19.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 211/40

1.1

EESO se strinja z mnenjem Komisije, da bi moral imeti splošni okvir za sisteme okoljskih inšpekcijskih pregledov v državah članicah obliko priporočila. Vendar je treba to priporočilo spremeniti, da bi se izboljšalo njegovo izvajanje in učinkovitost. Inšpekcijske dejavnosti, njihov obseg in njihovo izvajanje na teh zelo pomembnih področjih so zaradi pravnih aktov, ki se nanašajo na posebne sektorje, pravno obvezujoči v vsej Skupnosti.

1.2

Če naj se priporočilo izvaja učinkovito, mora biti razumljivo in jasno. Nujna je tudi primerna opredelitev področja uporabe okoljskih inšpekcijskih pregledov, ki se lotevajo ugotovljenih težav.

1.3

Opredelitev, pojasnitev in poenotenje izrazov je bistvenega pomena za uskladitev inšpekcijskih dejavnosti na ozemlju Skupnosti in za vzpostavitev enakopravnih pogojev za podjetja. V zakonodaji Skupnosti je mogoče zaslediti tudi druge uporabe teh izrazov, katerih opredelitev se razlikuje v različnih pravnih aktih. Tudi za opredelitev izrazov bo potrebna splošna poglobljena obravnava.

1.4

Nujno je treba določiti merila za načrtovanje, izvajanje in spremljanje inšpekcijskih pregledov ter za poročanje o njih.

1.5

V zvezi s sistemom vodenja inšpekcijskih dejavnosti je treba priporočiti uporabo sodobnih metod upravljanja. Te metode naj bi prispevale k osredotočenju inšpekcijskih dejavnosti na odločilna področja, ki so posebnega pomena za okolje, kar bi omogočilo izboljšanje načrtovanja in bi lahko prispevalo k trajnemu izboljšanju varovanja okolja.

1.6

Dostop do informacij je treba dodatno poenotiti v skladu z veljavno zakonodajo Skupnosti. Predložene informacije bi morale ponujati celovit vpogled v dejansko stanje, ki ga je ugotovila inšpekcija, v predlagane sanacijske ukrepe in njihovo izvajanje.

1.7

Podpreti je treba mrežo IMPEL, da bi dodatno okrepili mednarodno sodelovanje in zagotovili večjo skladnost standardov za inšpekcijske preglede in njihovo izvajanje.

2.1

Inšpekcijski pregledi so pomembno sredstvo za zagotavljanje izvajanja in uporabe okoljske zakonodaje Skupnosti. Evropski parlament in Svet sta leta 2001 sprejela Priporočilo 2001/331/ES, ki določa minimalna merila za okoljske inšpekcijske preglede v državah članicah (1).

2.2

Priporočilo vsebuje nezavezujoča merila za načrtovanje, izvajanje, nadaljnje spremljanje in poročanje o okoljskih inšpekcijskih pregledih ter za pripravo ustreznih poročil. Cilj Priporočila je doseči večje izpolnjevanje okoljskega prava Skupnosti ter prispevati k njegovemu doslednejšemu izvajanju in uporabi v vseh državah članicah.

2.3

Komisija je izvedla študijo o izvajanju in uporabi tega priporočila, ki bo podlaga za pripravo nove različice priporočila, načrtovane za leto 2008.

2.4

Vse države članice so predložile poročilo o izvajanju Priporočila in poročilo o svojih izkušnjah pri njegovem izvajanju. Treba pa je poudariti, da se postopek izvajanja Priporočila močno razlikuje v različnih državah članicah. Ugotavlja se, da so skoraj vse države članice delno izvajale Priporočilo, a ga je le nekaterim uspelo izvesti v celoti. Pri izvajanju okoljskih inšpekcijskih pregledov so v okviru Skupnosti še vedno prisotne velike razlike. Te razlike povzročajo med drugim izkrivljanje konkurence med podjetji.

2.5

Odpraviti je treba velike razlike, ki so prisotne predvsem na področjih, ki jih obravnavamo v nadaljevanju.

