[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 8.11.2007

SEC(2007) 1470

DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE Spremni dokument k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Evropska pobuda i2010 o e-vključenosti

„Biti del informacijske družbe“

PovzetekOCENE UČINKA[COM(2007) 694 konč][SEC(2007) 1469]

Uvod

Ta ocena učinka (v nadaljnjem besedilu OU) podpira predlog sporočila o evropski pobudi i2010 o e-vključenosti: „Biti del informacijske družbe“ (v nadaljnjem besedilu Sporočilo). Pomeni zaključek dolgega procesa razvoja politike in posvetovanja, ki je vključeval zainteresirane strani, predstavnike držav članic ter rezultate študij stanja na področju e-vključenosti in povezanih politik.

Podpira niz ukrepov politike, usmerjenih k vključujoči informacijski družbi, s čimer prispevajo k doseganju ciljev politike, določenih z Ministrsko deklaracijo iz Rige o e-vključenosti, ki jo je 11. junija 2006 sprejelo 34 evropskih držav[1].

Ukrepi, ki jih predlaga Sporočilo, niso ureditveni in ne predstavljajo upravnega ali finančnega bremena. V skladu s tem OU proučuje izzive politike, opredeljuje možne rešitve, zagotavlja kakovostno oceno učinkov različnih možnosti in predpostavlja nekatere količinske ocene možnih scenarijev, če bi bili doseženi vsi cilji e-vključenosti. Pri tem v polni meri ustreza načelu sorazmerne analize iz smernic za oceno učinka[2].

Ocena učinka je tudi odgovor na zahtevo iz sporočila o e-vključenosti iz leta 2005, da se v letu 2007 oceni napredek na tem področju. Za invalide (e-dostopnost) in vedno bolj tudi za uporabnike v Evropi, ki se starajo, je uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) ključni predpogoj za to, da bodo lahko imeli koristi od informacijske družbe. Ocena učinka kaže na to, da je napredek majhen in da bodo v letu 2008 predlagani novi ukrepi. Zato zagotavlja predhodno oceno teh ukrepov in predvideva nadaljnje posvetovanje zainteresiranih strani ter oceno učinka v letu 2008.

Kaj je e-vključenost in zakaj se nam zdi pomembna?

E-vključenost je Ministrska deklaracija iz Rige opredelila hkrati kot vključujoče IKT in uporabo IKT za doseganje širših ciljev v zvezi z vključenostjo. Z drugimi besedami, e-vključenost se nanaša na to, v kakšnem obsegu informacijske in komunikacijske tehnologije pripomorejo k izenačitvi in spodbujanju udeleženosti v družbi na vseh ravneh s spodbujanjem socialnih razmerij, povečevanjem ekonomskih priložnosti za delo in podjetništvo, razvojem kulturnih vidikov družbe in spodbujanjem udeleženosti ljudi.

Obseg izziva: koliko ljudi je izključenih?

Hiter razvoj na področju IKT predstavlja veliko priložnost za posameznike, da izkoristijo dobre strani informacijske družbe in družbe znanja. IKT so za mnoge postale predpogoj za aktivno in učinkovito vlogo v družbi. Vendar ustvarjajo tudi nove ovire v smislu geografske dostopnosti storitev IKT z dodano vrednostjo, dostopnosti za invalide in starejše uporabnike, razlik pri zaposljivosti, povezanih s stopnjo izobrazbe, znanji in motivacijo ter družbene stratifikacije glede na cenovno dostopnost. Brez ustreznih ukrepov se bodo te ovire postopno medsebojno krepile, zaradi česar lahko v evropski družbi poleg velikih razlik pri uporabi digitalnih tehnologij nastanejo tudi velike socialne in ekonomske razlike. Po ocenah 30–40 % prebivalstva ne uživa koristi informacijske družbe zaradi geografske lege, invalidnosti in starosti, spola, etnične pripadnosti, nezadovoljivih znanj in informacij ali negotovih gospodarskih razmer (po ocenah približno 200 milijonov Evropejcev ne uporablja interneta) [3].

