|
20.4.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 86/3 |
Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila
(2007/C 86/02)
Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.
POVZETEK
UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006
„GARBANZO DE FUENTESAÚCO“
ES št.: ES/PGI/005/0264/19.11.2002
ZOP ( ) ZGO ( X )
Ta povzetek zajema glavne elemente specifikacije proizvoda za informativne namene.
1. Pristojna služba v državi članici:
|
Naziv: |
Subdirección General de Calidad y Promoción Agroalimentaria — Dirección General de Industria Agroalimentaria y Alimentación — Secretaría General de Agricultura y Alimentación — Ministerio de Agricultura, Pesca y Alimentación de España |
||
|
Naslov: |
|
||
|
Telefon: |
(34) 913 47 53 94 |
||
|
Telefaks: |
(34) 913 47 54 10 |
||
|
E-naslov: |
sgcaproagro@mapya.es |
2. Vlagatelj:
|
Naziv: |
Asociación Garbanzo de Fuentesaúco |
||
|
Naslov: |
|
||
|
Telefon: |
(34) 980 60 09 13 |
||
|
Telefaks: |
(34) 980 60 11 36 |
||
|
E-naslov: |
— |
||
|
Sestava: |
proizvajalci/predelovalci ( X ) drugi ( ) |
3. Vrsta proizvoda:
Skupina 1.6 – Čičerka (sadje, zelenjava in žito v prvotnem stanju ali po predelavi)
4. Specifikacija:
(povzetek zahtev v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 510/2006)
4.1. Naziv: „Garbanzo de Fuentesaúco“
4.2. Opis: Zrna čičerke, „Cicer Arietinum L“, sorte macrocarpum, ekotipa Fuentesaúco, ki se tržijo pakirana kot suha zelenjava.
Zrna z zakrivljeno in izrazito kljunasto izboklino, ki so kremne barve ali barvnih odtenkov med rumeno, črno in rjavo barvo; lupina je srednje hrapava in brez madežev.
Masa 100 zrn čičerke po pakiranju znaša od 40 do 50 g.
Zmožnost absorpcije destilirane vode pri 25 °C v 10 urah: več kot 100 %.
Po kuhanju postane sredica zrn poltrdna in le malo zrnata, površina pa mehka. Najmanj 85 % zrn čičerke ohrani nepoškodovano zrno in sprijeto luščino.
Okus je vedno prijeten.
4.3. Geografsko območje: Čičerka se prideluje izključno na naslednjih občinskih zemljiščih province Zamora: Argujillo, La Bóveda de Toro, Cañizal, Castrillo de la Guareña, El Cubo de Tierra del Vino, Cuelgamures, Fuentelapeña, Fuentesaúco, Fuentespreadas, Gema, Guarrate, El Maderal, El Pego, El Piñero, San Miguel de la Ribera, Santa Clara de Avedillo, Sanzoles, Vadillo de la Guareña, Vallesa, Villabuena del Puente, Villaescusa in Villamor de los Escuderos.
To območje kmetijske proizvodnje ima površino 687 km2.
4.4. Dokazilo o poreklu: Izvor proizvoda se dokazuje s postopki kontroliranja in izdajanja potrdil.
Vidiki, ki jih je treba upoštevati:
Čičerka mora prihajati izključno z registriranih zemljišč, ki so na območju kmetijske pridelave, na katerem se izvajajo poljedelski postopki, opisani v točki 4.5.
Čičerko lahko skladiščijo, pakirajo in predelujejo le podjetja, prej vpisana v registre Regulativnega sveta.
Pošiljko čičerke, ki jo eno registrirano podjetje pošlje drugemu, mora spremljati dobavnica, ki jo prej izda Regulativni svet.
Regulativni svet redno izvaja kontrole in ocenjevanja, ki temeljijo na pregledih zemljišč, skladišč, pakirnic in predelovalnih podjetij, njihov namen pa je zagotoviti skladnost s proizvodnim postopkom; poleg tega tudi jemlje vzorce, izvaja poskuse in kontrolira dokumentacijo.
Le čičerka, ki prihaja iz pakirnic, v katerih so vsi preizkusi postopka dali zadovoljive rezultate, se lahko prodaja s potrdilom o izvoru v obliki etike Regulativnega sveta.
Število etiket ali kontrolnih etiket, ki jih izda Regulativni svet pakirnicam, je odvisno od količine proizvoda, ki jo dobavlja posamezni kmetijski proizvajalec ali skladišče, in od velikosti embalaže, v kateri se bo čičerka prodajala.
4.5. Metoda pridobivanja: Čičerka se goji na zemljiščih, registriranih pri Regulativnem svetu. Prst mora biti globoka in dobro drenirana, njena tekstura pa ilovnata ali ilovnata/peščena. Prst mora imeti kisel ali rahlo bazičen pH, nizko ali srednjo vsebnost apnenca, ki se lahko asimilira, in nizko razmerje med ogljikom in dušikom; biti mora neslana ali le malo slana. Čičerka se goji po sistemu kolobarjenja, v dveh zaporednih letih se ne goji na istih zemljiščih. Uporaba organskih gnojil med gojenjem čičerke ni dovoljena. Žanje se, ko sta čičerka in plevel popolnoma suha. Čičerka se konzervira na suhem mestu, kjer ni direktne sončne svetlobe. Vedno se je treba izogibati mešanju zrn čičerke različnih lastnosti.
