[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 5.12.2007

COM(2007) 765 konč.

2007/0279 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti

(predložila Komisija) {SEC(2007) 1593}{SEC(2007) 1574}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Ozadje predloga

1.1. Razlogi za predlog in njegovi cilji

V vseh državah članicah veljajo za izvoz obrambnih proizvodov (vključno z obsežno vojaško opremo ter podsistemi, sestavnimi deli, rezervnimi deli, tehnologijami itd.) nacionalni sistemi izdaje dovoljenj. Evropski obrambni trg je zato razdeljen na 27 nacionalnih sistemov izdaje dovoljenj, ki se kljub prizadevanjem omejenega števila držav članic za njihovo uskladitev med seboj zelo razlikujejo glede postopkov, področja uporabe in zahtevanih zaostankov.

Ta mozaik sistemov izdaje dovoljenj ne ustvarja samo znatnega upravnega bremena za podjetja, ampak zahteva tudi dolge časovne priprave – do več mesecev. Glede na dejanske potrebe nadzora se zdijo ta bremena danes zelo nesorazmerna, saj se zahtevki za izdajo dovoljenja za prenose znotraj Skupnosti skoraj nikoli ne zavrnejo.

Poleg tega se obrambna industrija in vlade EU zaradi pravne negotovosti, ki izhaja iz potrebe po posameznih dovoljenjih za prenos, ne morejo popolnoma zanesti na svoje dobavne verige.

Te razlike so glavna prepreka za konkurenčnost industrije ter znatno ovirajo nastanek evropskega trga obrambne opreme kot tudi delovanje notranjega trga.

Cilj tega predloga je znižati te ovire za kroženje obrambnega blaga in obrambnih storitev (proizvodov) na notranjem trgu in zmanjšati posledična izkrivljanja konkurence s poenostavitvijo in uskladitvijo pogojev in postopkov izdaje dovoljenj. Z vidika posebnih značilnosti obrambnega trga in potrebe po zaščiti nacionalne varnosti se ne predlaga odprava zahtev glede izdaje dovoljenja, ampak njihova zamenjava s poenostavljenim sistemom splošnih ali globalnih dovoljenj, pri čemer bi izdaja posameznih dovoljenj ostala izjema. Tak sistem bi zagotovil jamstva glede zanesljivosti, da bo prejemnik spoštoval omejitve, ki jih predpiše država članica porekla. To bi pomembno prispevalo k:

- povečanju konkurenčnosti evropske obrambne industrije z olajšanjem njene specializacije in dajanjem prednosti industrijskemu sodelovanju po vsej EU;

- izboljšanju varnosti dobave evropskih obrambnih izdelkov (nabava in vzdrževanje) za države članice.

1.2. Splošno ozadje

Skupine držav članic in Evropska unija so poskušale ta vprašanja obravnavati z naslednjimi začasnimi ali delnimi ureditvami:

- Obrambni ministri šestih držav članic so leta 1998 podpisali pismo o nameri (na podlagi katerega je bil leta 2000 sprejet sporazum iz Farnborougha), katerega cilj je bil med drugim olajšati prestrukturiranje evropske obrambne industrije, med drugim s sprejetjem skupnih ukrepov v zvezi z izvoznimi postopki. Ta sporazum je države podpisnice zavezal k uporabi poenostavljenih izvoznih postopkov za prenose. Pozneje pisma o nameri ni podpisala nobena druga država članica.

- Svet je v okviru skupne zunanje in varnostne politike leta 1998 sprejel Kodeks o ravnanju pri izvozu orožja, da se poveča sodelovanje med državami članicami in spodbudi zbliževanje na področju izvoza konvencionalnega orožja. Poleg tega se Svet pripravlja na sprejetje posodobljenega Kodeksa kot skupnega stališča na podlagi člena 15 Pogodbe EU.

- Države članice so nedavno ustanovile Evropsko obrambno agencijo, katere cilji vključujejo „podporo pri ustanovitvi mednarodno konkurenčnega evropskega trga obrambne opreme, po potrebi skupaj s Komisijo, z dodatnimi spodbudami in prispevkom k razvoju in usklajevanju pravil in predpisov za evropski obrambni trg, zlasti z uporabo pravil in postopkov, prilagojenih glede na tiste, o katerih je bil dosežen dogovor v procesu pogajanj o okvirnem sporazumu za pismo o nameri, po vsej EU“.

