Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o „sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o inovativnih in trajnostnih gospodarskih panogah EU, ki temeljijo na gozdarstvu Prispevek k strategiji EU za rast in delovna mesta“

COM(2008) 113 konč.

(2009/C 175/20)

Evropska komisija je 27. februarja 2008 sklenila, da v skladu s členom 262 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o inovativnih in trajnostnih gospodarskih panogah EU, ki temeljijo na gozdarstvu – Prispevek k strategiji EU za rast in delovna mesta

COM(2008) 113 konč.

Posvetovalna komisija za spremembe v industriji, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 18. novembra 2008. Poročevalec je bil g. BURNS, soporočevalec g. STUDENT.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 449. plenarnem zasedanju 3. in 4. decembra 2008 (seja z dne 3. decembra) s 167 glasovi za, 2 glasovoma proti in 5 vzdržanimi glasovi.

1.   Priporočila

Na podlagi razlogov, navedenih v mnenju, EESO priporoča naslednje:

1.1   razširitev pojma gospodarskih panog, ki temeljijo na gozdarstvu, tako da bo vključeval lastnike gozdov in druge gospodarske akterje, kot so gozdarska podjetja, za opredelitev problemov in možnosti od začetka vrednostne verige dalje;

1.2   nadaljnje izboljšanje obstoječih evropskih baz podatkov (tudi s pomočjo študij), ki bodo zajemale količino in potencialno kakovost vsega lesa, primernega za posek, ter uporabo (evropskega in uvoženega) lesa v gospodarskih panogah, ki temeljijo na gozdarstvu, tako da bodo popolne, posodobljene in primerljive;

1.3   podporo večji proizvodnji in mobilizaciji lesa iz evropskih gozdov in nepristransko uporabo lesa za različne namene na nacionalni ravni;

1.4   spodbujanje večje uporabe lesa in lesnih materialov;

1.5   podporne ukrepe za izboljšanje podobe gospodarskih panog, ki temeljijo na gozdarstvu;

1.6   dejavno izvajanje ukrepov za priznavanje vloge lesa in lesnih proizvodov pri blaženju vplivov podnebnih sprememb, na primer kot skladišč ogljika;

1.7   varovanje sektorja pred negativnimi vplivi, ki izvirajo iz sistema trgovanja z emisijami;

1.8   odpravo ovir pri trgovanju z lesom in lesnimi proizvodi ter zagotavljanje proste, vendar pravične trgovine;

1.9   obravnavanje potreb po raziskavah gospodarskih panog, kot je opredeljeno v okviru tehnološke platforme za gozdarski sektor, prek sedmega okvirnega programa in sorodnih programov;

1.10   spodbujanje ustreznih institucij EU in gospodarstva, da namenijo posebno pozornost okrepljenemu izvajanju tistih politik, predpisov in programov na področju zdravja in varnosti na delovnem mestu, ki so pomembni za gospodarske panoge EU, ki temeljijo na gozdarstvu, da bi v vseh državah EU zagotovili enak standard;

1.11   razvoj evropskega poklicnega usposabljanja in kvalifikacij za celotno gozdarsko-lesno verigo, ki bodo temeljili na potrebah panoge;

1.12   spodbujanje nacionalnih in podnacionalnih oblasti, da priznajo in izkoristijo potencial komercialnega gozdarstva in gospodarskih panog, ki temeljijo na gozdarstvu. V ta namen bi bilo treba nameniti pozornost povečanju naložb v cestno in drugo infrastrukturo na podeželskih območjih;

1.13   v povezavi z Akcijskim načrtom EU za gozdove je potreben razvoj sistemov za ocenjevanje gospodarskih in socialnih koristi večnamenskega gozdarstva ter storitev, ki niso povezane s pridobivanjem lesa, in zagotavljanje, da bodo v prihodnje priznane kot sestavni del enotne gospodarske panoge, ki vključuje lastnike gozdov, gozdarska podjetja itd.

