[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 7.2.2007

SEC(2007) 138 konč.

Priporočilo

MNENJE SVETA

v skladu s členom 5(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o dopolnitvi programa stabilnosti Finske, 2006–2010

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. SPLOšNO OZADJE

Pakt stabilnosti in rasti, ki je začel veljati 1. julija 1998, temelji na cilju zdravih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje razmer za stabilnost cen in za močno trajnostno rast, ki pospešuje ustvarjanje delovnih mest. Reforma Pakta iz leta 2005 je potrdila njegovo koristnost pri utrjevanju proračunske discipline, je pa poskusila okrepiti njegovo učinkovitost in gospodarsko podlago ter zavarovati dolgoročno vzdržnost javnih financ.

Uredba Sveta (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik[1], ki je del Pakta stabilnosti in rasti, določa, da morajo države članice Svetu in Komisiji predložiti programe stabilnosti ali konvergenčne programe ter njihove letne dopolnitve (države članice, ki so že sprejele enotno valuto, predložijo programe stabilnosti ali njihove dopolnitve, države članice, ki je še niso sprejele, predložijo konvergenčne programe oziroma njihove dopolnitve). Prvi program stabilnosti Finske je bil predložen septembra 1998. V skladu z Uredbo je Svet na podlagi priporočila Komisije in po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom 12. oktobra 1998 podal mnenje. V skladu z istim postopkom Komisija oceni dopolnitve programov stabilnosti in konvergenčnih programov, preuči jih prej navedeni odbor, po potrebi pa jih preuči še Svet .

2. OZADJE OCENE NOVEGA PROGRAMA

Komisija je preučila najnovejšo dopolnitev programa stabilnosti Finske, predloženo 30. novembra 2006, in sprejela priporočilo za zadevno mnenje Sveta (glej okvir z glavnimi točkami ocene ).

Kot ozadje za oceno proračunske strategije v novem programu stabilnosti naslednji odstavki povzemajo:

1. gospodarsko in proračunsko uspešnost zadnjih desetih let,

2. najnovejšo oceno stanja države pri preventivnem delu Pakta stabilnosti in rasti (povzetek mnenja Sveta o predhodni dopolnitvi programa stabilnosti) in

3. oceno Komisije o nacionalnem programu reform iz oktobra 2006.

2.1. Nedavna ekonomska in proračunska uspešnost

V zadnjem desetletju je bila učinkovitost finskega gospodarstva izjemna. Ciklično okrevanje od obdobja recesije iz zgodnjih 90-ih je bilo pospešeno s prestrukturiranjem gospodarstva in pojavom sektorja za IKT, kateremu gre pripisati velik delež povečanja v produktivnosti. Povprečna gospodarska rast je bila precej nad povprečjem evroobmočja, inflacija pa je ostala na nizki ravni. Močan razcvet gospodarstva je spremljala odločna proračunska konsolidacija, ki je javnim financam omogočila bistvene presežke. V fazi priprave na EMU je Finski uspelo preiti na nizko inflacijo s stabilno usmerjenimi makroekonomskimi politikami, ki so ščitile konkurenčnost in so še naprej podpirale dobro gospodarsko uspešnost.

2.2. Ocena v mnenju Sveta o predhodnem programu

Svet je 24. januarja 2006 sprejel mnenje o predhodni dopolnitvi programa stabilnosti, ki zajema obdobje 2005–2009. Svet je mnenja, da je „proračunski položaj na splošno zdrav in proračunska strategija zagotavlja dober zgled proračunskih politik v skladu s Paktom stabilnosti in rasti“.

2.3. Ocena Komisije o nacionalnem programu reform iz oktobra 2006

Poročilo o izvajanju nacionalnega programa reform Finske, ki ga določa prenovljena lizbonska strategija za rast in delovna mesta, je bilo predloženo 12. oktobra 2006. Nacionalni program reform Finske kot ključne izzive ali prednostne naloge opredeljuje: vzdržnost javnih financ, ki izboljšuje konkurenčnost in produktivnost in izboljšano delovanje trga dela. Ocena Komisije tega programa (sprejeta kot del letnega poročila o napredku [2] z decembra 2006) je pokazala, da Finska zelo dobro napreduje pri izvajanju nacionalnega programa reform.