Usmerjevalni odbor agencije je sprejel režim za Kodeks o ravnanju, ki se od julija 2006 uporablja za javna naročila za obrambo v primerih, ki so zajeti v členu 296 Pogodbe ES. Ta kodeks države članice med drugim spodbuja k poenostavitvi prenosov in tranzitov obrambnega blaga in obrambnih tehnologij znotraj Skupnosti.

Po 50 letih evropskega povezovanja predlog Komisije priznava, da ob izpolnitvi nekaterih pogojev prenosi znotraj Skupnosti ne predstavljajo več enake grožnje nacionalni varnosti kot izvoz v tretjo državo ali krizno območje. Zdaj potekajo prenosi znotraj EU na podoben način kot izvoz v tretje države, kar vodi v podobno obravnavo držav članic in tretjih držav. Z jasnim preprečevanjem tveganja neželenega ponovnega izvoza je namen predloga ES povečati medsebojno zaupanje in tako omogočiti poenostavljene prenose znotraj EU.

Na podlagi študije „Prenos obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti“ [1], ki je bila izvedena za Evropsko komisijo leta 2005, so neposredni[2] in posredni[3] stroški ovir za prenose znotraj Skupnosti znašali 3,16 milijard EUR letno. Obdelava dovoljenj ustvarja neposredne stroške v višini 434 milijonov EUR letno, medtem ko se posredni stroški ocenjujejo na 2,73 milijard EUR letno. Čeprav je zelo težko oceniti koristi, ki izhajajo iz bolj tekočega sodelovanja med industrijami in večje varnosti dobave za države članice, je vsesplošno priznano, da različni nacionalni režimi izdaje dovoljenj ovirajo industrijsko sodelovanje. Vseevropska obrambna podjetja imajo zaradi različnih nacionalnih režimov izdaje dovoljenj težave tudi pri čezmejnem sodelovanju med različnimi obrati.

Predlog sledi smernicam, ki jih je Komisija predlagala v svojem Sporočilu iz leta 2003 o industrijskih in tržnih vprašanjih „K politiki EU na področju obrambne opreme“[4].

1.3. Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Skupnost še ni sprejela sekundarne zakonodaje na področju, na katero se nanaša predlog.

1.4. Usklajenost z drugimi politikami Unije in mednarodno sodelovanje

Ta predlog je del obrambnega svežnja, ki je sestavljen iz: krovnega sporočila in dveh zakonodajnih pobud, in sicer o javnih naročilih in o prenosu obrambnih proizvodov.

- Olajšanje prenosov bo dopolnilo predlog o javnih naročili za obrambo: Odprti obrambni trgi dejansko predvidevajo razumna pričakovanja kupca, da bodo proizvodi, ki jih je naročil, dostavljeni brez nepotrebnih upravnih ovir. Čeprav se dovoljenja skoraj nikoli ne zavrnejo, je „teoretična“ možnost te zavrnitve spodbuda za države članice, da nabavljajo vojaško opremo pri nacionalnem proizvajalcu namesto (po možnosti uspešnejšem) evropskem konkurentu. Olajšanje prenosov znotraj Skupnosti prispeva k večji učinkovitosti Direktive o javnih naročilih za obrambo in večji odprtosti obrambnih trgov držav članic.

- Skupna zunanja in varnostna politika (SZVP): Medtem ko je prvotni cilj pobude dokončanje notranjega trga za obrambne proizvode, bo ta prispevala tudi k doseganju ciljev SZVP, kot je izboljšanje varnosti dobav oboroženim silam držav članic, pa tudi ciljev industrijske politike, kot je spodbujanje močne evropske obrambne tehnološke in industrijske osnove. Večje sodelovanje med industrijami bi moralo ustvariti ekonomije obsega (in s tem „cenovno primerno“ obrambno opremo), kar bi oboroženim silam držav članic omogočilo čim večjo učinkovitost njihovih naložb v obrambno opremo.

- Lizbonska agenda: Zadnji premislek je povezan z lizbonskimi cilji, kot je povečanje mednarodne konkurenčnosti evropskih (obrambnih) industrij in zagotavljanje delovnih mest v Evropi.

- Pismo o nameri: predlog je skladen s tekočim delom iz pisma o nameri in ga dopolnjuje. Zagotovil bo potrebna skupna orodja, ki jih bo mogoče na medvladni ravni nadalje razvijati.

2. POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA

2.1. Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev:

Komisija je od marca do septembra 2006 organizirala javno posvetovanje. Naknadno so bile med septembrom 2006 in julijem 2007 organizirane tri delavnice z industrijo in državami članicami. Službe Komisije so med pripravljalno fazo vzpostavile tesne stike z različnimi zainteresiranimi stranmi: predstavniškimi organi industrije (zlasti z Združenjem letalskih in obrambnih industrij), nevladnimi organizacijami, lokalnimi organi in predstavniki podjetij.

Med procesom posvetovanja se je spletna stran GD ENTR redno posodabljala z zagotavljanjem vseh ustreznih dokumentov.

Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje

Javno posvetovanje je v obdobju med 21. 4. 2006 in 15. 9. 2006 potekalo tudi prek spletnih strani. Komisija je prejela 25 odgovorov. Ugotovitve tega posvetovanja so na voljo na spletni strani Europa: http://ec.europa.eu/enterprise/regulation/inst_sp/defense_en.htm

2.2. Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj

Zadevna strokovna področja in izvedenska mnenja:

Med posvetovanjem in ocenjevanjem stališč zainteresiranih strani je bilo v celoti zagotovljeno potrebno izvedensko mnenje o prenosih obrambnih proizvodov.

Uporabljena metodologija:

Strokovnjaki, ki so pripravili začetno študijo in zagotovili prvine za študijo ocene učinka, so tesno sodelovali z izvedenci industrije in nacionalnih uprav za nadzor izvoza. Prav tako so se redno posvetovali z izvedenci združenja letalskih in obrambnih industrij ter akademiki. Službe Komisije so poleg tega redno zahtevale izvedenska mnenja industrije in držav članic o posebnih vprašanjih.

Glavne organizacije/strokovnjaki, vključeni v posvetovanja:

obrambne industrije, predstavljene v združenju letalskih in obrambnih industrij, posamezna podjetja, akademiki, pristojni nacionalni organi.

Povzetek prejetih in uporabljenih mnenj:

Prvotne pripombe industrije in držav članic so zadevale naslednje glavne možnosti:

- odprava možnosti osrednjega računalniškega sistema sledljivosti,

- upoštevanje skupnega seznama vojaške opreme, ki ga je sprejel Svet, kot področje uporabe direktive,

- ohranitev zahteve v zvezi z izdajo nacionalnih dovoljenj: spodbujanje območja EU brez dovoljenj bi preseglo to, kar je mogoče doseči v sedanjih okoliščinah (odsotnost skupne zunanje politike in nepopolna politična integracija). Vendar se je Komisiji svetovalo, da pomaga pri spodbujanju poenostavljenega in usklajenega sistema izdaje dovoljenj,

- spodbujanje certifikacije podjetij, ki prejemajo obrambne proizvode, s čimer se države članice prepričajo o zanesljivosti podjetja v zvezi s spoštovanjem izvoznih omejitev po prenosu.

Sredstva, uporabljena za javno objavo izvedenskih mnenj:

Mnenja izvedencev industrije in držav članic so na voljo na spletni strani Europa: http://ec.europa.eu/enterprise/regulation/inst_sp/defense_en.htm

2.3. Ocena učinka

Komisija je izvedla oceno učinka za podporo temu predlogu. Poročilo je na voljo na spletni strani Europa:http://ec.europa.eu/enterprise/regulation/inst_sp/defense_en.htm

Pri oceni učinka sta bili proučeni dve možnosti: brez spremembe politike ali zakonodajna pobuda. Obravnava tretje možnosti, ki je vključevala nezakonodajni ukrep, je hitro pokazala, da bi bil njen verjetni učinek na „stroge“ nacionalne sisteme izdaje dovoljenj neznaten. Takšna možnost se ne bi znatno razlikovala od sedanjih nacionalnih praks in je bila zato vključena v možnost „brez spremembe politike“.

„Brez spremembe politike“ bi pomenilo zanašanje na možne medvladne ureditve za zmanjšanje upravnega bremena, povezanega z obsežno izdajo dovoljenj. Vendar pretekle medvladne ureditve niso bile zelo uspešne, njihova omejitev na samo nekaj držav članic pa bi lahko spodkopala dvojni cilj spodbujanja varnosti dobave za vse države članice in izkoriščanja cele vrste sposobnosti in niš, ki jih ima Evropa, zlasti pa nove države članice.