2.5.1.1

Sedanje področje uporabe se osredotoča predvsem na industrijske obrate in obrate za ravnanje z odpadki ter izključuje mnogo dejavnosti, ki jih ureja okoljska zakonodaja Skupnosti. Priporočilo tako ne vsebuje meril za inšpekcijski nadzor pošiljk odpadkov. Čezmejno pošiljanje odpadkov je urejeno na ravni EU z Uredbo o pošiljkah odpadkov (2). Izvajanje te uredbe je za Komisijo zelo pomembna prednostna naloga.

2.5.1.2

Priporočilo ne vsebuje meril za inšpekcijski nadzor območij Natura 2000. Komisija zato pozdravlja oblikovanje mreže Green Enforce, katere namen je spodbujanje sodelovanja in izmenjava izkušenj med državami članicami z namenom olajšati izvajanje zakonodaje o naravi. V okviru te mreže se zdaj proučuje možnost prispevanja k nadaljnjemu razvoju okoljskih inšpekcijskih pregledov z oblikovanjem meril za inšpekcijski nadzor območij Natura 2000.

2.5.1.3

Druga okoljska zakonodaja, na katero se Priporočilo ne nanaša, zadeva registracijo in avtorizacijo kemikalij (REACH (3)), omejitev nekaterih nevarnih snovi v proizvodih (npr. nevarne snovi v električni in elektronski opremi (4)), trgovino z ogroženimi vrstami (5) ter dejavnosti, povezane z gensko spremenjenimi organizmi in sistemi odgovornosti proizvajalca.

2.5.2

Pojasnitev opredelitev: nekateri izrazi, ki se uporabljajo v Priporočilu, imajo drugačen pomen v različnih državah članicah. Različno tolmačenje je razvidno zlasti pri naslednjih izrazih:

2.5.3

Merila za načrtovanje, izvajanje in nadaljnje spremljanje inšpekcijskih pregledov ter poročanje o njih: cilj Priporočila je zagotoviti, da nadzorovani obrati bolje izpolnjujejo okoljsko zakonodajo, in doseči visoko raven varstva okolja. Za dosego tega so v Priporočilu določena merila za načrtovanje, izvajanje in nadaljnje spremljanje inšpekcijskih pregledov ter za poročanje o njih.

2.5.4

Poročanje: s prvim poročanjem je bila zbrana velika količina informacij o načinu izvajanja in uporabe Priporočila v državah članicah. Vendar te informacije niso vedno primerljive. Treba bi bilo določiti zelo jasno in enotno obliko za takšen sistem poročanja, da bi se zagotovila primerljivost informacij.

2.5.5

Dostop do podatkov: Priporočilo predvideva, da se načrti in poročila o inšpekcijskih pregledih objavijo v skladu z veljavnimi direktivami Skupnosti. Iz poročil je razvidno, da številne države članice načrtov inšpekcijskega nadzora in poročil inšpekcijskih pregledov ne objavljajo. Informacije, povezane z okoljskimi inšpekcijskimi pregledi, so zajete v določbah Direktive 2003/4/ES, torej pravna zaveza – dati informacije na voljo javnosti – že obstaja. V Direktivi je navedenih dovolj razlogov za izjeme glede zavrnitve dostopa do teh informacij, kadar je treba zavarovati pomembnejše interese. Pripraviti je treba ustrezne mehanizme, ki bi omogočili uresničevanje te pravice.

2.6.1

Pregled Priporočila: Priporočilo mora biti splošni okvir za sisteme okoljskega inšpekcijskega nadzora v državah članicah. Njegova merila so splošne narave. Zaradi zelo splošne in opisne narave meril ne bi bilo primerno, da se spremenijo v pravno zavezujoče zahteve. Da bi se izboljšalo izvajanje in učinkovitost Priporočila, ga je treba spremeniti.

