5.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 233/10


Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

(2007/C 233/10)

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

POVZETEK

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„AJO MORADO DE LAS PEDROÑERAS“

ES št.: ES/PGI/005/0228/12.03.2002

ZOP ( ) ZGO ( X )

Ta povzetek zajema glavne elemente specifikacije proizvoda za informativne namene.

1.   Pristojna služba v državi članici:

Naziv:

Subdirección General de Calidad Agroalimentaria y Agricultura Ecológica. Dirección General de Industria Agroalimentaria y Alimentación. Subsecretaria de Agricultura, Pesca y Alimentación del Ministerio de Agricultura, Pesca y Alimentación

Naslov:

Paseo Infanta Isabel, 1

E-28071 Madrid

Telefon:

(34) 913 47 53 94

Telefaks:

(34) 913 47 54 10

E-naslov:

sgcaproagro@mapya.es

2.   Vlagatelj:

Naziv:

COOPAMAN S.C.L.

Naslov:

C/ General Borrero, s/n.

E-16660 Las Pedroñeras (Cuenca)

Telefon:

(34) 967 16 05 36

Telefaks:

(34) 967 16 07 04

E-naslov:

Sestava:

proizvajalci/predelovalci ( X ) drugo ( )

3.   Vrsta proizvoda:

Skupina: 1.6 – Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

4.   Specifikacija:

(povzetek zahtev iz člena 4(2) Uredbe (ES) št. 510/2006)

4.1.   Ime: „Ajo Morado de Las Pedroñeras“

4.2.   Opis: Z zaščiteno geografsko označbo „Ajo Morado de Las Pedroñeras“ so zaščitene čebulice Allium sativum L. lokalnega ekotipa „Morado de Las Pedroñeras“ (ki pripada sorti „Morado de Cuenca“), ki so namenjene prodaji v suhem stanju in v razvezani obliki ter spadajo v kategorijo Extra ali I s premerom najmanj 45 mm za Extra in 41 mm za I – izmeri se olupljena čebulica –, in so pobrane med letom.

Fizikalne značilnosti: čebulica ali glavica česna „Ajo Morado de Las Pedroñeras“ ima podolgovato ali okroglo obliko in je srednje velika. Pokrita je z zunanjimi lupinami, ki imajo bele ali rahlo obarvane proge. Lupine, ki ščitijo stroke, so značilne vijolične ali slezenaste barve in prav tako progaste. Stroki so majhni ali srednje veliki in imajo obliko polmeseca, njihovo meso pa je belo-rumenkaste barve. Nimajo obrobnih strokov.

Kemijske značilnosti:„Ajo Morado de Las Pedroñeras“ ima visoko vsebnost organožveplovih spojin z nizko molekulsko maso, ki so zelo hlapljive in reaktivne, bogate z žveplom, jodom in silicijevim dioksidom, zaradi česar imajo zanimivo farmakološko reaktivnost, zlasti pa so bogate z alicinom, glavnim krivcem za vonj in okus česna.

Organoleptične značilnosti:„Ajo de Las Pedroñeras“ ima močan vonj ter pikanten in poživljajoč okus. Te značilnosti so še bolj zaznavne, če stroke razrežemo, pri čemer se sprostijo hlapljive sestavine, opisane v prejšnjem odstavku.

4.3.   Geografsko območje: Pridelovalno območje obsega dvesto petindvajset krajev v naravnih območjih La Mancha, Mancha, Mancha Alta, Macha Baja, Manchuela in Centro, vsi pa se nahajajo v provincah Albacete, Ciudad Real, Cuenca in Toledo v Avtonomni skupnosti Castilla–La Mancha.

Trenutno imajo vsa podjetja, ki tržijo „Ajo Morado de Las Pedroñeras“, sedež na omejenem proizvodnem območju. Vendar lahko vsako zainteresirano podjetje, ne glede na svoj geografski položaj, izvaja dejavnosti obdelave, pakiranja in trženja česna „Ajo Morado de Las Pedroñeras“, če upošteva vse pogoje iz specifikacije in izpolnjuje vse posebne zahteve, ki jih predpiše pooblaščeni nadzorni organ.