Znotraj širokega razpona možnosti zakonodajnega ukrepa je bila obravnavana možnost vzpostavitve območja brez dovoljenj in upravljanje izdaje dovoljenj za prenose znotraj Skupnosti na ravni EU, vendar se je nazadnje ta možnost zaradi trenutnega pomanjkanja skupne zunanje politike in nezadostne politične integracije med državami članicami opustila.

Druga obravnavana zakonodajna možnost je bila poenostavitev in približevanje nacionalnih sistemov izdaje dovoljenj in zakonodajnih praks, in sicer s postopnim razvojem splošnih in globalnih dovoljenj na eni strani ter ukrepi za povečanje varnosti in zaupanja, kot so certifikacija obrambnih podjetij in jamstva glede spoštovanja izvoznih omejitev s strani podjetij, na drugi strani.

Ob upoštevanju, da lahko poenostavitev pripelje do napredka samo ob zagotavljanju trdnih jamstev glede varnosti, se na podlagi analize učinka predlaga naslednja najboljša kombinacija:

- zagotoviti izdajo globalnih in splošnih nacionalnih dovoljenj za najboljšo obravnavo raznolikih prenosov in različnih občutljivosti obrambnih proizvodov,

- spodbujati izdajo splošnih dovoljenj, kadar je zaskrbljenost v zvezi z varnostjo (zlasti kar zadeva preprečevanje neželenega ponovnega izvoza) pod nadzorom: prenosi vladam EU, prenosi certificiranim podjetjem in, kadar je to primerno, prenosi, povezani s programi medvladnega sodelovanja.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

3.1. Povzetek predlaganih ukrepov

Namen tega predloga je poenostaviti in uskladiti prenose obrambnih proizvodov znotraj EU. Pristop je dvojen:

- kar zadeva poenostavitev, predlog od držav članic zahteva izdajo splošnih in globalnih dovoljenj za prenose znotraj EU, izdaja posameznih dovoljenj pa bi morala ostati izjema,

- kar zadeva usklajevanje, predlog od držav članic zahteva vzpostavitev sistemov splošnih dovoljenj za dve vrsti prenosov obrambnih proizvodov: prenosi vladam katere koli druge države članice; prenosi prejemnikom v drugih državah članicah, certificiranim v skladu s skupnimi merili iz direktive. Poleg tega se od držav članic zahteva določitev pogojev uporabe za vsako dovoljenje, zlasti v zvezi z zadevnimi obrambnimi proizvodi in njihovimi možnimi uporabami, ter obveznosti poročanja za podjetja, ki dovoljenja uporabljajo.

Za dopolnitev postopnega razvoja splošnih in globalnih dovoljenj z jamstvi za nacionalno varnost vsebuje predlog dva elementa za spodbujanje zaupanja med državami članicami, zlasti glede spoštovanja izvoznih omejitev s strani podjetij, ki jih je uvedla država članica porekla:

- države članice bodo morale v skladu s skupnimi zahtevami izdati certifikat tistim podjetjem, ki želijo pridobiti obrambne proizvode v skladu s splošnimi dovoljenji, izdanimi v drugih državah članicah,

- Kadar podjetja vložijo zahtevek za izvozno dovoljenje, bi morala svojim pristojnim organom potrditi, da spoštujejo izvozne omejitve, ki so jih uvedle države članice porekla.

Ta predlog je treba obravnavati tudi kot prispevek k doseganju večje odprtosti obrambnih trgov med državami članicami. Uporaba splošnih dovoljenj za obrambne proizvode, ki so bili kupljeni pri dobaviteljih s sedežem v drugi državi članici, bo znatno izboljšala varnost dobav v dobavni mreži po vsej EU.

3.2. Pravna podlaga

Člen 95 Pogodbe ES.

3.3. Načelo subsidiarnosti

Kot je bilo pojasnjeno v obrazložitvenem sporočilu, ki ga je Komisija sprejela v okviru javnih naročil[5], se določbe Pogodbe o prostem pretoku blaga v celoti uporabljajo za te proizvode. Skupnost ima zato izključno pristojnost za določitev pogojev prostega pretoka z usklajevanjem pogojev izdaje dovoljenj za prenos obrambnih proizvodov znotraj Evropske skupnosti. Zlasti je treba pri vzpostavitvi medsebojnega zaupanja organom države porekla zagotoviti jamstva, da bodo namembna podjetja spoštovala izvozne omejitve. S skupnimi ukrepi za zagotavljanje spoštovanja izvoznih omejitev s strani podjetij, upravno sodelovanje in nadzor na zunanjih mejah, bo predlog zagotovil znatno dodano vrednost. Poleg upravnega sodelovanja bo najverjetneje zvišal raven medsebojnega zaupanja med državami članicami, kar je predpogoj v obrambnih in varnostnih zadevah.

