[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 16.5.2007

SEC(2007) 619 konč.

Priporočilo

ODLOČBA SVETA

o razveljavitvi Odločbe 2003/89/ES o obstoju čezmernega primanjkljaja v Nemčiji

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE

Člen 104 Pogodbe določa, da se morajo države članice izogibati čezmernemu primanjkljaju, ter opredeljuje postopek za njegovo odkrivanje in zmanjševanje. Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem natančneje določa Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 o „pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem“[1], ki je del Pakta za stabilnost in rast. Komisija mora v skladu s členom 104(2) Pogodbe spremljati upoštevanje proračunske discipline na podlagi dveh meril, in sicer: (a) ali načrtovani ali dejanski javnofinančni primanjkljaj presega referenčno vrednost 3 % BDP (razen če se je delež primanjkljaja bistveno in nenehno zmanjševal in dosegel stopnjo, ki je blizu referenčni vrednosti; oziroma če je preseganje referenčne vrednosti le izjemno in začasno, delež pa ostaja blizu referenčne vrednosti); in (b) ali javni dolg presega referenčno vrednost 60 % BDP (razen če se delež dolga ustrezno zmanjšuje in se z zadovoljivo hitrostjo približuje referenčni vrednosti).

V skladu s Protokolom o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priložen Pogodbi, Komisija zagotovi podatke za izvajanje tega postopka. Države članice morajo v okviru uporabe tega protokola v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 3605/93[2],[3]. Dvakrat na leto sporočiti podatke o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu ter drugih povezanih spremenljivkah, in sicer pred 1. aprilom in pred 1. oktobrom.

Komisija je 19. novembra 2002 s sprejetjem poročila v skladu s členom 104(3) začela izvajati postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Nemčijo na podlagi predvidenega javnofinančnega primanjkljaja v višini 3,8 % BDP in javnega dolga v višini 60,9 % BDP leta 2002[4]. Svet je 21. januarja 2003 na priporočilo Komisije sklenil, da ima Nemčija čezmerni primanjkljaj (člen 104(6) Pogodbe).[5] Svet je hkrati, tudi na podlagi priporočila Komisije, na Nemčijo naslovil priporočila v skladu s členom 104(7), da se čim prej in najpozneje do leta 2004 odpravi čezmerni javnofinančni primanjkljaj[6].

Komisija je 18. novembra 2003 menila, da ukrepi, ki jih je sprejela Nemčija, niso dovolj upoštevali tega priporočila, in sprejela priporočila za Svet, da sprejme ustrezno odločitev in obvesti Nemčijo, naj sprejme ukrepe za odpravo čezmernega primanjkljaja (v skladu s členoma 104(8) in 104(9)). V tem zadnjem priporočilu je Komisija predlagala podaljšanje roka za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja do leta 2005. Svet je 25. novembra 2003 sklenil, da ne bo sprejel priporočil Komisije, ampak je namesto tega sprejel sklepe, ki obravnavajo priporočila Nemčiji za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja do leta 2005 in navajajo, da se je zaradi prizadevanj Nemčije postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem začasno ustavil. Sodišče Evropskih skupnosti je 13. julija 2004 te sklepe razveljavilo[7].

Komisija je 14. decembra 2004 sprejela sporočilo Svetu, v katerem je sklenila, da je treba glede na edinstvene okoliščine, ki so nastale zaradi sklepov Sveta z dne 25. novembra 2003 in sodbe Sodišča Evropskih skupnosti z dne 13. julija 2004, leto 2005 upoštevati kot ustrezen rok za zmanjšanje. Sklenila je tudi, da so bili ukrepi, ki jih je do takrat sprejela Francija, na splošno skladni z zmanjšanjem čezmernega primanjkljaja do leta 2005 in da takrat niso bili potrebni nadaljnji ukrepi v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, čeprav je bilo proračunsko stanje še vedno vprašljivo[8]. Svet se je 18. januarja 2005 strinjal s tem stališčem in potrdil, da je v sodelovanju s Komisijo „pripravljen sprejeti ustrezne ukrepe v zvezi s čezmernim primanjkljajem“.