2.6.2

Sektorske zahteve za inšpekcijski nadzor: poleg splošnih meril za okoljske inšpekcijske preglede, ki so opredeljena v Priporočilu, bi bilo treba v besedila sektorske zakonodaje vključiti posebne pravno zavezujoče zahteve za inšpekcijski nadzor nekaterih obratov ali dejavnosti. Pravno zavezujoče zahteve so potrebne za zagotovitev, da se da večja politična prednost inšpekcijskim pregledom in da se okoljska zakonodaja bolje izvršuje po vsej Skupnosti. Sektorske zahteve za inšpekcijski nadzor lahko dopolnjujejo Priporočilo ali pa se nanašajo na obrate ali dejavnosti, ki v Priporočilu niso zajete.

2.6.2.1

V okviru pregleda Direktive IPPC (7), ki je vključen v zakonodajni delovni program Komisije za leto 2007, in na podlagi analize izvajanja te zakonodaje bo Komisija preučila, kako bi lahko vzpostavila okvir za boljše izpolnjevanje zakonodaje, da bi zagotovila večjo doslednost držav članic pri inšpekcijskem nadzoru obratov IPPC in okrepila zaupanje v njihov nadzor.

2.6.2.2

Komisija proučuje možnost, da bi predlagala posebna pravno zavezujoča pravila za inšpekcijske preglede pošiljk odpadkov. Določiti bi bilo treba posebna merila, da se zagotovijo zadostna kakovost in pogostost inšpekcijskih pregledov ter primerno usposabljanje in sodelovanje med organi

2.6.3

Razvoj vodenja in sodelovanja med državami članicami: v okviru omrežja IMPEL so bili izvedeni številni projekti, katerih cilj je bil okrepiti sodelovanje in spodbuditi izmenjavo informacij med državami članicami glede okoljskih inšpekcijskih pregledov (8). Komisija je te projekte aktivno podpirala in pri njih sodelovala. Vse navedene pobude so imele pozitiven učinek na krepitev inšpekcijskega nadzora v Skupnosti, zato bi morali IMPEL spodbuditi, da nadaljuje s podobnimi projekti.

3.1

EESO pozdravlja sporočilo Komisije o ponovnem pregledu Priporočila 2001/331/ES, ki predvideva minimalna merila za okoljske inšpekcijske preglede v državah članicah, ter ceni prizadevanja (9) za izvedbo študije o izvajanju tega priporočila.

3.2

Okoljski inšpekcijski pregledi so na področju varovanja okolja pomemben element izvršilne oblasti vsake države. Ti pregledi bi morali zagotoviti ne samo izvajanje nacionalne politike na področju okolja, ampak tudi upoštevanje skupnih načel politike Skupnosti na tem področju – na način, ki bi bil čim bolj poenoten, ne glede na pravno osebo, ki so ji zaupani inšpekcijski pregledi v posamezni državi članici.

3.3

EESO se zaveda, da je nujno treba zagotoviti večje spoštovanje zakonodaje Skupnosti na področju okolja ter prispevati k usklajenemu izvajanju in uporabi v vseh državah članicah, če naj minimalna merila, ki so opredeljena in se izvajajo, v prihodnosti prispevajo k ustvarjanju enakih pogojev, zlasti glede gospodarske konkurence.

3.4

EESO meni, da bi dodatna razprava z zainteresiranimi stranmi o sporočilu prispevala k pridobivanju znanja, potrebnega za ustvarjanje optimalnega okvira inšpekcijskih dejavnosti, ki bi bil jasen in zlahka izvedljiv v vsej Skupnosti.

4.1

Če naj se priporočilo izvaja učinkovito, mora biti razumljivo in jasno. Odbor pozdravlja namen Komisije, da opozori na to tematiko.

4.1.1

Po mnenju EESO je treba pravilno opredeliti področje uporabe okoljskih inšpekcijskih pregledov, ki obsegajo problematična področja posebnega pomena, brez negativnega vpliva na prožnost sistema inšpekcijskih pregledov ali na nekatere posebne nacionalne pristope. Vendar je treba te nacionalne pristope uporabljati le takrat, ko so potrebni za doseganje posebnih nacionalnih ciljev na področju varovanja okolja.

4.1.2

Kadar posebni zakonodajni akti Skupnosti predvidevajo inšpekcijske preglede, se morajo ti urejati samo po enem zakonodajnem aktu, da bi preprečili možnost različnih razlag.

