[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 12.12.2007

SEC(2007) 1662

DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE Predlog SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti (2010)

Povzetek OCENA UČINKA {COM(2007) 797 final} {SEC(2007) 1661}

DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE

Predlog SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti (2010)

1. OZADJE IN POSVETOVANJE Z ZAINTERERIRANIMI STRANMI

V Evropski uniji 78 milijonov ljudi živi na robu revščine. Boj proti revščini in socialni izključenosti je eden od glavnih ciljev EU in držav članic. Evropski svet je ob uvedbi Lizbonske strategije marca 2000 pozval države članice in Komisijo, da sprejmejo ukrepe, ki „odločilno vplivajo na izkoreninjenje revščine“ do leta 2010. Na poznejših zasedanjih Evropskega sveta so ta cilj potrdili.

Odprta metoda usklajevanja za socialno zaščito in socialno vključenost[1], za katero se dogovorili na zasedanju Sveta v Lizboni, je bila že na začetku pomembno orodje za podporo politični zavezanosti in krepitvi sposobnosti EU, da podpre države članice pri prizadevanju za večjo socialno kohezijo v Evropi.

Kljub tem dosežkom velik del prebivalstva v vseh državah članicah še vedno živi v pomanjkanju in ima omejen dostop do osnovnih storitev ali se počuti izključen iz družbe.

Razmere so očitno v nasprotju s ključnimi skupnimi vrednotami Evropske unije. Zato je Komisija v svoji socialni agendi 2005–2010 napovedala predlog, s katerim se za evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti določi leto 2010.

Ocene prejšnjih evropskih let kažejo, da so evropska leta:

dokazala, da so učinkovit instrument za uvrščanje evropskih političnih vprašanj med prednostna v programu EU. Obsežno sodelovanje v omejenem časovnem obdobju je spodbudilo politično podporo in omogočilo splošno politično zavezanost ;

oblikovana tako, da veliko zainteresiranih strani pritegnejo k objavam, razpravljanju in k izmenjavi mnenj o posebnih temah. Zato so učinkovito orodje za ozaveščanje ;

učinkoviti instrumenti za ustvarjanje sinergije med različnimi področji delovanja in na različnih ravneh (EU, države članice in regionalno/lokalno).

Evropska leta imajo običajno v primerjavi s posameznim delovanjem države članice več dodane vrednosti. To je bilo pomembno tudi pri načrtovanju političnega zagona in prispevanju k spremembi politike .

V prvem polletju leta 2007 je Komisija zahtevala stališča pomembnih zainteresiranih strani v zvezi s cilji in izvajanjem evropskega leta. Komisija je od glavnih udeležencev, ki sodelujejo na ravni EU, nacionalni in regionalni ravni, prejela 58 odgovorov. Rezultati so zagotovili koristne kazalnike za pripravo ocene in sprejetje osnutka Sklepa.

2. OPREDELITEV PROBLEMA

2.1 Analiza problema

Koga zadeva in v kolikšni meri

Revščina in socialna izključenost sta zapletena in raznovrstna pojava. Element dohodka je pri revščini najbolj očiten vidik tega, kar se običajno imenuje „revščina“. Geografske razlike so pomembne ne le med državami, ampak tudi v njih (delitev mesta/podeželja ali območja pomanjkanja/prikrajšana območja). V vseh državah članicah ostajajo razlike v zdravstvenem stanju in neenakosti pri dostopu do zdravstvenega varstva med socialno-ekonomskimi skupinami. Ker zaposlovanje ostaja najboljši zaščitni ukrep pred revščino in socialno izključenostjo, je dolgotrajna brezposelnost seveda povezana s socialno stisko.

Izpostavljene so zlasti nekatere skupine, in sicer priseljenci, etnične manjšine, ženske, starejši, otroci in mladostniki ter invalidi.

Glavni izzivi

V nedavnem skupnem poročilu 2007 o socialni zaščiti in socialni vključenosti je bila prekinitev prenosa revščine z ene generacije na naslednjo s preprečevanjem revščine otrok in spodbujanjem dejavnega vključevanja opredeljena kot ključni izziv za boj proti revščini in izključenosti.