Dejanski podatki, ki jih je zagotovila Komisija (Eurostat) po začasnem obvestilu Nemčije februarja 2006 kažejo, da je javnofinančni primanjkljaj ostal nad 3 % BDP leta 2005. Svet je 14. marca 2006 v skladu s členom 10(3) Uredbe (ES) št. 1467/97 na priporočilo Komisije nemudoma sklenil pozvati Nemčijo v skladu s členom 104(9) Pogodbe[9], naj „čim prej in najpozneje do leta 2007“ sprejme ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja, ki se ji zdijo potrebni za odpravo stanja čezmernega primanjkljaja. Posebno je priporočil, da „Nemčija v letih 2006 in 2007 zagotovi kumulativno izboljšanje ciklično prilagojenega salda brez enkratnih in začasnih ukrepov za najmanj eno odstotno točko ." Svet je zahteval, naj Nemčija do 14. julija 2006 predloži poročilo, v katerem bo opisala ukrepe, sprejete za upoštevanje njegove Odločbe in nato redna poročila o napredku. Nemčijo je tudi pozval, da „sprejme potrebne ukrepe in zagotovi, da se po opravljenem zmanjšanju čezmernega primanjkljaja proračunska konsolidacija k srednjeročnemu cilju, ki je uravnotežen proračun v strukturnem smislu, vzdržuje z zmanjšanjem strukturnega primanjkljaja za najmanj 0,5 % BDP na leto “.

Tabela 1: Prilagoditev, ki jo je odobril Svet 14. marca 2006

% BDP, razen če je navedeno drugače | 2005 | 2006 | 2007 |

Javnofinančni saldo | –3,3 | primanjkljaj nekoliko > 3 | primanjkljaj precej < 3 |

Sprememba strukturnega salda | Kumulativno izboljšanje za najmanj eno odstotno točko |

p.m.: Realna rast BDP (%) | 0,9 | 1,5 | blizu 1 |

Opomba : strukturni saldo = ciklično prilagojeni saldo brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov

Vir : Obvestilo Sveta Nemčiji v skladu s členom 104(9), ki navaja jesensko napoved služb Komisije za leto 2005 in vsebuje naknadne ocene (kot je na primer vmesna napoved služb Komisije z dne 21. februarja 2006).

Ko je Nemčija 5. julija 2006 predložila poročilo o izvajanju, je Komisija 19. julija 2006 sprejela sporočilo, v katerem je obvestila Svet, da je Nemčija sprejela ukrepe, ki pomenijo ustrezen napredek za odpravo čezmernega primanjkljaja v rokih, ki jih je določil Svet in da trenutno niso potrebni drugi ukrepi glede izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem[10]. Svet se je na sestanku 10. oktobra 2006 strinjal s tem mnenjem.

V skladu s členom 104(12) se odločitev Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja na podlagi priporočila Komisije razveljavi, če se je čezmerni primanjkljaj v zadevni državi članici po mnenju Sveta zmanjšal.

2. GIBANJE PRIMANJKLJAJA DO LETA 2006

Svet je svojo odločitev o obstoju čezmernega primanjkljaja v Nemčiji utemeljil na posodobljenem programu za stabilnost iz decembra 2002, po katerem je javnofinančni primanjkljaj znašal 3,7 % BDP leta 2002. Na podlagi ekonomske ocene je Svet zaključil, da je bil ob koncu devetdesetih let, ko je Nemčija doživljala sorazmerno krepko gospodarsko rast, napredek proračunske konsolidacije omejen in je dopuščal bolj malo manevrskega prostora za uravnavanje cikličnega pojemanja. Po napovedi naj bi se javni dolg povečal na 60,9 % BDP do leta 2002, kar je nekoliko nad referenčno vrednostjo 60 % BDP.