Skupine, ki so najbolj zapostavljene in ki so potencialne ciljne skupine politik, so (podatki za EU-27 iz leta 2006): invalidi na splošno: po ocenah 74 milijonov Evropejcev (težja in lažja invalidnost) [4]; Evropejci, ki so na robu revščine: 98 milijonov (izmed tega 9 % zaposlenih); prebivalci s tujim poreklom: okrog 15 milijonov. Poleg tega: okrog 74 milijonov ljudi z nižjo izobrazbo ne uporablja interneta; okrog 89,5 milijonov zaposlenih ne uporablja interneta; okrog 18 milijonov mladih ljudi (starih od 15–24 let) ne uporablja interneta. |

- Zakaj mora Evropa ukrepati?

OU navaja razloge, zakaj je treba okrepiti politike za e-vključenost in jih bolje usklajevati na ravni EU. Če se ne bo nič spremenilo, obstaja precejšnje tveganje, da bodo nove IKT vodile k poudarjenim novim oblikam izključenosti, in sicer digitalni izključenosti. V nasprotju s tem bodo mnoge priložnosti ostale neizkoriščene, če IKT ne bodo popolnoma izkoriščene, pri čemer bodo nastale velike izgube v smislu zaposlenosti in gospodarske rasti. Brez celovitih ukrepov politike mnogo ljudi v Evropi ne bo moglo izkoristiti socialnih in ekonomskih priložnosti informacijske družbe.

Prva raziskava na podlagi kriterijev iz Rige[5] (Priloga 2 k OU) in druge študije kažejo, da ostajajo trdovratne razlike pri dostopu, dostopnosti in uporabi orodij in storitev informacijske družbe. Razlike pri uporabi so zelo velike. Odstotki redne uporabe interneta leta 2006 v EU-27 so znašali: 76 % med Evropejci z visoko izobrazbo, 25 % med tistimi brez ali z nizko izobrazbo; 58 % med zaposlenimi in 36 % med nezaposlenimi; 51 % med tistimi, ki živijo v gosto naseljenih območjih in 35 % med tistimi v redko naseljenih območjih; 15 milijonov študentov še vedno ne uporablja interneta, kar predstavlja pri doseganju izobrazbe veliko pomanjkljivost; interneta še vedno ne uporablja 18 milijonov ljudi iz starostne skupine 16–24 let in 50 % ljudi iz starostne skupine 24–55 let; interneta ne uporablja okrog 20 milijonov nezaposlenih; pri ženskah je razlika pri uporabi interneta skoraj odpravljena, vendar vprašanje spola ostaja v okviru e-vključenosti. Neuporaba IKT (premajhna e-dostopnost) pomeni oviro za invalide in starejše osebe: samo 5 % javnih spletnih strani v EU-27 izpolnjuje minimalne standarde in smernice glede dostopnosti; pri deležu podnaslovljenih audio-vizualnih vsebin so velike razlike (od 2,5 % do 95 %); delež vsebin, ki so opremljene z znakovnim jezikom, je precej manjši od deleža podnaslovljenih vsebin, poleg tega pa obstajajo tudi velike razlike – od manj kot 0,5 % do 5 %; delež vsebin z zvočnim opisom se pojavlja v manj kot 1 % do več kot 10 % primerov; pri vgrajenih komponentah za dostopnost pri osebnih računalnikih in programski opremi so zelo velike razlike. Pri možnostih za širokopasovni internet in dostop do njega se pojavljajo razlike med mestnimi in podeželskimi območji. konec leta 2006 je imelo dostop do širokopasovnega interneta 89 % prebivalstva EU-27 (92 % v EU-15); v podeželskih območjih ima dostop le 71 % prebivalstva, in sicer z nizkimi hitrostmi. Razlike v digitalni pismenosti: samo 57 % Evropejcev ima določena znanja za uporabo interneta in računalnika; ljudje z najslabšimi znanji za uporabo računalnika in interneta so nižje izobraženi, starejši in ekonomsko neaktivni. Razlike pri uporabi storitev e-uprave. V EU-27 leta 2006 v starostni skupini 15–74 let: 21 % ljudi je uporabilo storitve za to, da so prišli do informacij; 13,3 % ljudi je preneslo obrazce; 8,8 % ljudi je izvajalo transakcije. Razlike pri uporabi IKT glede na starost: internet uporablja 71 % ljudi v starostni skupini 16–24 let in samo 10 % ljudi v starostni skupini 65–74 let; 43 milijonov ljudi v starostni skupini 55–64 let in 37 milijonov ljudi v starostni skupini 65–74 let ne uporablja interneta. |

- Kaj lahko Evropa pridobi z e-vključenostjo?