Skrbi in pričakovanja javnosti

Glede na raziskavi Eurobarometra leta 2007[2] sta revščina in socialna izključenost družbena stvarnost, s katero se srečuje veliko državljanov EU. Evropejci opredeljujejo brezposelnost kot najpomembnejši dejavnik, ki vodi v revščino.

2.2 Delovanje EU

Vloga EU in Evropske komisije ni nadomestiti nacionalnih, regionalnih in lokalnih vlad pri načrtovanju in izvajanju politike, ampak spodbuditi prizadevanje za oblikovanje skupnega strateškega pristopa za odpravo revščine in izključenosti.

V okviru spremenjene odprte metode usklajevanja so države članice leta 2006 predložile nacionalna poročila, ki določajo strategijo za prenos dogovorjenih skupnih ciljev v strateške programe. Za merjenje napredka so bili oblikovani skupni kazalniki na dveh ravneh. Poročila držav članic sta skupaj ocenila Komisija in Svet v skupnem poročilu 2007 o socialni zaščiti in socialni vključenosti. Države članice bodo leta 2008 predložile popolno nacionalno poročilo o strategijah za socialno zaščito in socialno vključenost, medtem ko bo leta 2009 in 2010 ter tudi leta 2007 poudarek na posebnih temah.

2.3 Potrebne izboljšave na ravni EU

Da bi v celoti izkoristili možnosti odprte metode usklajevanja je na ravni EU in nacionalni ravni potrebno še nadaljnje prizadevanje. Usklajevanje med nacionalnimi in podnacionalnimi politikami zato pogosto ostaja nejasno. Za zagotavljanje pravega posvetovanja ter primernih in učinkovitih ukrepov je bistveno, da pri izvajanju in spremljanju strategije ter pri vodenju prihodnjega razvoja politike sodelujejo socialno izključeni ljudje. Odprta metoda usklajevanja se prepogosto obravnava kot naloga na ravni EU in ne kot resnično prizadevanje za vzajemno krepitev sodelovanja na vseh ravneh za napredek pri dogovorjenih skupnih ciljih.

Vključevanje socialne vključenosti v druge politike ostaja izziv. Usklajevanje med izvajanjem socialne vključenosti in politike na zdravstvenem področju ter uporabo strukturnih skladov, zlasti Evropskega socialnega sklad,je sicer boljše, je pa prepoznavnost sklada na tem področju mogoče izboljšati. Kljub delnemu povečanju uporabe kazalnikov in ciljev se Komisija in države članice še niso dogovorile o sistematičnem in preglednem okviru za poročanje o izvajanju in vplivu nacionalnih akcijskih načrtov. Veliko držav članic nima dovolj ustreznih mehanizmov za spremljanje in ocenjevanje prednostnih nalog iz svojih načrtov.

Ti načrti morajo biti bolj osredotočeni na uresničevanje ciljev kot v preteklosti. To v najboljšem primeru vključuje določanje manj ključnih ciljev na podlagi strogih analiz o stanju revščine/socialne izključenosti, pri čemer se upoštevajo jasni in ovrednoteni rezultati ter cilji rezultata in opredeli natančen niz ukrepov za dosego teh ciljev.

2.4 Kako ohranjati učinkovito izvajanje ukrepa EU

V skladu z opravljenimi analizami in prednostnimi nalogami, opredeljenimi v skupnem poročilu o socialni zaščiti in socialni vključenosti, se mora evropsko leto osredotočiti na naslednje teme: revščina otrok in medgeneracijski prenos revščine; vključujoč trg dela; prikrajšanost pri izobraževanju in usposabljanju; dostop do osnovnih storitev, vključno s primernim bivališčem; diskriminacija in spodbujanje vključevanja priseljencev ter vključevanje etničnih manjšin v družbo in na trg dela; potrebe invalidov in drugih ranljivih skupin.

3. CILJI

3.1 Splošni cilji

S predlogom, da se za evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti določi leto 2010, se želi ponovno potrditi in okrepiti prvotno politično zavezo EU z začetka Lizbonske strategije, in sicer, da bi z ukrepi „odločilno vpliva[li] na izkoreninjenje revščine“, na podlagi ocen in vrednotenj sedanje politike in ukrepov za boj proti revščini in socialni izključenosti. Evropsko leto lahko pokaže, da revščina ogroža družbeni in gospodarski razvoj z resnimi posledicami za posameznike, družbo kot celoto in gospodarstvo. To bo pomagalo pri spremembi prepričanja, da je boj proti revščini zgolj strošek družbe, in ponovni potrditvi pojma skupne odgovornosti, ki vključuje nosilce odločanja ter javne in zasebne udeležence, državljane in prebivalce EU.