Glede na opravljen napredek se Finsko spodbuja, da se usmeri na naslednja področja: konkurenčnost in produktivnost storitev, postopke najemanja delavcev v podjetjih, sisteme pogajanj o plačah na lokalni ravni in ozka grla na trgu dela.

Okvir: glavne točke za oceno Kot določata člen 5(1) (za programe stabilnosti) in člen 9(1) (za konvergenčne programe) Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97, ocena upošteva naslednje točke: ali so ekonomske predpostavke, na katerih temelji program, verjetne; srednjeročni proračunski cilj, ki ga je predložila država članica, in ali so prilagoditvene poti za njegovo dosego ustrezne; ali ukrepi, sprejeti in/ali predlagani za upoštevanje teh prilagoditvenih poti, zadoščajo za uresničitev srednjeročnega cilja v okviru konjunkturnega cikla; ali so pri oceni postopkov prilagajanja za dosego srednjeročnega proračunskega cilja prizadevanja za usklajevanje večja v času dobrih gospodarskih razmer, medtem ko so lahko prizadevanja v času slabih gospodarskih razmer manjša, in ali si za države članice euroobmočja in MDT II zadevna država članica prizadeva za letno izboljšanje svojega proračunskega stanja, iz katerega so izločeni vplivi konjunkture ter enkratnih in začasnih ukrepov, z 0,5 % BDP kot merilom za dosego srednjeročnega proračunskega cilja; izvajanje večjih strukturnih reform, ki imajo neposredne dolgoročne učinke na prihranek pri izdatkih (vključno s spodbujanjem potencialne rasti) in torej preverljiv učinek na dolgoročno vzdržnost javnih financ (pod pogojem, da se glede referenčne vrednosti 3 % BDP ohrani ustrezna varnostna rezerva in se pričakuje vrnitev proračunskega stanja v programskem obdobju na srednjeročni proračunski cilj), in sicer pri določanju postopkov prilagajanja za dosego srednjeročnega proračunskega cilja (za države članice, ki ga še niso dosegle) ali pri odobritvi začasnega odklona od srednjeročnega proračunskega cilja (za države članice, ki so ga dosegle), pri tem pa se nameni posebna pozornost pokojninskim reformam, ki uvajajo večstebrni sistem, ki vključuje obvezen, v celoti naložbeni pokojninski steber; ali so ekonomske politike zadevne države članice skladne s širšimi smernicami ekonomskih politik. Verjetnost makroekonomskih predpostavk programa se oceni glede na napovedi služb Komisije iz jeseni 2006 in tudi z uporabo skupno dogovorjene metodologije za ocenjevanje potencialnih rezultatov in ciklično prilagojenih saldov. Skladnost s širšimi smernicami ekonomskih politik se oceni na podlagi širših smernic ekonomskih politik na področju javnih financ, ki jih vsebujejo integrirane smernice za obdobje 2005–2008. Pri oceni se preučijo tudi: razvoj deleža dolga in obeti za dolgoročno vzdržnost javnih financ, ki jim je treba posvečati „zadostno pozornost pri nadzoru proračunskih stanj“ v skladu s poročilom Sveta z dne 20. marca 2005 o „Izboljšanju izvajanja Pakta stabilnosti in rasti“. Sporočilo Komisije z dne 12. oktobra 2006 določa pristop k oceni dolgoročne vzdržnosti javnih financ[3]; stopnja integracije z nacionalnim programom reform, ki ga predložijo države članice v skladu z lizbonsko strategijo za rast in delovna mesta. V spremni opombi Evropskemu svetu z dne 7. junija 2005 o širših smernicah ekonomskih politik za obdobje 2005–2008 je Svet Ecofin navedel, da morajo biti nacionalni programi reform skladni s programi stabilnosti in konvergenčnimi programi; skladnost s kodeksom ravnanja[4], ki med drugim določa skupno strukturo in vrsto razpredelnic s podatki za programe stabilnosti in konvergenčne programe. |

- Priporočilo

MNENJE SVETA

v skladu s členom 5(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o dopolnitvi programa stabilnosti Finske, 2006–2010

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik[5] in zlasti člena 5(3) Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Komisije,

po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom –

PODAL NASLEDNJE MNENJE:

4. Svet je 27. februarja 2007 proučil dopolnitev programa stabilnosti Finske, ki obravnava obdobje od 2006 do 2010.

5. Makroekonomski scenarij, na katerem temelji program, predvideva, da se bo realna rast BDP spustila s cikličnega vrha 4,5 % v letu 2006 na povprečno 2,5 % v ostalem programskem obdobju. Zdi se, da ta scenarij, ocenjen na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov, temelji na uresničljivih predpostavkah o rasti, ki so zlasti previdne za leti 2006 in 2010. Napovedi v programu glede inflacije so videti realistične.