Primanjkljaj se je s 3,7 % BDP leta 2002 povečal celo na 4,0 % v letu 2003 in nato padel na 3,2 % leta 2005. V proračunu ni bilo dovolj manevrskega prostora za soočenje s povprečno realno rastjo BDP za 0,5 % letno v tem obdobju. Poleg tega je vrsta davčnih omejitev, ki so bile sprejete v letih 1999/2000 in so se izvajale do leta 2005, obremenila proračun. Razmerje med primanjkljajem in BDP se je znižalo s 44,4 % leta 2002 na 43,5 % leta 2005. Izravnalni ukrepi na strani odhodkov so se izvajali z zamudo. Ukrepi, ki so še posebej zmanjšali razmerje med primanjkljajem in BDP z 48,1 na 46,8 % v enakem obdobju, so bili omejevanje plač v javnem sektorju, ki jih je spremljalo zmanjšanje števila zaposlenih, reforma sistema zdravstvenega varstva leta 2004, zmanjšanje subvencij in naložb, pa tudi dejstvo, da je nizka rast plač v zasebnem sektorju omejila pokojninske izdatke. Nemčija se ni pogosto zatekala k enkratnim ukrepom[11]. Čeprav se je ciklično prilagojeni saldo zmanjšal od 3½ % BDP leta 2002 na 2¼ % leta 2005, je nominalni proračunski primanjkljaj ostal nad 3 % BDP leta 2005 (glej Tabelo 2).

Na podlagi napovedi za realno rast BDP 1,4 % leta 2006 je posodobljen program stabilnosti, ki je bil predložen februarja 2006, računal s primanjkljajem 3,3 % BDP leta 2006. Medtem ko so nemški organi ocenili primanjkljaj na 2,1 % BDP v posodobljenem programu stabilnosti iz novembra 2006, pa podatki, ki jih je zagotovila Komisija (Eurostat) po poročilu Nemčije pred 1. aprilom 2007 v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 3605/93 kažejo, da je primanjkljaj dejansko znašal 1,7 % BDP leta 2006, tj. precej pod referenčno vrednostjo[12],[13].

Okoli polovica tega nepričakovanega izboljšanja javnofinančnega salda je rezultat cikličnih dejavnikov (realno je BDP dejansko naraščal za 2,7 %). Izboljšal pa se je tudi strukturni primanjkljaj od 2½ % BDP leta 2005 na 1½ % BDP leta 2006. Glavni prispevek k boljšemu strukturnemu rezultatu je prav tako na strani prihodkov. Neposredni davki, zlasti tisti, ki so povezani z dobički, so prinesli bistveno večje prihodke kot bi to lahko sklepali iz gospodarskih gibanj. Posledica tega je, da so se davki v odstotku BDP povečali za več kot ½ odstotne točke leta 2006 v primerjavi z letom 2005. Višji davčni delež torej ni rezultat zadnjih samovoljnih ukrepov davčne politike. Prej je posledica plačila neodvedenih davkov in zgodnjih plačil neposrednih davkov, kar je do neke mere protiutež sorazmerno nizkemu deležu neposrednih davkov v preteklosti.

Poleg tega so bili javnofinančni odhodki leta 2006 pod strogim nadzorom in so naraščali samo za 0,6 %, torej malenkost več od cilja. Omejevanje odhodkov leta 2006 je rezultat zgoraj navedenih ukrepov, sprejetih po letu 2002, zlasti v zvezi s plačami in subvencijami v javnem sektorju, katerih učinek je bil viden tudi v letu 2006. Med drugim je močan gospodarski vzpon povzročil zmanjšanje odhodkov na trgu delovne sile. Ker je bila večina omejitev odhodkov vključena v delež odhodkov v višini okoli 46 % BDP, kar je cilj v posodobljenem programu za stabilnost iz februarja 2006, je nadaljnje zmanjšanje na 45,7 % v glavnem posledica višje rasti BDP, kot je bilo pričakovano.