Kot kažejo pretekle izkušnje, ukrepi, izvedeni samo na ravni države članice, najverjetneje ne bodo pravočasno zagotovili enakih pogojev delovanja. Nekatere države članice so sprejele ukrepe za lažje kroženje obrambnih proizvodov, v okviru pisma o nameri pa poteka medvladno sodelovanje med šestimi največjimi državami članicami proizvajalkami na področju obrambe. Vendar so bile koristi izključno nacionalnih pobud rezervirane za izvozna podjetja v zadevnih državah članicah, te pobude pa niso mogle rešiti težav teh podjetij za izboljšanje varnosti čezmejne dobave sestavnih delov. Enostavna razširitev takšnih sporazumov na druge države članice bi lahko povzročila znatne težave.

Hkrati stopnja posredovanja Skupnosti ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev Skupnosti. Dokler bodo predlagani ukrepi zagotavljali medsebojno zaupanje med državami članicami, ne bo potrebe po centraliziranih odločitvah o izdaji dovoljenj za proizvode ali po nadaljnjem usklajevanju skupnih zunanjih politik. Subsidiarnost se zagotovi s spoštovanjem odločitev držav članic v okviru njihovih obrambnih in zunanjih politik ter njihovega usklajevanja znotraj SZVP.

3.4. Načelo sorazmernosti

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov:

Predlog bo zmanjšal delovno obremenitev nacionalnih organov in industrije s čim obsežnejšo zamenjavo posameznih dovoljenj s splošnimi in globalnimi dovoljenji. Medtem ko bo zahteval določitev postopkov certificiranja v vseh državah članicah, nacionalne vlade zaradi občutljivosti sektorja v veliki meri že izvajajo nadzor nad večino velikih podjetij v obrambnem sektorju – na primer prek programov skladnosti ali s podobnim nadzorom. Nacionalni organi bodo nadaljevali običajni nadzor.

3.5. Izbira instrumentov

Predlagani instrument je direktiva.

Druga sredstva ne bi bila primerna iz naslednjih razlogov:

Države članice so odgovorne predvsem za poenostavitev izdaje dovoljenj. Direktiva državam članicam zagotavlja več možnosti za vzpostavitev čim boljšega sistema izdaje globalnih in splošnih dovoljenj, prav tako pa bolje upošteva posebnosti in izjemno občutljivost obrambnih zadev. Direktiva je zato najustreznejši instrument.

4. PRORAčUNSKE POSLEDICE

Predlog ima posledice za proračun Skupnosti, ki izhajajo iz naslednjih novih nalog:

- sodelovanje pri delu Sveta, da se posodobi priloga skupnega seznama vojaške opreme;

- poročanje o ukrepih držav članic za izvajanje določb te direktive;

- poročanje o delovanju direktive in njenem vplivu na razvoj evropskega trga obrambne opreme ter evropske obrambne tehnološke in industrijske osnove;

- organizacija dela skupine za sodelovanje (spodaj);

- spremljanje skladnosti postopkov in metod sodelovanja med državami članicami in po potrebi uporaba pooblastil skupine za sodelovanje.

Zgoraj navedene naloge bi lahko zahtevale dodatno osebje in tehnično pomoč, kot je podrobneje navedeno v finančnem izkazu, priloženem predlogu Direktive.

Komisija predvideva vzpostavitev skupine za sodelovanje, ki bo sestavljena iz predstavnikov držav članic, predsedoval pa ji bo predstavnik Komisije. Naloga skupine bo obravnavati vsa vprašanja v zvezi z uporabo te direktive, ki jih lahko sproži predsednik ali predstavnik države članice, in med drugim oceniti:

- izvedbene ukrepe v vsaki državi članici na podlagi poročila Komisije,

- uporabo zaščitne klavzule,

- ukrepe, ki bi jih morale sprejeti države članice za obveščanje subjektov o obveznostih, ki jih imajo po tej direktivi;

- in zagotoviti smernice glede obrazcev za dovoljenja.

5. DODATNE INFORMACIJE

5.1. Poenostavitev

Predlog predvideva poenostavitev upravnih postopkov za javne organe in zasebne stranke.