6. Za leto 2006 je bil javnofinančni presežek v jesenski napovedi služb Komisije leta 2006 in tem dopolnjenem programu ocenjen na 2,9 % BDP, pri čemer je bil cilj iz predhodne dopolnitve programa stabilnosti 1,6 % BDP. To je posledica prenosa rezultata, ki je bil leta 2005 boljši od napovedanega, ter nepričakovane pozitivne rasti v letu 2006, kar je povečalo javnofinančne prihodke, medtem ko so odhodki ostali omejeni.

7. Glavni cilj srednjeročne proračunske strategije v programu je ohranitev vzdržnosti javnih financ in uravnoteženo financiranje institucionalnih enot centralne ravni države pod običajnimi pogoji gospodarske rasti. Glede na napovedi bosta efektivni presežek in primarni presežek javnih financ rahlo upadala, saj se bosta do leta 2010 oba zmanjšala za 0,5 % BDP. Upad deleža prihodkov, ki je posledica postopnega uvajanja svežnja zniževanja davkov do leta 2007, se popolnoma ne izravna z zmanjšanjem deleža odhodkov zaradi zgornjih mej javnofinančnih proračunskih odhodkov in zaradi ukrepov reform v javnem sektorju. Medtem ko proračunska strategija v primerjavi s prejšnjo dopolnitvijo ni bila spremenjena, so bili proračunski cilji popravljeni navzgor na približno 1 % BDP letno, kar naj bi bila posledica prenosa rezultata, ki je bil v letu 2005 boljši od pričakovanega, in boljših možnosti za rast.

8. Načrtuje se, da se bo v programskem obdobju strukturni saldo (tj. ciklično prilagojeni saldo brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov), izračunan na podlagi skupno dogovorjene metodologije, ostal stabilen s presežkom blizu 3 % BDP skozi vse programsko obdobje. Srednjeročni cilj za proračunsko stanje, prestavljeno v programu, je strukturni presežek 2 % BDP, ki naj bi se ohranil skozi vse programsko obdobje. Prejšnja posodobitev programa ni izrecno opredelila srednjeročnega cilja, toda srednjeročni cilj je mogoče izpeljati iz mnenja Sveta iz napovedi glede strukturnega presežka v prejšnjem programu, kjer je presežek 1,5 % BDP. Ker srednjeročni cilj presega najnižje merilo (primanjkljaj, ocenjen v višini okoli 1,25 % BDP), bi moral pri doseganju izpolniti cilj zagotovitve varnostne rezerve za preprečitev pojava čezmernega primanjkljaja. Glede ustreznosti je srednjeročni cilj programa v razponu, ki je za države članice euroobmočja in MDT II naveden v Paktu stabilnosti in rasti ter kodeksu ravnanja, in precej presega tistega, ki je predviden za delež dolga in povprečno potencialno dolgoročno rast. Program spodbuja določitev srednjeročnega cilja, ki je precej večji od minimalnih zahtev, z željo zagotoviti dolgoročno vzdržnost javnih financ, ob upoštevanju dejstva, da Finska že izkuša vpliv staranja prebivalstva.

9. Tveganja za proračunske napovedi v programu so na splošno videti uravnotežena. Makroekonomska predvidevanja v programu in dohodki od davkov se zdijo verjetni. Tveganja, povezana s sestavo rasti, se uravnotežijo s previdnimi predvidevanji glede elastičnosti davkov. Medtem ko zgornje meje za centralno upravo omejujejo odhodke, pa obstajajo tveganja v zvezi z razvojem odhodkov lokalnih uprav.

