Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

(2007/C 184/10)

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

POVZETEK

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„ČESKÝ KMÍN“

ES št.: CZ/PDO/005/0382/20.10.2004

ZOP ( X ) ZGO ( )

Ta povzetek zajema glavne elemente specifikacije proizvoda za informativne namene.

1.   Pristojna služba v državi članici:

2.   Vlagatelj:

3.   Vrsta proizvoda:

Skupina 1.8 – Začimbe: kumina – semena, Carum carvi L. – fructus, dvoletna sorta.

4.   Specifikacija:

(povzetek zahtev v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 510/2006)

4.1   Naziv: „Český kmín“

4.2   Opis: Videz: rožka je zrela, podolgovata, progasta na površini, rahlo ukrivljena, zdrava, brez znakov bolezni ali razpadanja, tudi če pecelj ni ločen od rožke.

Barva: svetlo do temno rjava.

Okus: pikanten.

Aroma: značilna, nobenih tujih vonjav.

Vlažnost: največ 13 %.

Eterična olja: najmanj 2,8 %.

Skupna vsebnost pepela: največ 8 %.

Lastne snovi: največ 2,5 %.

Tuje primesi rastlinskega izvora, nenevarne za zdravje: največ 2 %.

Mineralne nečistoče: največ 1,5 %; „pesek“ največ 1 %.

4.3   Geografsko območje: Češka republika, na ilovnatih in peščenih tleh, vsebnost gline: 10 do 30 %, razni deleži primešanega peska. Kar zadeva razvrstitev tal, gre za humusna rjava tla, rjava tla s surovimi tlemi, rjava tla s podzolom s terasasto strukturo, kisla rjava tla in zelo kisla rjava tla.

4.4   Dokazilo o poreklu: Vsak pridelovalec vodi evidenco o obdelovani zemlji. Vodenje evidence o gojenju kumine se običajno začne z vodenjem evidence o nakupu certificiranega semena registriranih sort. Poleg tega se evidentirajo izvajani agrotehnični ukrepi (priprava tal, sejanje, gnojenje, zatiranje plevela, bolezni in škodljivcev, uporaba pripravkov proti stresu). V evidencah se upošteva tudi kolobarjenje v okviru sejalnih postopkov. Pri žetvi naravnega proizvoda se evidentira požeta količina, vlažnost in vsebnost primesi pred zaključnim sušenjem in pred prvim čiščenjem na želeni stopnji proizvodnje, opravljenim pred temeljitim čiščenjem, ki se izvaja bodisi v lastnih čistilnih napravah ali pri izvajalcih tovrstnih storitev. Vedno se evidentira količina in tudi kakovost. Inšpekcijske preglede izvaja osebje kmetijskih služb pri čistilnih napravah.

Zapisi o inšpekcijskih pregledih se vnesejo v dnevnike čiščenja. Končni potrošniki, predelovalna in trgovska podjetja vodijo popolno evidenco o nakupih proizvoda, ki mora imeti želene fizikalne in kemijske lastnosti (gl. 4.2), biti mikrobiološko neoporečen in ne sme vsebovati nobenih nečistoč. Te lastnosti večkrat preverijo predelovalci v svojih laboratorijih ali v akreditiranih laboratorijskih centrih. Če proizvod ne ustreza zahtevam, se ne kupi in ne da v promet. To pomeni, da kumina, ki ne izpolnjuje zahtev iz specifikacije, ne pride na trg kot „Český kmín“. Vsaka od teh faz se prav tako natančno evidentira. Na vsaki embalaži proizvoda so obvezni podatki o proizvajalcu, vključno z njegovim naslovom. Nadzor skladnosti s specifikacijo izvaja lokalno pristojni inšpektorat češke državne inšpekcije za poljedelstvo in hrano (Státní zemědělská a potravinářská inspekce).

4.5   Metoda pridobivanja: Za gojenje kumine obstaja več zahtev, značilnih za to kulturo, ki jih morajo pridelovalci upoštevati, da dosegajo zelo dobre rezultate. Bistvene so dolgoletne izkušnje, ki temeljijo na tradiciji. Temeljne zahteve za uspešno gojenje kumine „Český kmín“ so primerna vrsta prsti (ilovnate in peščene prsti, vsebnost gline: 10 do 30 %, razni deleži primešanega peska; kar zadeva razvrstitev tal, gre za humusna rjava tla, rjava tla s surovimi tlemi, rjava tla s podzolom s terasasto strukturo, kisla rjava tla, zelo kisla rjava tla), podnebne razmere (gl. 4.6) in pogoji, opisani spodaj:

Natančno upoštevanje teh temeljnih zahtev je pogoj za najboljšo kakovost kumine „Český kmín“.