Predlog bo znižal delovno obremenitev nacionalnih organov z zmanjšanjem števila zahtevkov za izdajo dovoljenj.

Predlog bo znatno znižal obremenitev obrambnih podjetij, povezano z zahtevki za izdajo dovoljenj.

5.2. Klavzula o pregledu/reviziji/časovni omejitvi veljavnosti

Predlog vključuje klavzulo o pregledu.

5.3. Evropski gospodarski prostor

Predlagani akt zadeva EGP in ga je treba zato razširiti na Evropski gospodarski prostor.

2007/0279 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti (Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[6],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[7],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[8],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe[9],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Pogodba predvideva vzpostavitev notranjega trga in odpravo ovir za prosti pretok blaga in storitev med državami članicami ter vzpostavitev sistema, ki bo preprečeval izkrivljanje konkurence na skupnem trgu.

(2) Določbe Pogodbe o vzpostavitvi notranjega trga se uporabljajo za vso blago in storitve, ki se opravljajo za plačilo, vključno z obrambnimi proizvodi, vendar pod določenimi pogoji ne ovirajo držav članic, da v posameznih primerih sprejmejo druge ukrepe, kadar menijo, da je to potrebno za zaščito bistvenih interesov njihove varnosti.

(3) Zakoni, predpisi in upravni ukrepi v državah članicah glede prenosova obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti vsebujejo neskladja, ki lahko ovirajo prost pretok obrambnih proizvodov in izkrivljajo konkurenco na notranjem trgu.

(4) Splošni cilji zakonov in predpisov držav članic vključujejo spoštovanje človekovih pravic, ohranitev miru, varnosti in stabilnosti prek sistemov strogega nadzora ter omejitev izvoza in širjenja obrambnih proizvodov v tretje države pa tudi druge države članice.

(5) Takšne omejitve pretoka obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti ni mogoče odpraviti na splošno prek neposredne uporabe načel prostega pretoka blaga in storitev, kot je predvideno v Pogodbi, saj so lahko navedene omejitve v posameznih primerih upravičene v skladu s členom 30 ali 296 Pogodbe.

(6) Navedene zakone in predpise držav članic je zato treba uskladiti tako, da se poenostavi prenos obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti, da se zagotovi ustrezno delovanje notranjega trga.

(7) Uskladitev navedenih zakonov in predpisov držav članic ne bi smela vplivati na obveznosti držav članic iz ustreznih mednarodnih režimov o neširjenju orožja, na dogovore o nadzoru izvoza, pogodbe ali diskrecijsko pravico držav članic za izvozno politiko.

(8) Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za obrambne proizvode, ki samo prečkajo ozemlje Skupnosti, to je tiste proizvode, za katere ni določena druga carinsko dovoljena obravnava ali uporaba kakor zunanji tranzitni postopek ali ki se samo vnesejo v prosto carinsko cono ali prosto carinsko skladišče in jih ni treba vnesti v predpisano evidenco blaga.

(9) Ta direktiva bi morala zajemati vse obrambne proizvode, ki ustrezajo tistim s skupnega seznama vojaške opreme[10], vključno s podsistemi, sestavnimi deli, rezervnimi deli, prenosom tehnologije, vzdrževanjem in popravilom.

(10) Za obravnavo podobnih tveganj glede prenosov obrambnih proizvodov, ki niso navedeni v Prilogi k tej direktivi, bi morale države članice to direktivo uporabljati za navedene obrambne proizvode in pri tem za prenos navedenih obrambnih proizvodov uporabljati enaka pravila.

(11) V skladu s cilji spoštovanja človekovih pravic, ohranitve miru, varnosti in stabilnosti, ki so na splošno navedeni kot cilji zakonov in predpisov držav članic za omejitev prenosa obrambnih proizvodov, morajo pri prenosu navedenih proizvodov znotraj Skupnosti dovoljenje še naprej izdati države članice porekla, jamstva pa zagotoviti države članice prejemnice.

(12) Glede na predvidena varstva iz te direktive za zaščito navedenih ciljev državam članicam ne bo treba več uvajati ali ohranjati drugih omejitev za doseganje navedenih ciljev.

(13) Ta direktiva ne bi smela vplivati na uporabo določb, potrebnih za varstvo javnega reda, kot je varnost prometa.