Če povzamemo, se je nominalni primanjkljaj znižal precej pod referenčno vrednost iz Pogodbe, in sicer eno leto pred rokom, ki ga je določil Svet. Poleg tega je Svet zahteval izboljšanje strukturnega salda za najmanj eno odstotno točko v letih 2006 in 2007 v kumulativnem smislu. Že leta 2006 se je strukturni saldo izboljšal na vrednost blizu ene odstotne točke.

3. PROJEKCIJE PRIMANJKLJAJA ZA LETO 2007 IN POZNEJE

Glede na pričakovano cvetočo realno rast BDP 2,5 % leta 2007, se po spomladanski napovedi služb Komisije za leto 2007 ob enaki politiki pričakuje nadaljnje zmanjšanje primanjkljaja na 0,6 % BDP. Nemški organi so v svojem posodobljenem programu za stabilnost iz novembra 2006 predvideli, da bo primanjkljaj znašal 1,6 % BDP. Glede na izboljšan makroekonomski položaj in primanjkljaj, ki je nižji od pričakovanega za leto 2006, je bila napoved primanjkljaja v obvestilu za april 2007 popravljena na 1,2 % BDP.

Okoli polovica izboljšanja javnofinančnega salda je po izračunih Komisije tako kot v prejšnjih letih strukturna. Številni ukrepi, od katerih je bila večina sprejeta v začetku leta 2006, prispevajo h konsolidaciji. Povečanje standardne stopnje DDV s 16 % na 19 % naj bi okrepilo prihodke za okoli 1 % BDP. Delež pokojninskih prispevkov se je dvignil z 19,5 % na 19,9 % in po napovedih bodo zdravstvene zavarovalnice povečale stopnje prispevkov v povprečju za ½ odstotne točke. Po drugi strani se je stopnja prispevkov za zavarovanje v primeru brezposelnosti zmanjšala s 6,5 % na 4,2 %, tako da se bo splošna obremenitev socialnih prispevkov zmanjšala. Tako kot v letu 2006 kaže, da se bodo z dobički povezani davki še naprej močno povečevali. Vendar ne glede na pozitivno gospodarsko okolje se davčne osnove, ki prispevajo veliko prihodkov, kot na primer plače, širijo precej manj dinamično od nominalnega BDP, tako da se kljub povečanju stopnje DDV pričakuje zmanjšanje davčne obremenitve. Delež odhodkov naj bi se zmanjšal za več kot eno odstotno točko, kar prav tako odraža plačne omejitve v javnem sektorju in zmanjšano porabo na trgu delovne sile kot rezultat že izvajanih ukrepov, kakršni so skrajšano obdobje prejemanja nadomestil za starejše prejemnike, ter ugoden razvoj trga delovne sile. Vendar se pričakuje dvig javnih naložb glede na boljše fiskalno stanje na vseh ravneh državne uprave. Ker ne bo enkratnih ukrepov, se pričakuje, da se bo strukturni primanjkljaj zmanjšal za ¾ odstotne točke glede na leto pred tem.

Ob domnevi nespremenjene politike se bo javnofinančni primanjkljaj po napovedih služb Komisije še naprej zmanjševal do 0,3 % BDP leta 2008, čeprav skoraj v celoti zaradi trajno ugodnih cikličnih pogojev. Trajajoče konsolidacijske učinke že veljavnih ukrepov bo več kot izravnal proračunski vpliv načrtovane reforme obdavčevanja podjetij, za katero je vlada marca 2007 predstavila osnutek zakona, in znaša več kot 0,3 % BDP v prvem letu.