2.   Ozadje

2.1   Sporočilo, ki je podlaga tega mnenja (COM(2008) 113 konč., v nadaljevanju „sporočilo“) o inovativnih in trajnostnih gospodarskih panogah EU, ki temeljijo na gozdarstvu, izvira iz sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – stanje konkurenčnosti gospodarskih panog EU, ki temeljijo na gozdarstvu, in sorodnih panog (COM(1999) 457 konč.) ter sporočila o izvajanju Lizbonskega programa Skupnosti (COM(2005) 474 konč). Poleg tega je povezano z Akcijskim načrtom EU za gozdove (COM(2006) 302 konč.), ki zajema obdobje petih let (2007–2011) in je namenjen podpori in izboljšanju trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in večnamenske vloge gozdov s pomočjo 18 „ključnih ukrepov“. Cilj enega od teh ukrepov (št. 17) je zlasti „spodbujati uporabo lesa in drugih gozdnih proizvodov iz trajnostno upravljanih gozdov“.

2.2   Sporočilo obravnava predvsem izzive, s katerimi se soočajo gospodarske panoge, ki temeljijo na gozdarstvu, opredeljene kot industrije, ki proizvajajo celulozo, papir, papirno embalažo, in lesno obdelovalne industrije (kot so žage in proizvajalci lesenih plošč) ter plutarska in tiskarska industrija. Samo sporočilo ne obravnava neposredno gozdarskega sektorja, ki zagotavlja najpomembnejšo surovino gospodarskih panog, ki temeljijo na gozdarstvu, torej lesa, niti drugih skupin, ki poslujejo z gozdovi ali pa se z njimi preživljajo.

3.   Povzetek predloga Komisije

3.1   Evropska komisija v sporočilu poudarja izzive, s katerimi se soočajo gospodarske panoge, ki temeljijo na gozdarstvu, ter obravnava vprašanja, kot so globalna konkurenca, podnebne spremembe, energija, oskrba z lesom itd., ter njihove možne vplive na prihodnjo donosnost in konkurenčnost sektorja.

3.2   Gospodarske panoge, ki temeljijo na gozdarstvu, so pomemben del evropskega gospodarstva, saj pogosto igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju trajnostnih delovnih mest na podeželskih območjih.

3.3   Problemi so obravnavani v okviru 19 „ukrepov“ pod naslednjimi glavnimi naslovi:

4.   Splošne ugotovitve

4.1   EESO pozdravlja pozornost, ki jo Komisija namenja izzivom, s katerimi se soočajo gospodarske panoge, ki temeljijo na gozdarstvu, ter seznam predlaganih ukrepov. Izrecno poziva, naj ti ukrepi ne ostanejo le predlogi, temveč naj se začnejo čim prej izvajati.

4.2   EESO sicer razume ozadje in podlago sporočila, vendar obžaluje, da je tako malo ali pa sploh nič pozornosti namenjene akterjem na začetku vrednostne verige, kot so lastniki gozdov in gozdarska podjetja, ali drugim funkcijam gozda in s tem povezanim dejavnostim (t.i. gozdnim grozdom).

4.3   EESO poziva, da je treba več pozornosti nameniti potrebi po donosnem gozdarstvu kot predpogoju za konkurenčnost celotne vrednostne verige. Donosno gozdarstvo krepi trajnostno gospodarjenje z gozdovi in zagotavlja spodbude za naložbe v sektor ter varno oskrbo z lesom.

5.   Posebne ugotovitve

5.1   Dostop do surovin

5.1.1   EESO izraža zaskrbljenost, da odločitve, ki se nanašajo na gozdarstvo in gospodarske panoge, ki temeljijo na gozdarstvu, ne temeljijo vedno na popolnih, aktualnih in primerljivih statističnih podatkih glede razpoložljivosti in uporabe lesa iz evropskih gozdov, kar ustvarja neskladje med ponudbo in povpraševanjem ter onemogoča uresničitev zastavljenih ciljev. Prav tako bi bilo pomembno poznati in predvideti količine lesa, ki ga uporabljajo gospodarske panoge, ki temeljijo na gozdarstvu, ne glede na to ali les prihaja iz Evrope ali je uvožen.