4.4.   Dokazilo o poreklu: Elementi, ki zagotavljajo poreklo rožnatega česna, zaščitenega z zaščiteno geografsko označbo, so naslednji:

stroki, ki se uporabijo za razmnoževanje, prihajajo izključno od zdravih čebulic rožnatega česna ekotipa „Morado de Las Pedroñeras“.

Gojenje poteka na navedenem proizvodnem območju, in sicer na zemljiščih, vpisanih v registre, ki so pod nadzorom certifikacijskega organa.

Obdelavo in pakiranje izvajajo podjetja, ki imajo certifikate in jih nadzoruje certifikacijski organ. Na prevzemnih mestih v obratih za obdelavo se preverijo različni deli posamezne čebulice, s čimer se zagotovi, da vsaka izmed njih dejansko združuje vse zahtevane značilnosti. Zaščiten česen se vedno obdeluje ločeno od drugih sort česna.

Pod geografsko označbo se lahko pakira in trži samo česen, ki je prestal vse kontrole, predvidene skozi celoten postopek. Proizvod se prodaja v embalaži, opremljeni s posebno geografsko označbo, ki je zato ni mogoče ponovno uporabiti.

4.5.   Metoda pridobivanja:

Kmetijski postopki

Česen je v naravi dvoletna zelnata rastlina, ker pa se goji zaradi čebulic, se v gospodarskem smislu šteje za enoletnico.

Sejanje na pripravljenih zemljiščih z določenimi setvenimi vrstami lahko poteka od začetka decembra do sredine januarja. Semena se predhodno pripravijo na podlagi izbranih, očiščenih in olupljenih čebulic. Bistveno pri gojenju česna sorte Ajo Morado de Las Pedroñeras je namakanje, saj se nenamakana zemljišča redko uporabijo v ta namen.

Pobiranje česna sorte „Ajo Morado de Las Pedroñeras“ se začne konec junija in zaključi konec julija. Le izjemoma se podaljša do prvih dni avgusta. Povprečni donos česna sorte „Ajo Morado de Las Pedroñeras“ znaša med 9 in 10 t/ha, vendar lahko glede na zunanje in notranje proizvodne dejavnike ter kemično zaščito pridelka med rastno dobo doseže tudi 13 t/ha.

Na območju pridelave česna „Ajo Morado de Las Pedroñeras“ sistem pobiranja poteka v dveh fazah: traktor, opremljen z ustreznim plugom, najprej obrne dno brazd in zmehča zemljo. Čebulice se tako odložijo na dnu brazd, listi ob straneh. Čebulice se nato ročno poberejo in zberejo v tako imenovane „brazde s svežnji“, tako da listi pokrivajo čebulice, s čimer se zavarujejo pred soncem. Delo se začne ob zori in zaključi okrog poldneva.

Nato česen povežemo. Pri tem čebulice česna zberemo v šope in jih razporedimo tako, da so šopi obrnjeni eden proti drugemu in sestavljajo svežnje. Te povežemo s posebnim vozlom, s katerim jih stisnemo za lažje rokovanje z njimi pred prevozom v sušilnico. Čeprav obstajajo naprave, s katerimi lahko česen izrujemo, mu porežemo korenine in liste ter ga razporedimo v zabojčke ali vreče, jih na tem območju le redko srečamo. Te naprave poškodujejo čebulice in tako zmanjšajo njihovo tržno vrednost.

Postopka po pobiranju. Sušenje in pakiranje

Da bi odstranili odvečno vlago iz listov (znanih pod imenom „porrinas“) in čebulic, šope ali svežnje zložimo enega vrh drugega in jih posušimo na soncu ali z vpihavanjem zraka. Korenine in liste nato odrežemo in sušenje nadaljujemo do dostave pridelka v podjetja za obdelavo.

Obdelava, pakiranje in shranjevanje

Na prevzemnih mestih v obratih za obdelavo se preverijo različni deli vsake posamezne čebulice, s čimer se zagotovi, da je vsaka izmed njih dosegla zahtevano stopnjo suhosti in dejansko združuje vse značilnosti, zahtevanih s standardi trženja.