4.1.3

Zdi se, da se v tem sporočilu opredelitvi, pojasnitvi in poenotenju izrazov pripisuje bistven pomen za uskladitev inšpekcijskih dejavnosti na ozemlju Skupnosti in za vzpostavitev enakopravnih pogojev za podjetja. Za zagotovitev enotnega izvajanja Priporočila je treba natančno opredeliti temeljne pogoje, da bi omogočili uskladitev in povezavo z drugimi zakonodajnimi akti.

4.1.4

S tem v zvezi EESO poudarja, da je v zakonodaji Skupnosti mogoče zaslediti tudi druge uporabe teh izrazov, katerih opredelitev se razlikuje v različnih pravnih aktih. Opredelitvi izrazov bo na splošno treba nameniti več pozornosti.

4.2

EESO meni, da je treba določiti merila za načrtovanje, izvajanje in spremljanje inšpekcijskih pregledov ter za poročanje o njih, pri tem pa ohraniti prožnost, potrebno za izvajanje posebnih inšpekcijskih dejavnosti. Ustvariti je treba čim bolj enostaven in jasen sistem poročanja, s katerim se lahko pridobijo primerljivi podatki o delovanju sistemov inšpekcijskih pregledov ter o uresničevanju ciljev doseganja polnega spoštovanja okoljske zakonodaje.

4.3

V zvezi s sistemom vodenja inšpekcijskih dejavnosti je treba priporočiti uporabo sodobnih metod upravljanja, ki so jih nekatere države članice uporabile z nedvoumno dobrimi rezultati. Te metode bi prispevale k osredotočenju inšpekcijskih dejavnosti na odločilna področja, ki so posebnega pomena za okolje, to pa bi omogočilo izboljšanje načrtovanja in bi lahko prispevalo k trajnemu izboljšanju varovanja okolja.

4.4

EESO se zavzema za večje poenotenje dostopa do informacij v skladu z veljavnimi določbami Skupnosti o spoštovanju določene ravni dostopa do informacij v državah članicah. Sporočene informacije ne bi smele negativno vplivati na učinkovitost inšpekcijskih dejavnosti, omogočale pa bi celovit vpogled v stanje, ki ga je ugotovila inšpekcija, v sprejete korektivne ukrepe in njihovo izvajanje.

4.5

EESO se strinja z mnenjem Komisije, da bi moral imeti splošni okvir za sisteme okoljskih inšpekcijskih pregledov v državah članicah obliko priporočila. Zaradi splošne in opisne narave meril ne bi bilo primerno, da se spremenijo v pravno zavezujoče zahteve. Da bi se izboljšalo izvajanje in učinkovitost Priporočila, ga je treba spremeniti.

4.6

To mnenje temelji med drugim na dejstvu, da številni zakonodajni akti Skupnosti, ki so že sprejeti ali so v postopku priprave, predvidevajo pogoje in merila za izvajanje inšpekcijskih pregledov, primernih za posamezen sektor. V skladu s temi zakonodajnimi akti so inšpekcijske dejavnosti, njihov obseg in njihovo uresničevanje pravno zavezujoči v vsej Skupnosti.

4.7

EESO meni, da je treba za okrepljeno mednarodno sodelovanje podpreti mrežo IMPEL, ki je omogočila pripravo številnih usmerjevalnih dokumentov za načrtovanje in izvajanje inšpekcijskih pregledov. Mreža je organizirala tudi izmenjavo informacij in izkušenj med inšpektorji. Specializirane dejavnosti mreže IMPEL lahko znatno prispevajo, zlasti s posebnimi projekti kakor v preteklosti. IMPEL bi lahko imel pomembno vlogo pri omogočanju skupnega usposabljanja in poklicnega razvoja. Lahko bi pripomogla tudi k ustvarjanju centralne enote za zbiranje vseevropskih statističnih podatkov ter druga informativna gradiva o inšpekcijskih pregledih in dejavnostih v zvezi z uporabo zakonodaje v vsej Evropi.