V registriranih pakirnicah se zrna čičerke očistijo, tuje primesi se odstranijo, opravi se selekcija, sortiranje po velikosti in pakiranje.
Suha zrna čičerke se prodajajo pred septembrom naslednjega leta, opremljena s kontrolno etiketo Regulativnega sveta.
4.6. Povezava: Nekaj zgodovinskih virov, povezanih s čičerko Fuentesaúco:
Občinski predpisi Fuentesaúca iz leta 1569.
Grof Fuente de Saúco je zrna čičerke dal kot darilo gospodu Franciscu de Quevedo y Villegasu.
Čičerka je prejela nagrado na Kmetijskem sejmu v Madridu leta 1857 in častno diplomo na Splošni razstavi v Sevilji na začetku XX. stoletja.
Nekaj literarnih virov, povezanih s čičerko Fuentesaúco:
Kataster (Catastro) avtorja Marquésa de la Ensenada (1752);
Statistični slovar (Diccionario estadístico) avtorja Madoza (1845);
Episodios Nacionales avtorja Benita Péreza Galdósa;
Judíos, moros y cristianos avtorja Camila Joséa Cela.
Naravni dejavniki
Značilnosti čičerke Fuentesaúco so povezane z značilnostmi prsti in podnebja pridelovalnega območja ter gojenega ekotipa.
Na pridelovalnem območju so zime dolge in ostre, s pogostimi obdobji zmrzali, kar omogoča borbo z naravnimi sredstvi proti zajedalcem in boleznim, ki napadajo čičerko. Ker so padavine med razvojem rastline in zorenjem zrn redke, mora rastlina izkoristiti rezerve vode v zemlji.
Prst, ki je globoka, dobro drenirana, s kislim ali rahlo bazičnim pH, z nizko ali srednjo vsebnostjo apnenca, ki se lahko asimilira, ter nizkim razmerjem med ogljikom in dušikom, ter je neslana ali zelo malo slana, daje čičerki, zlasti zaradi nizke vsebnosti kalcija, nežno lupino in veliko zmožnost absorpcije vode.
Veliko generacij so kmetovalci izbirali najboljšo čičerko in tako ustvarili ekotip Fuentesaúco, rastlinski material, ki je popolnoma prilagojen razmeram v regiji.
Človeški dejavniki
Kmetovalci uporabljajo take metode pridelovanja, da dobijo čičerko določenih organoleptičnih lastnosti. Deli čičerke z različnimi lastnostmi se ne smejo mešati med seboj, da je zagotovljena enotnost.
4.7. Nadzorni organ:
|
Naziv: |
Consejo Regulador de la Indicación Geográfica Protegida (IGP) „Garbanzo de Fuentesaúco“ |
|||
|
Naslov: |
|
|||
|
Telefon: |
(34) 923 22 83 45 |
|||
|
Telefaks: |
(34) 923 22 83 45 |
|||
|
E-naslov: |
info@legumbresdecalidad.com |
Regulativni svet ustreza standardu EN-45011, različici iz leta 1998.
4.8. Označevanje: Napisi ali etikete embalaže za „Garbanzo de Fuentesaúco “morajo obvezno vsebovati izraz „Indicación Geográfica Protegida Garbanzo de Fuentesaúco“, poleg katerega mora biti logotip Regulativnega sveta. Ta napis ali etiketo pakirnice mora spremljati identifikacijska kontrolna etiketa, ki jo izda Regulativni svet.
Kontrolne etikete morajo vsebovati alfanumerični ključ, ki zagotavlja sledljivost, nalepljene pa morajo biti na mestu, ki ga določi Regulativni svet v svojem priročniku kakovosti, in na tak način, da jih ni mogoče ponovno uporabiti.
Izdelki, za katere se kot surovina uporablja „Garbanzo de Fuentesaúco “ZGO, tudi tisti, pri katerih so bili uporabljeni proizvodni in predelovalni postopki, se lahko prodajajo v embalaži, ki navaja omenjeno ime, na primer z besedilom „pripravljeno z zaščiteno geografsko označbo Garbanzo de Fuentesauco“, ne da bi bili opremljeni z logotipom Skupnosti, če:
je „Garbanzo de Fuentesaúco “ZGO, certificiran kot tak, edina sestavina zadevne katerogije izdelkov;
imajo zadevni proizvajalci ali predelovalci ustrezno dovoljenje Regulativnega sveta, ki jih tudi vpiše v kontrolni register, predviden v ta namen, in skrbi za pravilno uporabo zaščitene označbe.
Kadar „Garbanzo de Fuentesaúco “ZGO ni edina sestavina, se zaščitena označba lahko omeni le v seznamu sestavin izdelka, ki jo vsebuje ali ki je nastal z njeno predelavo ali obdelavo.
(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.