Dolgoročno bo evropsko leto odprti metodi usklajevanja pomagalo k večjemu dejanskemu učinku in pospeševanju odločnejše zavezanosti socialnim vrednotam EU.

3.2 Ključna sporočila in posebni cilji

Posebni cilji bodo temeljili na ključnih sporočilih. Cilj teh ključnih sporočil je povečati ozaveščenost o razširjenosti revščine in pokazati, da obstajajo rešitve, ter pozvati k sprejetju novih ukrepov.

Priznavanje – priznavanje pravice ljudi, ki živijo v revščini in socialni izključenosti, do dostojnega življenja in polne vključenosti v družbo.

Odgovornost – večje sodelovanje javnosti pri politiki in ukrepih socialne vključenosti, ki poudarjajo odgovornost vseh pri odpravljanju revščine in socialne izključenosti. Evropsko leto bo spodbudilo ozaveščanje, sodelovanje in delovanje ter ustvarilo nove možnosti za sodelovanje vseh državljanov.

Kohezija – spodbujanje bolj povezane družbe z večjo ozaveščenostjo javnosti o koristih za vse v družbi, v kateri ni revščine in ni nihče prisiljen živeti na robu.

Zavezanost – ponovno poudarjanje odločne politične zavezanosti EU za boj proti revščini in socialni izključenosti ter spodbujanje te zavezanosti na vseh ravneh upravljanja.

4. POLITIčNE MOžNOSTI

Razpravljalo se je o štirih možnostih, in sicer možnost brez spremembe; možnost za evropsko leto, ki ga usklajuje in vodi Komisija; možnost za popolnoma decentralizirano evropsko leto; možnost za evropsko leto, ki je usklajeno in decentralizirano.

Zadnja možnost zagotavlja boljši učinek v zvezi s politično zavezanostjo na vseh ravneh in učinkovito podporo odprti metodi usklajevanja. Ta pristop se zdi tudi najučinkovitejši glede vzpostavljanje stikov z akterji in politikami „na kraju samem“ ter glede zagotavljanja močne povezave med različnimi ukrepi in različnimi ravnmi delovanja.

Učinkovito usklajevanje različnih ukrepov, ki jih zagotavlja Komisija, bo imelo največji učinek na prepoznavnost celotnega izvajanja in možnosti za izkoriščanje sinergije.

S tem se bo zagotovilo učinkovito ukrepanje pri vseh prednostnih nalogah, ki so opredeljene v evropskem letu, vključno z bojem proti stereotipom in stigmatizaciji; razpravo o najprimernejših modelih za udeležbo ljudi, ki živijo v revščini, v postopku oblikovanja politike ter zagotavljanjem okvirnih pogojev za učinkovito učenje in usposabljanje.

5. IZVAJANJE UKREPOV NA PODLAGI IZBRANE MOžNOSTI

5.1 Usklajevanje in upravljanje ukrepov

Vloga in delovanje struktur usklajevanja bosta ključna za uspeh evropskega leta.

Na ravni EU bo imenovan odbor s predstavniki držav članic, ki bo Komisiji pomagal pri izvajanju dejavnosti evropskega leta. Odbor bo spremljal izvajanje ukrepov na podlagi skupnih smernic, ki jih je razvila Komisija ( dokument o strateškem okviru ), za zagotavljanje skladnosti s skupnim poročilom o socialni vključenosti. Dokument o strateškem okviru bo oporna točka za države članice, vseboval pa bo ključne prednostne naloge za evropsko leto ob ciljih, ki so določeni za zadevno leto.

Vsaka država članica bo na nacionalni ravni odgovorna za usklajevanje in izvajanje ukrepov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Vsaka država članica bo Komisiji predložila nacionalni program za izvajanje evropskega leta . Vsak program je treba načrtovati, prilagoditi in izvajati v strogem sodelovanju z nacionalnimi izvajalskimi telesi , ki jih imenujejo sodelujoče države v evropskem letu, in pod njihovim nadzorom. Vsako telo se bo pri oblikovanju in izvajanju svojih nacionalnih strategij posvetovalo in tesno sodelovalo z nacionalno svetovalno skupino , ki jo sestavlja veliko zainteresiranih strani, vključno z organizacijami civilne družbe, ki zastopajo interese ljudi v revščini, predstavniki nacionalnih parlamentov, socialnimi partnerji ter regionalnimi in lokalnimi organi.