Skratka, kaže, da je bil čezmerni primanjkljaj do leta 2006 trajno odpravljen. Izboljšanje strukturnega salda v odstotku BDP naj bi znašalo ¾ odstotne točke v letu 2007, kar bi prineslo kumulativno izboljšanje za 1½ odstotne točke v letih 2006 in 2007. Tako kaže, da Nemčija upošteva zahtevo Sveta po izboljšanju strukturnega salda za vsaj eno odstotno točko v letih 2006 in 2007 v kumulativnem smislu.

Glede na spomladansko napoved služb Komisije za leto 2008 ob nespremenjeni politiki nemških organov ne bo dodatnega izboljšanja strukturnega salda, medtem ko je Svet v obvestilu na podlagi člena 104(9) Nemčijo pozval, naj zagotovi, da se po opravljenem zmanjšanju čezmernega primanjkljaja proračunska konsolidacija k srednjeročnemu cilju, ki je uravnotežen proračun v strukturnem smislu, vzdržuje z zmanjšanjem strukturnega primanjkljaja za najmanj 0,5 % BDP na leto. V svojem mnenju z dne 27. februarja 2007 o posodobitvi programa stabilnosti iz novembra 2006[14] je Svet opozoril, da program ni predvidel doseganja MTO v programskem obdobju (ki se konča leta 2010). Nemčijo je pozval, naj: „ob izkoriščanju ugodnosti iz gospodarsko ‚dobrih časov‘ leta 2008 okrepi strukturno prilagoditev, vključno z uporabo kakršnih koli dodatnih prihodkov za zmanjšanje primanjkljaja, nadaljuje fiskalno konsolidacijo v smeri srednjeročnega cilja z ohranitvijo strogega nadzora nad odhodki, ob zagotovitvi, da napovedana reforma sistema obdavčevanja pravnih oseb ne bo ogrozila fiskalne konsolidacije. “

4. GIBANJE IN NAPOVED DOLGA

Javnofinančni dolg se je s 60,3 % BDP leta 2002 povečal na 67,9 % leta 2005, vendar se je leta 2006 stabiliziral. Hitro povečanje deleža dolga od uvedbe postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem leta 2002 se lahko v glavnem pripiše neugodnemu učinku „snežene kepe“. To je samodejno povečanje razmerja med dolgom in BDP, ker obrestne mere presegajo stopnjo rasti nominalnega BDP. Samo leta 2006 je povečanje primarnega presežka ob visoki rasti BDP več kot kompenziralo učinek „snežene kepe“. Med letoma 2002 in 2006 je bilo povečanje dolga zadržano z zmanjšanjem finančnih sredstev – zlasti lastniških deležev in posojil, ki jih je vlada dodelila drugemu sektorju – in tako v povprečju povzročilo negativno uskladitev razlike med tokovi in stanji.

Ker se pričakuje, da se bo rast BDP še nadaljevala, spomladanska napoved služb Komisije za leto 2007 predvideva znižanje deleža dolga na 65,4 % BDP v letu 2007. V skladu z zmanjšanjem primanjkljaja bi se delež dolga dodatno zmanjšal na 63,6 % BDP do leta 2008. To zmanjšanje je strmejše od napovedanega v posodobitvi programa za stabilnost iz novembra 2006, ki predvideva delež dolga 66½ % za leto 2008.

5. SKLEPI

Javnofinančni primanjkljaj se je zmanjšal z najvišje vrednosti 4,0 % BDP leta 2003 na 1,7 % leta 2006, kar je precej pod referenčno vrednostjo 3 % BDP. Ukrepi, ki so bili podlaga za zmanjšanje primanjkljaja v tem obdobju, so v glavnem stalni, medtem ko je ciklični dvig okrepil konsolidacijo proračuna. Strukturni saldo (ciklično prilagojeni saldo brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov) v odstotku BDP se je izboljšal za skoraj eno odstotno točko leta 2006. Po spomladanski napovedi služb Komisije za leto 2007 se bo glavni primanjkljaj približal vrednosti 0,6 % BDP v letu 2007 ob pomoči ocenjenega izboljšanja strukturnega salda za ¾ odstotne točke v letu 2007. Zato bo ocenjeno strukturno izboljšanje v letih 2006 in 2007 v skladu s proračunskim prizadevanjem za vsaj eno odstotno točko, kot priporoča Svet. Ob nespremenjeni politiki se pričakuje, da bo glavni primanjkljaj znašal 0,3 % leta 2008. To kaže, da se je primanjkljaj verodostojno in trajnostno znižal pod zgornjo mejo 3 % BDP.