10. Glede na to oceno tveganja se zdi, da proračunska naravnanost v programu zadostuje, da se srednjeročni cilj programa doseže z znatno rezervo skozi vse programsko obdobje, kakor je predvideno v programu. Poleg tega zagotavlja dovolj varnostne rezerve, da se prepreči prekoračitev praga primanjkljaja 3 % BDP, ob običajnih makroekonomskih nihanjih skozi vse programsko obdobje. Proračunska naravnanost programa je popolnoma v skladu s Paktom stabilnosti in rasti.

11. Ocenjuje se, da se je bruto javni dolg v letu 2006 zmanjšal na 39 % BDP, kar je precej pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 60 % BDP. Program predvideva, da se bo delež dolga v programskem obdobju zmanjšal za 5,5 odstotne točke.

12. Dolgoročni proračunski vpliv staranja prebivalstva na Finskem je večji od povprečja v EU, čeprav so predpisani ukrepi reforme pokojninskega sistema pomagali omejiti povečanje odhodkov za pokojnine na povprečje EU v odstotkih BDP v naslednjih desetletjih. Začetno proračunsko stanje z velikim strukturnim presežkom dolgoročno bistveno prispeva k manjšemu vplivu staranja prebivalstva na proračun. Poleg tega se bo iz obsežnih sredstev javnega pokojninskega sklada financiral del povečanja odhodkov za pokojnine. Kljub temu bo ohranjanje visokih primarnih presežkov v srednjeročnem obdobju prispevalo k omejevanju tveganj glede vzdržnosti javnih financ. Na splošno se zdi, da je Finska izpostavljena nizkemu tveganju kar zadeva vzdržnost javnih financ.

13. Program stabilnosti vsebuje kvalitativno oceno splošnega učinka poročila o izvajanju nacionalnega programa reform iz oktobra 2006 v okviru srednjeročne davčne strategije. Poleg tega zagotavlja sistematske informacije glede neposrednih proračunskih stroškov ali prihrankov bistvenih reform, ki so predvidene v nacionalnem programu reform, proračunske napovedi natančno upoštevajo učinek na javne finance, ki ga imajo ukrepi, navedeni v nacionalnem programu reform. Ukrepi na področju javnih financ, predvideni v programu stabilnosti, se zdijo skladni z ukrepi, ki so predvideni v nacionalnem programu reform. Oba programa zlasti predvidevata izvajanje ukrepov za izboljšanje produktivnosti institucionalnih enot centralne in lokalne ravni države ter potrjujeta namen, da se tudi po trenutnem zakonodajnem obdobju nadaljuje uporaba proračunskih omejitev za porabo institucionalnih enot centralne ravni države.

14. Proračunska strategija v programu je na splošno skladna s širšimi smernicami ekonomskih politik, ki jih vsebujejo integrirane smernice za obdobje 2005–2008.

15. Kar zadeva zahtevo po podatkih, določeno v kodeksu ravnanja za programe stabilnosti in konvergenčne programe, vsebuje program nekatere pomanjkljivosti glede obveznih in neobveznih podatkov[6].

Splošni zaključek je, da je srednjeročni proračunski položaj na splošno zdrav in proračunska strategija zagotavlja dober zgled proračunskih politik v skladu s Paktom stabilnosti in rasti.

Primerjava ključnih makroekonomskih in proračunskih napovedi

2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 |

Realni BDP | PS nov. 2006 | 2,9 | 4,5 | 3,0 | 2,9 | 2,6 | 2,1 |

(spremembe v %) | COM nov. 2006 | 2,9 | 4,9 | 3,0 | 2,6 | ni podatkov | ni podatkov |

PS nov. 2005 | 2,1 | 3,2 | 2,6 | 2,3 | 2,1 | ni podatkov |

Inflacija po HICP | PS nov. 2006 | 0,9 | 1,5 | 1,3 | 1,7 | 1,7 | 1,7 |

(%) | COM nov. 2006 | 0,8 | 1,3 | 1,5 | 1,6 | ni podatkov | ni podatkov |

PS nov. 2005 | 1,0 | 1,3 | 1,5 | 1,8 | 1,8 | ni podatkov |

Proizvodna vrzel | PS nov. 20061 | -1,3 | 0,1 | 0,2 | 0,1 | -0,2 | -0,8 |

(v % potencialnega BDP) | COM nov. 20065 | -1,5 | 0,1 | 0,2 | -0,2 | ni podatkov | ni podatkov |