5.1.2   Evropske politične pobude, zlasti tiste, ki spodbujajo uporabo biomase in obnovljivih virov energije, dodatno pritiskajo na razpoložljivost surovine (lesa) za gospodarske panoge, ki temeljijo na gozdarstvu, delno tudi zaradi pojava subvencij, ki izkrivljajo trg. EESO je zaskrbljen zaradi njihovega vpliva na gospodarske panoge, ki temeljijo na gozdarstvu. Glede na naraščajočo konkurenco za lesne surovine kot vira energije, EESO meni, da je treba zagotoviti nepristransko uporabo gozdnih virov za različne namene. EESO spodbuja Komisijo k nadaljnji proučitvi koncepta „energetskih gozdov“ (nizki gozdovi, zasajeni s hitro rastočimi drevesnimi vrstami) za oskrbo energetskega trga biomase.

5.1.3   Trg bi morali regulirati z normalnimi tržnimi mehanizmi, ne pa izkrivljati s subvencijami, ki spodbujajo en način uporabe pred drugimi.

5.1.4   Čeprav večji uvoz lesa ne zagotavlja praktične rešitve tega novega problema, tovrstnega uvažanja ne bi smeli ovirati s kvantitativnimi, zakonodajnimi ali drugimi obremenitvami.

5.1.5   EESO meni, da je edina dolgoročna trajnostna rešitev povečati količino lesa iz evropskih gozdov z:

5.1.6   EESO meni, da bi morali zaradi velikega pomena, ki ga ima surovina za gospodarske panoge, ki temeljijo na gozdarstvu, v sporočilu izkoristiti priložnost za obravnavo vprašanj, povezanih s subsidiarnostjo, torej ukrepov na nacionalni in podnacionalnih ravneh za zagotavljanje dolgoročne oskrbe z lesom.

Dejstvo je, da „spodbujanje“ zasajanja bolj komercialnih gozdov v številnih državah EU nima učinka. Razlogi za to so različni, v nekaterih državah je to brezbrižnost, v drugih pa napačna domneva, da je na voljo že dovolj lesa. Medtem pa so številne študije pokazale pomanjkanje lesa na ravni EU (1).

5.1.7   Da bi omogočili dostavo lesa strankam, je potrebna dobra cestna in druga infrastruktura. Nizke naložbe v cestno infrastrukturo na podeželju in najbolj oddaljenih območjih povečujejo ceno prevoza. Na primer, stroški za prevoz z naloženim tovornjakom, ki potuje po podeželski cesti, so 75 % višji (čas in gorivo) kot za prevoz po ravnih cestah na enaki razdalji. EESO izraža zaskrbljenost, da nacionalne in podnacionalne oblasti namenjajo premalo pozornosti temu vprašanju. Poleg tega omejitve velikosti in teže pri cestnem prevozu lesa predstavljajo dodane stroškovne obremenitve.

5.2   Politike na področju podnebnih sprememb in okoljska zakonodaja

5.2.1   Lesni proizvodi shranjujejo ogljik skozi njihovo celotno uporabno dobo in z nadomestitvijo drugih materialov lahko vodijo do precejšnjih prihrankov CO2. EESO meni, da bi morala EU dejavneje spodbujati shranjevanje ogljika z lesnimi proizvodi in njegov pozitivni prispevek k ublažitvi posledic podnebnih sprememb.

Pozitivna vloga lesa bi morala biti povsem priznana v post kjotskem procesu po letu 2010. EESO poziva Komisijo in države članice, da dosežejo to priznanje na prihodnjih konferencah pogodbenic Kjotskega protokola COP14 (v Poznanu leta 2008) in COP15 (v Köbenhavnu leta 2009).

Komisija podcenjuje nevarnost, ki jo trgovanje z emisijami predstavlja za evropsko celulozno in papirno industrijo ter deloma za sektor obdelave lesa, na katere sistem za trgovanje z emisijami vpliva na dva načina: neposredno tako, da so v tem sistemu, in posredno prek strmega naraščanja cen električne energije, ki je posledica sistema za trgovanje z emisijami (2). Sedanji načrti glede direktive za trgovanje z emisijami bodo močno obremenili donosnost panoge in lahko privedejo do zapiranja ali preseljevanja podjetij. Preseljevanje obratov bi bilo s finančnega vidika izvedljivo le za velika podjetja, nikakor pa ne za manjša evropska podjetja.