Javnofinančni dolg se je povečal s 60,3 % BDP leta 2002 na najvišjo vrednost 67,9 % leta 2005, vendar se je leta 2006 stabiliziral. Glede na spomladansko napoved služb Komisije se za leto 2007 pričakuje, da se bo delež dolga zmanjšal na 65,4 % BDP leta 2007 in nato v skladu z zmanjšanjem primanjkljaja na okoli 63½ % BDP do leta 2008 (ob nespremenjeni politiki), ter se bo tako hitreje približeval referenčni vrednosti, kot pa je napovedano v zadnji posodobitvi programa za stabilnost.

Iz celovite ocene sledi, da je čezmerni primanjkljaj v Nemčiji odpravljen. V skladu s tem Komisija Svetu priporoča, da razveljavi svojo odločbo o obstoju čezmernega primanjkljaja v Nemčiji.

Tabela 2: proračunski razvoj v obdobju 2002–2008

Priporočilo

ODLOČBA SVETA

o razveljavitvi Odločbe 2003/89/ES o obstoju čezmernega primanjkljaja v Nemčiji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 104(12) Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Z Odločbo Sveta 2003/89/EC[15], ki je sledila priporočilu Komisije v skladu s členom 104(6) Pogodbe, je bila sprejeta odločitev, da v Nemčiji obstaja čezmerni primanjkljaj. Svet je opozoril, da je bil javnofinančni primanjkljaj leta 2002 3,7 % BDP, kar je krepko nad referenčno vrednostjo 3 % BDP iz Pogodbe, hkrati je bil pričakovan bruto javnofinančni dolg 60,9 % BDP, nekoliko nad referenčno vrednostjo 60 % BDP iz Pogodbe.

(2) Svet je 21. januarja 2003 v skladu s členom 104(7) Pogodbe in členom 3(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem[16] (EDP) po priporočilu Komisije na Nemčijo naslovil priporočilo, v skladu s katerim mora Nemčija čim prej in najpozneje do leta 2004 odpraviti stanje čezmernega primanjkljaja. Priporočilo je bilo objavljeno. Kot je navedeno v Sporočilu Komisije z dne 14. decembra 2004[17] je treba glede na enkratne okoliščine zaradi sklepov Sveta z dne 25. novembra 2003 in sodbe Evropskega sodišča z dne 13. julija 2004[18] leto 2005 upoštevati kot ustrezen rok za odpravo čezmernega primanjkljaja. Svet se je 18. januarja 2005 strinjal s tem stališčem.

(3) V skladu s Protokolom o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priložen Pogodbi, Komisija zagotavlja podatke za izvajanje postopka. Države članice morajo v okviru uporabe tega protokola dvakrat na leto sporočiti podatke o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu ter drugih povezanih spremenljivkah, in sicer pred 1. aprilom in pred 1. oktobrom, v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 3605/93 z dne 22. novembra 1993 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priložen k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti[19].