4.6   Povezava: Kumina „Český kmín“ se prideluje na poljih češkega območja od prve polovice 19. stoletja. Imenovala se je po raznih pridelovalcih, kot so bili Havelka, Hokeš in drugi pomembni pridelovalci. Leta 1910 se je začelo plemenitenje na znanstveni podlagi in tako sta iz regionalnih sort nastali sorti „Moravský“ (dovoljena leta 1941) in „Český“ (dovoljena leta 1952), za kateri so značilna majhna semena. Večji uspeh je bil dosežen na podlagi izdaje dovoljenja za sorto „Ekonom“ leta 1964, ki ima večja semena. Vse te sorte so bile sorte z odpadajočimi semeni in niso bile primerne za strojno žetev, zato so bile postopoma umaknjene iz proizvodnje. Bistvena sprememba je bila dosežena z izdajo dovoljenja za sorto „Rekord“, ki je zagotavljala velik pridelek in veliko vsebnost eteričnega olja, bila pa je odporna tudi na odpadanje semen med zorenjem in žetvijo. Tej sorti sta se pridružili sorti „Prochan“ (dovoljena leta 1990) in „Kepron“ (dovoljena leta 1994). Te tri sorte so skupina sort z visoko kakovostjo in donosom, brez odpadanja semen in z visoko vsebnostjo eteričnih olj. Intenzivno izboljševanje proizvoda je povzročilo intenzivno vključevanje znanosti in razvojnih dejavnosti v to področje. Zato je s tem področjem povezano tudi osebje raziskovalnih inštitutov in fakultet za kmetijstvo.

V Češki republiki so posebne razmere za gojenje kumine, ki temeljijo na naravnih razmerah in značilnostih prsti, pa tudi na tradiciji gojenja kumine na poljih, ki je stara 150 let. Kumina se goji na ilovnatih in peščenih tleh, vsebnost gline: 10 do 30 %, razni deleži primešanega peska. Taka tla zagotavljajo razmerje med kapilarno in gravitacijsko vodo, ki je ugodno za kumino, ki zahteva zadostno količino padavin med obdobjem intenzivne rasti korenin in listov v prvem letu ter v fazi pred cvetenjem v drugem letu. Podnebne razmere v češkem gričevju, ki je na prehodu med morskim in celinskim podnebjem, popolnoma ustrezajo gojenju visokokavostne kumine. Te podnebne razmere na Češkem, zlasti potek temperature in količine padavin med letom, se razlikujejo od razmer v drugih državah. Razmere za gojenje kumine v Češki republiki so ugodnejše od tistih na območjih s celinskim podnebjem, ker se kultura zaradi nizkih temperatur razvija počasneje in so kratkotrajna sušna obdobja manj verjetna. Glavna razlika med češkim podnebjem in obmorskimi podnebji pa se pokaže v zimskem obdobju (več padavin v začetku spomladi), po drugi strani pa so v poletnih mesecih verjetnejša kratka sušna obdobja zaradi razmeroma majhne količine padavin. Zaradi prsti in podnebnih razmer ter dolgoletne tradicije, izkušenj in visoko razvitih postopkov gojenja kumine v Češki republiki ima kumina „Český kmín“ posebne lastnosti, zlasti so značilni visoki donosi semen kumine in visoka (3-5 %) vsebnost eteričnih olj. Semena se žanjejo, ko je povprečna stopnja dozorelosti razmeroma visoka. Vendar ima eterično olje kumine zelo specifično sestavo. Glavna sestavina arome kumine, gojene na omejenem geografskem območju, je karvon. V primerjavi s kumino, gojeno drugje, v katere aromi prevladuje D-limonen, je tu odstotni delež karvona višji od 50 %, običajno znaša 60 %. Prav vsebnost karvona pa je najpomembnejša za kakovost eteričnega olja kumine. Karvon ima zdravilne, antiseptične in pomirjevalne lastnosti, ki se uporabljajo v več panogah. Češka farmakopeja vsebuje nacionalno poglavje z naslovom „Carvi etheroleum“, ki obravnava kakovost olja kumine, pridobljenega z destilacijo z vodno paro, in po katerem mora vsebnost karvona znašati najmanj 50 %. Da se ta vsebnost doseže, je potrebna surovina (zrna kumine) s še večjo vsebnostjo karvona. Ta vrednost je pri kumini „Český kmín“ za pribl. 20 % presežena.

Zato je kumina s teh območij – „Český kmín“ – visoko cenjena in je povpraševanje po njej veliko. Velik del pridelane kumine se izvozi na območja s celinskim ali morskim podnebjem.

Za označbo porekla „ČESKÝ KMÍN“ je bilo v Češki republiki izdano potrdilo o registraciji označbe porekla s številko 193.

4.7   Nadzorni organ:

4.8   Označevanje: —

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.