PS nov. 20051 | -0,7 | -0,2 | -0,2 | -0,5 | -0,9 | ni podatkov |

Javnofinančni | PS nov. 2006 | 2,7 | 2,9 | 2,8 | 2,7 | 2,7 | 2,4 |

saldo | COM nov. 2006 | 2,7 | 2,9 | 2,9 | 2,9 | ni podatkov | ni podatkov |

(v % BDP) | PS nov. 2005 | 1,8 | 1,6 | 1,6 | 1,5 | 1,5 | ni podatkov |

Primarni saldo | PS nov. 2006 | 3,9 | 4,5 | 4,3 | 4,2 | 4,1 | 3,7 |

(v % BDP) | COM nov. 2006 | 4,1 | 4,3 | 4,2 | 4,1 | ni podatkov | ni podatkov |

PS nov. 2005 | 3,4 | 3,1 | 2,9 | 2,8 | 2,8 | ni podatkov |

Ciklično prilagojeni saldo | PS nov. 20061 | 3,3 | 2,9 | 2,7 | 2,7 | 2,8 | 2,8 |

(v % BDP) | COM nov. 2006 | 3,4 | 2,9 | 2,8 | 2,9 | ni podatkov | ni podatkov |

PS nov. 20051 | 2,1 | 1,7 | 1,7 | 1,7 | 2,0 | ni podatkov |

Strukturni saldo2 | PS nov. 20063 | 3,3 | 2,9 | 2,7 | 2,7 | 2,8 | 2,8 |

(v % BDP) | COM nov. 20064 | 3,4 | 2,9 | 2,8 | 2,9 | ni podatkov | ni podatkov |

PS nov. 2005 | 2,1 | 1,7 | 1,7 | 1,7 | 2,0 | ni podatkov |

Bruto javni dolg | PS nov. 2006 | 41,3 | 39,1 | 37,7 | 36,2 | 35,0 | 33,7 |

(v % BDP) | COM nov. 2006 | 41,3 | 38,8 | 37,3 | 35,8 | ni podatkov | ni podatkov |

PS nov. 2005 | 42,7 | 41,7 | 41,1 | 40,6 | 40,1 | ni podatkov |

Opombe: |

1 Izračuni služb Komisije na podlagi podatkov iz programa. |

2 Ciklično prilagojeni saldo (kot v prejšnjih vrsticah) brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov. |

3V programu ni enkratnih in drugih začasnih ukrepov. |

4V napovedi služb Komisije iz jeseni 2006 ni enkratnih in drugih začasnih ukrepov. |

5 Na podlagi ocenjene potencialne rasti v višini 3,2%, 3,1%, 3,0% in 2,9% v tem zaporedju v obdobju 2005–2008. |

Vir: |

Program stabilnosti (PS); gospodarske napovedi služb Komisije iz jeseni 2006 (COM); izračuni služb Komisije. |

[1] UL L 209, 2.8.1997, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1055/2005 (UL L 174, 7.7.2005, str. 1). Dokumenti, navedeni v tem besedilu, so na voljo na spletni strani:

[2] Sporočilo Komisije spomladanskemu zasedanju Evropskega sveta, „Izvajanje prenovljene lizbonske strategije za rast in delovna mesta – Leto uresničevanja“, 12.12.2006, COM(2006) 816.

[3] Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu „Dolgoročna vzdržnost javnih financ v EU“, 12.10.2006, COM(2006) 574 in Generalni direktorat za gospodarske in finančne zadeve pri Evropski komisiji (2006), „The long-term sustainability of public finances in the European Union“, European Economy, št. 4/2006.

[4] „Posebnosti izvajanja Pakta stabilnosti in rasti ter smernice za obliko in vsebino programov stabilnosti in konvergence “, ki jih je 11. oktobra 2005 potrdil Svet Ecofin.

[5] UL L 209, 2.8.1997, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1055/2005 (UL L 174, 7.7.2005, str. 1). Dokumenti, navedeni v tem besedilu, so na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/economy_finance/about/activities/sgp/main_en.htm

[6] Zlasti manjkajo podatki o zunanjih predpostavkah za leta 2008–2010.