(4) Dejanski podatki, ki jih je zagotovila Komisija (Eurostat) po začasnem obvestilu Nemčije februarja 2006, kažejo, da čezmerni primanjkljaj ni bil odpravljen do leta 2005. V skladu s členom 10(3) Uredbe (ES) št. 1467/97 in po priporočilu Komisije je Svet 14. marca 2006 nemudoma sprejel odločbo na podlagi člena 104(9) Pogodbe in opozoril Nemčijo, naj sprejme ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja, ki se ji zdijo potrebni za odpravo stanja čezmernega primanjkljaja kakor hitro je mogoče in najpozneje do leta 2007. Svet je posebej zahteval, naj Nemčija v letih 2006 in 2007 zagotovi kumulativno izboljšanje svojih ciklično prilagojenih saldov brez enkratnih in začasnih ukrepov za vsaj eno odstotno točko.

(5) V skladu s členom 104(12) Pogodbe je treba odločbo Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja razveljaviti, ko je čezmerni primanjkljaj v zadevni državi članici po mnenju Sveta odpravljen.

(6) Na podlagi podatkov, ki jih je po sporočilu Nemčije pred 1. aprilom 2007 zagotovila Komisija (Eurostat) v skladu s členom 8g(1) Uredbe (ES) št. 3605/93, in spomladanske napovedi služb Komisije za leto 2007 so utemeljene naslednje ugotovitve:

- Javnofinančni primanjkljaj se je po povečanju s 3,7 % BDP iz leta 2002 na 4,0 % BDP v letu 2003 zmanjšal na 3,7 % BDP leta 2004, 3,2 % BDP leta 2005 in končno na 1,7 % BDP leta 2006. To je manj od ciljne vrednosti 3,3 % BDP, določene v posodobitvi programa za stabilnost iz februarja 2006 in precej pod referenčno vrednostjo primanjkljaja 3 % BDP eno leto pred rokom, ki ga je določil Svet.

- V preteklih letih ugodnih cikličnih pogojev Nemčija ni ustvarila dovolj manevrskega prostora za spopadanje z daljšim obdobjem počasne rasti med letoma 2002 in 2005 s povprečno realno rastjo BDP 0,5 % letno. Vrsta davčnih omejitev, ki so se izvajale do leta 2005, je dodatno obremenila proračun, medtem ko so se izravnalni ukrepi na strani odhodkov izvajali z zamudo. Konsolidacijski ukrepi so vključevali omejevanje plač v javnem sektorju, ki jih je spremljalo zmanjšanje števila zaposlenih, reforma sistema zdravstvenega varstva leta 2004, zmanjšanje subvencij in javnih naložb, pa tudi dejstvo, da je nizka rast plač v zasebnem sektorju zadušila pokojninske izdatke. Nemčija se ni pogosto zatekala k enkratnim ukrepom. Poleg tega so leta 2006 neposredni davki, zlasti tisti, ki so povezani z dobički, prinesli večje prihodke kot bi to lahko sklepali iz gospodarskih gibanj. Ciklično prilagojeni saldo se je izboljševal od leta 2002 naprej, brez zatekanja k večjim enkratnim ukrepom. Še posebej leta 2006 se je ocenjen strukturni saldo (tj. brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov) v odstotku BDP izboljšal za skoraj eno odstotno točko.

- Za leto 2007 je v spomladanski napovedi služb Komisije napovedano nadaljnje zmanjšanje primanjkljaja na 0,6 % BDP na podlagi trajne visoke rasti BDP in zlasti povečanja standardne stopnje DDV s 16 % na 19 % od januarja 2007 (enkratni ukrepi niso predvideni). V spomladanskem obvestilu za leto 2007 so nemški organi ocenili, da bo primanjkljaj v letu 2007 1,2 % BDP. Poleg tega službe Komisija napovedujejo izboljšanje strukturnega salda kot odstotka BDP v višini ¾ odstotne točke v letu 2007. Tako kaže, da Nemčija upošteva zahtevo Sveta po izboljšanju strukturnega salda za vsaj eno odstotno točko v letih 2006 in 2007 v kumulativnem smislu. Za leto 2008 spomladanska napoved ob nespremenjeni politiki predvideva nadaljnje zmanjšanje primanjkljaja na 0,3 % BDP. To kaže, da se je primanjkljaj verodostojno in trajnostno znižal pod zgornjo mejo 3 % BDP. Ob nespremenjeni politiki se pričakuje, da se bo strukturni primanjkljaj samo nekoliko zmanjšal leta 2008. To je treba gledati v smislu potrebe po doseganju srednjeročnega cilja (MTO) za proračunsko stanje, ki je za Nemčijo uravnoteženo proračunsko stanje v strukturnem smislu.