5.2.2.1   Novi predlog direktive o sistemu za trgovanje z emisijami v sedanji obliki bi za evropsko papirno industrijo in druge energetsko intenzivne panoge pomenil veliko izkrivljanje trga in slabši konkurenčni položaj ter po možnosti tudi prenos emisij CO2 v tretje države (carbon leakage), saj se glavne države konkurentke zunaj EU ne bi soočale z enakimi obremenitvami in stroški. EESO meni, da je bistvenega pomena, da se celulozna in papirna industrija ter proizvodnja lesenih plošč priznajo kot energetsko intenzivne panoge, ki so močno izpostavljene prenosu emisij v tretje države. To bi se moralo zgoditi takoj. Zdi se, da bo precej prepozno, če bo upoštevan predlog, da se bo šele leta 2010 odločalo, katere panoge bodo še vedno delno brezplačno prejemale pravice do emisij CO2.

5.3   Inovacije, raziskave in razvoj ter izobraževanje in usposabljanje

5.3.1   Inovacije ter raziskave in razvoj bodo gotovo prispevali k zagotavljanju prihodnosti gospodarskih panog, ki temeljijo na gozdarstvu. EESO pozdravlja dejstvo, da je v okviru sektorja ustanovljena tehnološka platforma za gozdarski sektor in poziva, da se ustrezna pozornost nameni prihodnjim potrebam vseh podsektorjev. Financiranje raziskav in razvoja v sektorju bi bilo treba povečati, zlasti v 7. okvirnem programu in drugih sorodnih programih, ter ga usmeriti v inovativno uporabo surovine in proizvodov.

5.3.2   Postopki, namenjeni spodbujanju prožnosti v Evropi, niso oblikovali varnih in dostopnih ukrepov, da bi študenti in zaposleni v gospodarskih panogah, ki temeljijo na gozdarstvu, pridobili primerljive in splošno sprejemljive kvalifikacije ali razvili sposobnosti s pomočjo programov vseživljenjskega učenja. Niti različne pilotne pobude v okviru programov EU za izobraževanje in usposabljanje niso privedle do tega, da bi lahko opazovali spremembe v praksi dela na splošno in jih sočasno vključili v nacionalne ureditve. Takšne slabosti ovirajo čezmejno mobilnost, otežujejo ambicije po mednarodni karieri in omejujejo dostop delodajalcev do celotne palete kvalificirane delovne sile v gospodarskih panogah, ki temeljijo na gozdarstvu. Prispevajo lahko celo k splošnemu prepričanju, da so kvalifikacije, ki so na voljo za poklice v papirni in lesni industriji, na splošno manj vredne.

5.4   Zdravje in varnost pri delu

5.4.1   Tako kot tudi v vsaki drugi gospodarski dejavnosti je tudi delo v gospodarskih panogah, ki temeljijo na gozdarstvu, povezano z določenim tveganjem za zdravje in varnost delavcev. Kljub precejšnjim prizadevanjem, ki jih je v zadnjih desetletjih vložila panoga v to področje, je treba še veliko storiti. Poleg tega se vse države članice ne soočajo z enakimi problemi na tem področju, zato je treba razmisliti o prilagajanju potrebnih odzivov na lokalne razmere v posameznih državah članicah.

5.4.2   V zadnjih širitvah so se EU pridružile države članice, ki imajo razmeroma večje potrebe po izboljšanju izvajanja politike zdravja in varnosti pri delu, kot je značilno za ostalo EU. V zvezi s tem želi Odbor poudariti pomen tako finančnih instrumentov EU kot tudi ustrezne mere zavezanosti gospodarskih panog, ki temeljijo na gozdarstvu, dejavnih v teh državah članicah.

5.5   Trgovina in sodelovanje s tretjimi državami

5.5.1   Gospodarske panoge, ki temeljijo na gozdarstvu, so dejavne po vsem svetu, izvoz pa je bistvenega pomena za ohranjanje konkurenčnosti. EESO izraža zaskrbljenost, da izvoz evropskih podjetij po nepotrebnem ovirajo tarifne in netarifne ovire. Komisija bi morala prednostno obravnavati odpravo teh ovir.