(14) Vsak prenos obrambnih proizvodov znotraj Evropske skupnosti mora predhodno odobriti ali objaviti država članica, kjer ima dobavitelj sedež, in sicer z izdajo splošnega, globalnega ali posameznega dovoljenja za prenos. V skladu z načelom vzpostavitve notranjega trga bi moralo biti dovoljenje veljavno po vsej Skupnosti, zato ne bi smelo biti potrebno nobeno dodatno dovoljenje za tranzit prek drugih držav članic ali uvoz v druge države članice.

(15) Države članice bi morale določiti vrsto dovoljenja za obrambne proizvode ali kategorije teh proizvodov in pogoje vsakega dovoljenja za prenos, ob upoštevanju občutljivosti prenosa.

(16) Kar zadeva podsisteme in sestavne dele, bi se morale države članice čim bolj vzdržati uvajanja izvoznih omejitev, pri čemer sprejmejo prejemnikovo izjavo o uporabi in upoštevajo pri tem stopnjo integracije takšnih podsistemov in sestavnih delov v prejemnikove lastne proizvode.

(17) Za lažje prenose obrambnih proizvodov bi morale države članice objaviti splošna dovoljenja s predpisom, ki zagotavlja odobritev prenosa obrambnih proizvodov za vsako podjetje, ki izpolnjuje pogoje, opredeljene v posameznem splošnem dovoljenju.

(18) Objaviti je treba splošno dovoljenje za prenose obrambnih proizvodov oboroženim silam, da se znatno poveča varnost dobave za vse države članice, ki se odločijo za nabavo znotraj Skupnosti.

(19) Objaviti je treba splošno dovoljenje za prenose podsistemov in sestavnih delov certificiranim obrambnim podjetjem v Evropi, da se spodbudi sodelovanje in integracija navedenih podjetij, zlasti z olajšanjem optimizacije dobavnih verig in ekonomij obsega.

(20) Države članice, ki sodelujejo v programu sodelovanja, lahko objavijo splošno dovoljenje za prenose obrambnih proizvodov prejemnikom v drugih sodelujočih državah članicah, kadar je to potrebno za izvajanje navedenega programa sodelovanja. To bi izboljšalo pogoje za podjetja s sedežem v sodelujočih državah članicah za udeležbo v programih sodelovanja.

(21) Države članice bi morale objaviti dodatna splošna dovoljenja za primere, kadar so tveganja za spoštovanje človekovih pravic, ohranitev miru, varnosti in stabilnosti majhna glede na naravo proizvoda in prejemnikov.

(22) Kadar splošnega dovoljenja ni mogoče objaviti, bi morale države članice posameznim podjetjem na njihovo zahtevo izdati globalna dovoljenja, razen kadar je zahtevek omejen na en prenos ali kadar narava proizvoda in prejemnika opravičuje izdajo posameznega dovoljenja z vidika varstva njunih bistvenih varnostnih interesov ali skladnosti z ustreznimi mednarodnimi režimi o neširjenju orožja, ureditvami ali pogodbami o nadzoru izvoza.

(23) Podjetja bi morala pristojne organe obvestiti o uporabi splošnih dovoljenj zaradi spoštovanja človekovih pravic, ohranitve miru, varnosti in stabilnosti pa tudi, da se omogoči pregledno poročanje o prenosih obrambnih proizvodov z vidika demokratičnega nadzora.

(24) Državam članicam bi morala biti omogočena zadostna prožnost pri določanju pogojev splošnih, globalnih in posameznih dovoljenj za prenos, da omogočijo tekoče sodelovanje v okviru obstoječega mednarodnega režima za nadzor izvoza. Ker vsaka posamezna država članica ima in bi morala še naprej imeti diskrecijsko pravico za odobritev ali zavrnitev izvoza, mora takšno sodelovanje izhajati samo iz prostovoljnega usklajevanja izvoznih politik.

(25) Za uporabo te direktive bi morale držve članice ostati pristojne za izvajanje in nadaljnji razvoj svojega sedanjega medvladnega sodelovanja, kot je med drugim izraženo v pismu o nameri.

(26) Za nadomestilo postopne zamenjave splošnega naknadnega nadzora s posameznim predhodnim nadzorom v državi članici porekla obrambnih proizvodov bi bilo treba vzpostaviti pogoje vzajemnega zaupanja z vključitvijo jamstev, ki preprečujejo izvoz obrambnih proizvodov v tretje države, pri katerem se kršijo izvozne omejitve.