- Po povečanju s 60,3 % BDP leta 2002 na najvišjo vrednost 67,9 % BDP leta 2005 se je delež dolga stabiliziral leta 2006 in se bo po napovedi zmanjšal na 65,4 % BDP leta 2007 in na okoli 63½ % do leta 2008 (ob nespremenjeni politiki) v skladu s spomladansko napovedjo služb Komisije za leto 2007 in se tako hitreje približeval referenčni vrednosti, kot pa je napovedano v zadnji posodobitvi programa stabilnosti.

(7) Po mnenju Sveta je bil čezmerni primanjkljaj v Nemčiji odpravljen, zato je treba razveljaviti Odločbo 2003/89/ES –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Iz celovite ocene sledi, da je čezmerni primanjkljaj v Nemčiji odpravljen.

Člen 2

Odločba 2003/89/ ES se razveljavi.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na Zvezno republiko Nemčijo.

V [],[]

Za Svet

Predsednik

[1] UL L 209, 2.8.1997, str. 6. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1056/2005 (UL L 174, 7.7.2005, str. 5).

[2] UL L 332, 31.12.1993, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2103/2005 (UL L 337, 22.12.2005, str. 1).

[3] Najnovejše obvestilo Nemčije je na spletni strani:

http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid=2373,58110711&_dad=portal&_schema=portal.

[4] SEC(2002) 1245.

[5] UL L 34, 11.2.2003, str. 16.

[6] Vsi dokumenti o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Nemčijo so na voljo na spletni strani: http://ec.europa.eu/economy_finance/about/activities/sgp/edp/edpde_en.htm.

[7] Zadeva C-27/04, Komisija proti Svetu, [2004] ECR I-6649 (UL C 228, 11.9.2004, str.16.).

[8] Sporočilo Komisije Svetu: Položaj Nemčije in Francije glede njunih obveznosti po postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem po sodbi Sodišča“, 14. december 2004, COM(2004) 813.

[9] UL L 126, 13.5.2006, str. 20.

[10] SEC(2006) 990.

[11] Leta 2004 je bila odobrena davčna oprostitev, ki pa je bolj malo dvignila raven prihodkov. V letih 2004 in 2005 so deželne banke, Landesbanken , morale povrniti subvencije na podlagi odločb Komisije.

[12] Eurostatovo Sporočilo za javnost št. 55 z dne 23. aprila 2007.

[13] Javne finance se običajno revidirajo 4 leta, preden postanejo dokončne. Na podlagi preteklih izkušenj je statistika o nemškem javnofinančnem primanjkljaju zelo zanesljiva. Zato se pričakuje, da bodo morebitni prihodnji popravki deleža primanjkljaja (navzgor ali navzdol) zelo majhni.

[14] UL C 70, 27.3.2007, str. 5.

[15] UL L 34 , 11.2.2003, str. 16.

[16] UL L 209, 2.8.1997, str. 6. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1056/2005 (UL L 174, 7.7.2005, str. 5).

[17] Sporočilo Komisije Svetu: „Položaj Nemčije in Francije glede njunih obveznosti po postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem po sodbi Sodišča“, 14. december 2004, COM(2004) 813.

[18] Zadeva C-27/04, Komisija proti Svetu, [2004] ECR I-6649 (UL C 228, 11.9.2004, str.16.).

[19] UL L 332, 31.12.1993, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2103/2005 (UL L 337, 22.12.2005, str. 1).