Če je serija sprejeta, se odloži v sprejemno korito. Proizvod se nato razvrsti in oščetka, da se odstranijo ostanki prsti, prah in skrajne zunanje lupine. Na koncu se ročno odstranijo vsi ostanki poškodovanih ali odpadlih lupin, da dobimo vizualno privlačen proizvod.

Ko so postopki obdelave zaključeni, se česen zapakira v različne vrste embalaže za trženje in na sobni temperaturi se lahko shranjuje najpozneje do 30. septembra tekočega leta.

Po tem datumu ga je treba obvezno hraniti v prostorih z nadzorovano vlažnostjo in temperaturo (med – 2 in – 4 stopinjami Celzija). Pri tem se zabojniki ali zabojčki razporedijo tako, da se zagotovi dovolj prostora za dobro prezračevanje. V ta namen je treba nameniti najmanj 10 % prostornine prostorov.

Na teh zabojnikih ali zabojčkih mora biti navedba, iz katere je mogoče jasno razbrati datum prejema. Česna, ki se hrani še več kot eno leto po datumu pobiranja, ni mogoče tržiti pod geografsko označbo „Ajo Morado de Las Pedroñeras“.

4.6.   Povezava: Ta sorta česna uživa velik ugled na lokalni in regionalni ravni, pa tudi v državi in svetu. Njegov sloves združuje celo vrsto dejavnikov, neposredno povezanih z zgodovino in kulturo, kot so tradicija, običaji, praznovanja, gastronomija itd.

Ena prvih zgodovinskih omemb pomembnosti česna se je pojavila v XII. zvezku slovarja „Diccionario Geográfico-Estadístico-Histórico de España y sus posesiones de Ultramar“ (prim. kopija celotnega citata v Prilogi V „Zgodovinsko-kulturne omembe“), v katerem pravnik, politik in pisatelj Pascual Madoz Ibáñez (Pamplona 1805 – Genova 1879) ob opisovanju kmetijske proizvodnje in trgovine v mestu Las Pedroñeras omenja česen, kar dokazuje, da so česen na tem območju gojili in z njim trgovali že v tistih časih. To torej dokazuje, da je imela ta lokalna specialiteta že v 19. stoletju določen sloves.

Priljubljenost te dejavnosti se je odražala v navadah in običajih, ki so se obdržale do danes, na primer tekmovanje v pletenju vencev, pa tudi v folklori in praznovanjih, v pesmih in pripovedkah itd.

Česen je pustil velik pečat v tipični in priljubljeni gastronomiji tega območja. Ta začimba je namreč bistvena sestavina glavnih regionalnih jedi, kot so atascaburras (obara iz polenovk in krompirjevega pireja), caldereta (jagnječji ragu), moje de pimientos (marinada iz začimb), perdiz en escabeche (marinirana jerebica), revueltos (umešana jajca), migas (kruhova sredica, pražena na česnu s koščki slanine), gachas (močnik, odišavljen s česnom in papriko) itd.

Rožnati česen ekotipa „Morado de Las Pedroñeras“ je kultura, ki je popolnoma prilagojena tipu tal in značilnostim prsti v Manchi ter je še posebej odporna na agroklimatske razmere, ki jih pozna to območje.

4.7.   Nadzorni organ:

Naziv:

Servicios de Inspección y Certificación, S.L. (SIC)

Naslov:

C/ Ciudad no 13 — 1o

E-45002 Toledo

Telefon:

(34) 925 28 51 39

Telefaks:

(34) 925 28 51 39

E-naslov:

sic-toledo@sicagro.org

Organizacija SIC, ki jo je odobril pristojni organ, izpolnjuje vse zahteve standarda UNE-EN 45011.

4.8.   Označevanje: Označevanje vsebuje navedbe, določene z veljavnimi tržnimi standardi.

Ne glede na vrsto embalaže, ki se uporabi za dajanje zaščitenega proizvoda v potrošnjo, mora ta na vidnem mestu obvezno nositi znak ZGO in zaščitni pečat, oštevilčeno nalepko ali hrbtno nalepko certifikacijskega organa, tako da je ni mogoče ponovno uporabiti.

Obvezni znak:


(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.