E-vključenost ima za Evropo veliko gospodarsko vrednost. Je ena izmed ključnih dejavnikov, ki omogočajo široko zastavljeno trajnostno rast in koristi družbi na splošno. Glede na prve ocene bi lahko prednosti e-vključenosti v EU v petih letih dosegle ekvivalent 35 do 85 milijard EUR.

Kateri so zastavljeni cilji?

Splošni cilj strategije za e-vključenost je spodbujati tako vključujoče IKT kot tudi uporabo IKT za doseganje širše zastavljenih ciljev glede e-vključenosti, hkrati pa zagotoviti temelje za gospodarsko rast in nove poslovne priložnosti.

Z mobilizacijo vseh udeleženih strani (države članice, zainteresirane strani v industriji in civilna družba) ter razpoložljivih instrumentov politike naj bi tako e-vključenost iz družbene potrebe postala velika gospodarska priložnost za Evropo. Ozaveščanje o tem namenu in zaveza spodbujanju e-vključenosti je eden izmed korakov, ki jih predlaga ta OU. Poleg tega

OU predlaga za uporabnike, industrijo in organe še tri posebne cilje za spopadanje z izzivi e-vključenosti:

- uporabniki: odprava vrzeli na področju razpoložljivosti, dostopnosti, cenovne ugodnosti in digitalnih znanj ;

- industrija IKT in ponudniki storitev: spodbujanje in omogočanje vključujočih IKT kot delujočega in uspešnega posla;

- javni organi: priprava ukrepov in pobud za izvajanje skladnih in učinkovitih politik e-vključenosti.

Katere glavne politične možnosti se ocenjujejo?

OU ocenjuje naslednje možnosti politike za e-vključenost in nadaljuje s posebno analizo stanja na področju e-dostopnosti, kot določa sporočilo o e-vključenosti iz leta 2005 [6] :

1. ohranjanje sedanjega stanja: na posebnem področju e-dostopnosti ja ta možnost proučena z analizo učinkov sedanjih predpisov;

2. omejene spremembe, pri čemer bi se na ravni EU izvajale posebne dejavnosti na različnih področjih, brez dodatnega usklajevanja ali integracije prizadevanj in z le omejenimi ukrepi, usmerjenimi k ogroženim skupinam. Na posebnem področju e-dostopnosti ta možnost ocenjuje omejena prizadevanja za izboljšanje usklajevanja dejavnosti držav članic in zainteresiranih strani;

3. integrirana in skladna strategija za povečanje sinergij in učinka z: a) boljšo usmerjenostjo na potrebe posebnih ogroženih skupin; b) boljšo usklajenostjo in integracijo področij politike; c) osredotočenostjo tako na pomoč skupinam, da bodo lahko izkoristile prednosti informacijske družbe, kot tudi na uporabo IKT, da bi jim lahko učinkoviteje zagotavljali storitve; d) izhajanjem iz obširnejšega in temeljitejšega znanja ter kvantitativnih podatkov, vnesenih v mehanizme za spremljanje in ocenjevanje, ter e) povečevanjem ozaveščenosti in zavezanosti. Na posebnem področju e-dostopnosti ta možnost vključuje preučevanje predhodnih učinkov dejavnosti, usmerjenih v poostritev zakonodaje na tem področju.

Kateri ukrepi so predlagani?

OU zagotavlja potrebne dokaze in utemeljitev, da obravnava e-vključenosti na evropski ravni pomeni dodano vrednost s spodbujanjem skladnosti politike v celotni EU, mobilizacijo ključnih udeleženih strani (države članice, industrija in uporabniki), integracijo e-vključenosti v vsa področja politike ter proučevanjem načinov za nadaljnje izboljšanje zakonodaje o e-dostopnosti. To zahteva povečanje ozaveščenosti in zavezanosti politike/zainteresiranih strani s poudarjanjem dogodkov in pobud, ki dokazujejo pomembnost e-vključenosti in napredek.