5.2 Dopolnjevanje in sinergija

Komisija bo zagotovila skladnost med dejavnostmi evropskega leta ter drugimi ukrepi in pobudami Skupnosti, zlasti s programi v naslednjih sektorjih: zaposlovanje, družbena solidarnost (vključno z enakostjo med spoloma), invalidnost in boj proti diskriminaciji (program PROGRESS); strukturni skladi (vključno z Evropskim socialnim skladom); izobraževanje in usposabljanje; državljanstvo; mladina; priseljevanje in raziskave.

5.3 Ukrepi na ravni Skupnosti

Načrtovani ukrepi na ravni Skupnosti vključujejo organizacijo različnih solidarnostnih pobud za zmanjšanje revščine in socialno vključenost, s katerimi prav vsi državljani dobijo možnost, da prispevajo neposredno ali prek svojih organizacij, tudi s skromnimi prispevki in v kakršni koli obliki; medijske kampanje, vključno s podporo pridobivanju sredstev; organizacijo srečanj in prireditev na ravni Skupnosti za ozaveščanje o vprašanjih v zvezi z evropskim letom ter o revščini in socialni izključenosti ter za vzpostavitev foruma za izmenjavo mnenj; oblikovanje logotipa in sloganov za evropsko leto.

5.4 Sofinanciranje ukrepov na ravni Skupnosti

Nekatere prireditve bodo organizirane na ravni Skupnosti, vključno s prireditvami ob začetku in zaključku evropskega leta.

5.5 Sofinanciranje ukrepov na nacionalni ravni

Ti ukrepi morajo upoštevati potrebo po zagotavljanju možnosti financiranja, ki omogočajo dostop organizacijam „na kraju samem“, in projektom, ki vključujejo najbolj marginalizirane skupine. Ukrepi na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni so lahko upravičeni do financiranja iz proračuna Skupnosti v višini do 50 % celotnih upravičenih stroškov na sodelujočo državo.

Sofinancirani ukrepi lahko vključujejo srečanja in prireditve, seminarje vzajemnega učenja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni; informacijske, promocijske in izobraževalne kampanje, raziskave in študije, možnosti usposabljanja, sodelovanje z mediji; razvoj pilotnih regionalnih in lokalnih akcijskih načrtov za socialno vključenost.

5.6 Stroški ukrepa: 17 milijonov EUR

v mio EUR

Ukrepi | Vrsta realizacije | 2009 | 2010 | SKUPAJ |

Ne | Stroški skupaj | Ne | Stroški skupaj | Stroški skupaj |

Raven Skupnosti (100 %) | Srečanja in prireditve | 1 | 0,400 | 0,400 |

Tehnična pomoč | 1 | 0,600 | 0,600 |

Informacijske in promocijske kampanje | 1 | 6 150 | 6 150 |

Dejavnosti vrednotenja | 1 | 0,150 | 0,150 |

Sofinanciranje ukrepov na ravni Skupnosti (80 %) | Simbolične dejavnosti na evropski ravni (dogodki ob začetku in zaključku) | 1 | 0,350 | 1 | 0,350 | 0,700 |

Sofinanciranje ukrepov na nacionalni ravni (50 %) | Nepovratna sredstva za nacionalna izvajalska telesa | 30 | 9 000 | 9 000 |

STROŠKI SKUPAJ | 5 | 7 650 | 31 | 9 350 | 17 000 |

6. SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE

Zunanje vrednotenje se bo začelo leta 2009, da se zberejo osnovni podatki za spremljanje izvajanja evropskega leta in po potrebi zagotovijo vmesni rezultati. Končni rezultati vrednotenja morajo biti na voljo do sredine leta 2011.

[1] Referenčna stran na spletni strani Europa: http://ec.europa.eu/employment_social/index_en.html .

[2] Raziskavi Eurobarometra sta na voljo na: http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/ebs/ebs_273_en.pdf in http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/ebs/ebs_279.pdf.