5.5.2   EESO je zaskrbljen tudi zaradi ukrepov, ki jih izvajajo pomembni trgovinski partnerji, kot je Rusija, ki močno vplivajo na oskrbo EU z lesom kot surovino in vodijo do krčenja proizvodnje.

5.6   Komunikacija in informiranje

5.6.1   Kljub pomembnemu družbenemu in gospodarskemu prispevku je javna podoba gospodarskih panog, ki temeljijo na gozdarstvu, slaba. Vrednost evropskih gozdov za družbo in državljane na splošno ni priznana (3). Šole pogosto učijo učence, da je sečnja dreves nekaj slabega in da svet potrebuje toliko dreves, kolikor je možno. Tudi nezakonita sečnja in druge netrajnostne dejavnosti gospodarjenja z gozdom, na primer v Južni Ameriki, jugovzhodni Aziji in drugih regijah, škodujejo splošni podobi lesa.

5.6.2   Glede na trenutne razprave o podnebnih spremembah in bioenergiji je čas za spodbujanje večje uporabe lesa in lesnih materialov sedaj boljši kot kdaj koli. Gozdovi absorbirajo CO2 in ogljik se tako lahko shranjuje v lesnih proizvodih. Podobo celotnega sektorja in njegovih proizvodov bi bilo treba izboljšati s temi podnebnimi argumenti; to je edinstvena značilnost sektorja in javnost je treba bolje seznanjati z gospodarsko vrednostjo naših gozdov.

5.6.3   Trenutno poteka več informativnih kampanj, ki jih podpira industrija, vendar imajo omejen vpliv na izboljšanje podobe gospodarskih panog, ki temeljijo na gozdarstvu. Te kampanje je treba razvijati ter jih izvajati v šolah in širši javnosti, tako da bodo vsi družbeni sektorji lahko razumeli vrednost in pomen gojenja in uporabe (evropskih) gozdov.

5.7   Spodbujanje uporabe lesa

Sporočilo namenja veliko pozornosti oskrbi gospodarskih panog s surovino (glej točko 5.1), vendar ne obravnava uporabe lesa in lesnih proizvodov. Na poti k bolj trajnostni proizvodnji in porabi bi bilo primerno poudariti odpravo ovir in nepotrebnih zakonodajnih, upravnih, finančnih in drugih obremenitev, da bi omogočili večjo uporabo lesa, na primer na področju gradbeništva. EESO na splošno meni, da bi morali posebne značilnosti in vlogo lesa in lesnih proizvodov upoštevati v različnih političnih okvirih.

5.8   Večnamensko gozdarstvo

Eno glavnih priporočil Akcijskega načrta EU za gozdove iz leta 2006 se nanaša na „večnamensko“ gozdarstvo, ki mora koristiti družbi, vendar ne le z zagotavljanjem lesa. Natančna vrednost, ki jo družbi prinašajo storitve, ki niso povezane s proizvodnjo lesa (nabiranje jagod, gobe, zdravilna zelišča, lov in turizem), ni znana zaradi pomanjkanja informacij in podatkov. Ne glede na to pa ta podjetja ustvarjajo dobiček, delovna mesta in možnosti ter so zato upravičeno opredeljena kot del gozdarstva.

EESO sicer priznava vlogo „večnamenskega gozdarstva“, vendar izraža zaskrbljenost, da številne nacionalne vlade pripisujejo prevelik poudarek storitvam, ki niso povezane s proizvodnjo lesa, pri tem pa zapostavljajo gospodarsko vlogo svojih gozdov kot proizvajalcev lesa.

(1)  Zlasti študija UNECE 2007 z naslovom „Wood resources availability and demands“, ki temelji na skupni anketi o lesni energiji (Joint Wood Energy Enquiry) iz leta 2006.

(2)  Ibidem.

(3)  Glej študijo z naslovom Perception of the wood-based industries – Qualitative study of the image of wood-based industries amongst the public in the Member States of the European Union (© European Communities, 2002; ISBN 92–894–4125–9). Študija je na voljo v angleškem jeziku na spletni strani: http://ec.europa.eu/enterprise/forest_based/perceptionstudy_en.pdf.