Poleg tega so predlagani ukrepi na treh področjih:

- Prvič, vzpostavitev pogojev, da bodo lahko vsi udeleženi v informacijski družbi. Še vedno obstajajo številne ovire za informacijsko družbo. Med njimi je tudi e-dostopnost. Zaradi premajhne e-dostopnosti nastajajo velike izgube pri produktivnosti, stroški prilagoditev pa bi bili majhni. Napredek je premajhen zaradi razdrobljenosti; za industrijo pomeni dejstvo, da ni skupnega pristopa k e-dostopnosti, oviro za notranji trg. Vendar je napredek premajhen tudi zaradi pomanjkljivega določanja prednostnih nalog in sodelovanja med uporabniki in industrijo; od industrije – pa tudi od držav članic – je treba zahtevati, da povečajo svoja prizadevanja na področju e-dostopnosti. Analiza učinka kaže, da je treba to vprašanje obravnavati prednostno in med drugim predlaga proučitev horizontalnega pristopa k zakonodaji na področju e-dostopnosti (ni omejena na eno vrsto tehnologije ali uporabe), pri čemer je treba upoštevati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti.

- Poleg e-dostopnosti je treba povečati tudi osnovno digitalno pismenost, pri čemer je treba zahtevati večje sodelovanje držav članic in industrije, pa tudi razpoložljivost širokopasovnih omrežij, zlasti na podeželskih območjih, pri čemer morajo povečati prizadevanja regionalni organi in industrija.

- Drugič, pospeševanje aktivnega sodelovanja ciljnih skupin, ki jim grozi izključenost, in izboljšanje kakovosti življenja. Da bi povečali koristi informacijske družbe za skupine, ki jim grozi izključenost, je treba sprožiti niz usmerjenih ukrepov, če se ta že izvaja, pa je treba s tem nadaljevati bolj energično in skladno. Ti ukrepi so namenjeni preprečevanju nevarnosti, da bi bili iz informacijske družbe izključeni starejši ljudje in ljudje, ki jim to grozi zaradi zdravstvenega stanja, izhajajo pa iz skupnega programa EU, opredeljenega v akcijskem načrtu „Prijetno staranje v informacijski družbi“, in nove pobude za telemedicino. Zelo pomembno je tudi, da se razvijajo in izmenjujejo skupni pristopi za vključujoče zagotavljanje javnih storitev socialno zapostavljenim, na podlagi akcijskega načrta za e-upravo. Do konca leta 2008 je treba po potrebi pričeti tudi postopek za opredelitev dodatnih usmerjenih ukrepov (npr. za marginalizirane mlade ljudi in migrante, ki jim grozi izključenost).

- Tretjič, integracija ukrepov na področju e-vključenosti, da bi dosegli čim trajnejši učinek. Čeprav je e-vključenost široko in razvejeno področje v smislu dejavnikov in udeležencev, je v skupnem spremljanju in primerjalni analizi velika dodana vrednost – na podlagi „kriterijev iz Rige“, ki se že pripravljajo, večjega sodelovanja uporabnikov in njihovih predstavnikov, industrije, organov ter Evropske Komisije pri tej skupni strategiji, s povečevanjem zastopanosti interesov uporabnikov z boljšimi znanji na področju e-vključenosti in sodelovanjem. Velja, da je trajnost učinka e-vključenosti v temelju povezana z integracijo e-vključenosti, kar pomeni, da je treba problem izključenosti upoštevati pri načrtovanju in razvoju tehnologij za splošno rabo že takoj na začetku (vključujoče načrtovanje), pa tudi, da je treba informacijsko družbo upoštevati pri načrtovanju splošnih politik, ki se borijo proti socialni in ekonomski izključenosti (politike vključenosti, ki jih omogoča informacijska družba).

Nenazadnje, glede na dozdajšnjo razdrobljenost na področju e-vključenosti in obilico omejenih in neusklajenih dejavnosti pomeni pozornost na ravni EU dodano vrednost za povečevanje ozaveščenosti in izmenjavo dobrih praks. Ta strategija bi morala graditi na mnogih pobudah zainteresiranih strani in jih združiti v skupen okvir, pri čemer bi morala biti v obliki niza ukrepov za povečevanje ozaveščenosti z velikim prispevkom k politični in veliko pozornosti deležni konferenci o e-vključenosti konec leta 2008.

V čem je evropska dodana vrednost?

Dodana vrednost evropske pobude o e-vključenosti je v njenem prispevku k uresničevanju skupnih in sistemskih pristopov za e-vključenost s povečevanjem sinergij med pobudami politik na ravni EU ter na nacionalni in lokalni ravni. Temelji tudi na prizadevanjih za združevanje pobud iz gospodarstva, povečanje njihove pomembnosti ter zagotovitev ponavljanja uspešnih. S tem je pobuda usmerjena k zagotavljanju tako imenovanih „multiplikacijskih učinkov“, potrebnih za povečanje pozitivnih učinkov obstoječih ukrepov na vseh ravneh.

Kakor se medsebojno krepijo vzroki za digitalno izključenost, tako se tudi koristi vključenosti v informacijsko družbo, ko se potrebni dejavniki aktivirajo in delujejo sinergično. Ta proces naj bi imel večji socialni in ekonomski učinek s povečevanjem aktivne vključenosti posameznikov v evropsko gospodarstvo in družbo, spodbujanjem notranjega trga za vključujoče tehnologije in storitve ter spodbujanjem raziskav in inovacij na tem področju. Predlaga se, da bi se napredek meril glede na vrsto kazalnikov v zvezi s ponudbo in povpraševanjem (kriteriji iz Rige). Začetne ocene iz OU ta napredek povezujejo med drugim z gospodarskimi koristmi. Nadaljnje študije in modeli bodo še povečali dokaze in razumevanje povezave med temi kazalniki ter širšim gospodarskim in družbenim napredkom.

[1] Deklaracija (11. junij 2006) kot cilj določa zmanjšanje razlik pri uporabi digitalnih tehnologij na naslednjih področjih: IKT in staranje, geografske razlike, e-dostopnost, digitalna pismenost, IKT za kulturno raznolikost in vključujočo e-upravo; http://ec.europa.eu/information_society/events/ict_riga_2006/doc/declaration_riga.pdf.

[2] Dokument, ki opredeljuje politiko v širšem smislu, zahteva oceno učinkov na preliminaren in predvsem kakovosten način (Smernice za OU, SEC(2005) 791, str. 8).

[3] Eurostat, raziskava Skupnosti o uporabi IKT v gospodinjstvih in pri posameznikih (v starosti od 16 do 74 let), 2006.

[4] Poročilo Odbora za komunikacije (COCOM), 2004, na podlagi podatkov Eurostata in ocene, da je v celotnem prebivalstvu EU 15 % invalidov. Drug kazalnik je odstotek invalidov v aktivnem prebivalstvu (na podlagi podatkov Eurostata). Leta 2002 je v EU-25 44,6 milijonov oseb v starostni skupini od 16 do 64 let – tj. ena oseba izmed šestih (15,7 %) – menilo, da imajo dolgotrajen zdravstveni problem ali da so invalidne. Eurostat, Statistics in focus , tema 3 – 26/2003 (http://ec.europa.eu/employment_social/health_safety/docs/disabled_%202002_en.pdf ).

[5] Niz kazalnikov za spremljanje napredka pri doseganju ciljev Ministrske deklaracije iz Rige.

[6] Sporočilo o e-vključenosti, COM(2005) 425: „Nadaljnji ukrepi v zvezi z e-dostopnostjo se bodo izvajali dve leti po objavi tega sporočila. ...Komisija morda izvedla dodatne ukrepe, vključno z zakonodajo, če bo to potrebno. To delo v zvezi z e-dostopnostjo bo prispevalo k že objavljeni evropski pobudi za e-vključevanje v letu 2008.“