(27) Države članice sodelujejo v okviru Kodeksa Evropske unije o ravnanju pri izvozu orožja, ki ga je Svet sprejel 8. junija 1998, s prostovoljno uporabo skupnih meril pa tudi obvestilom o zavrnitvi in posvetovalnimi mehanizmi, da se poveča zbliževanje pri uporabi njihovih politik izvoza obrambnih proizvodov v tretje države.

(28) Dobavitelji bi morali prejemnike obvestiti o vseh omejitvah, ki so dodane dovoljenjem za prenos, da se omogoči vzpostavitev vzajemnega zaupanja glede sposobnosti prejemnikov, da spoštujejo takšne omejitve po prenosu, zlasti v primeru zahtevka za izvoz v tretje države.

(29) Podjetja bi se morala odločiti, ali ugodnosti, ki izhajajo iz možnosti prejetja obrambnih proizvodov na podlagi splošnega dovoljenja za prenos, upravičujejo zahtevek za certifikacijo. Prenosi znotraj skupine podjetij bi morali uživati ugodnosti splošnega dovoljenja za prenos, kadar so člani skupine pridobili certifikat v zadevni državi članici, kjer imajo sedež.

(30) Skupna merila za certifikacijo so potrebna, da se omogoči vzpostavitev vzajemnega zaupanja, zlasti glede sposobnosti prejemnikov, da spoštujejo izvozne omejitve za obrambne proizvode, ki so prejeti na podlagi dovoljenja za prenos iz druge države članice.

(31) Prejemniki prenesenih obrambnih proizvodov bi se morali za olajšanje vzajemnega zaupanja vzdržati izvoza navedenih proizvodov, kadar dovoljenje za prenos vsebuje izvozne omejitve.

(32) Podjetja bi morala pri vložitvi zahtevka za izvozno dovoljenje v tretje države svoje pristojne organe obvestiti, ali so spoštovala katere koli izvozne omejitve za prenos obrambnih proizvodov, ki jih je uvedla država članica, v kateri je bilo navedeno dovoljenje za prenos izdano.

(33) Podjetja bi morala pristojnemu carinskemu organu v trenutku izvoza obrambnega proizvoda, ki je bil prejet na podlagi dovoljenja za prenos, v tretjo državo na skupni zunanji meji Skupnosti predložiti dokaz o izvoznem dovoljenju.

(34) Seznam obrambnih proizvodov v Prilogi bi bilo treba redno posodabljati v skladu s skupnim seznamom vojaške opreme Evropske unije.

(35) Za postopno vzpostavljanje vzajemnega zaupanja morajo države članice določiti učinkovite ukrepe, ki bodo zadostovali za zagotavljanje izvrševanja določb te direktive in zlasti tistih določb, ki predvidevajo, da podjetja spoštujejo skupna merila certificiranja in omejitve nadaljnje uporabe prenesenih obrambnih proizvodov po prenosu.

(36) Kadar država članica porekla resno dvomi, ali bo prejemnik, ki je prejel certifikat, spoštoval kateri koli pogoj v zvezi s splošnim dovoljenjem za prenos, bi morala o tem obvestiti druge države članice in Komisijo ter biti sposobna začasno prekiniti veljavnost svojih dovoljenj za prenos za takšno podjetje, ob upoštevanju svoje odgovornosti za spoštovanje človekovih pravic, ohranitev miru, varnosti in stabilnosti.

(37) Za spodbuditev vzajemnega zaupanja bi bilo treba uporabo sprejetih zakonov in drugih predpisov odložiti, da se zagotovi skladnost s to direktivo. To bi omogočilo, da se pred uporabo navedenih določb ovrednoti napredek na podlagi poročila, ki ga je pripravila Komisija in ki temelji na podatkih o sprejetih ukrepih, ki so jih predložile države članice.

(38) Komisija bi morala redno objavljati poročilo o izvajanju te direktive, ki so mu lahko po potrebi priloženi zakonodajni predlogi.

(39) Ker države članice zaradi razlik v obstoječih postopkih izdaje dovoljenj in čezmejni naravi prenosov ne morejo v zadostni meri uresničiti ciljev potrebnih ukrepov, in sicer vzpostavitve notranjega trga prek uvedbe obveznega sistema izdaje dovoljenj za obrambne proizvode, in se lahko zato ti cilji zaradi obsežnosti ukrepov bolje dosežejo na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta direktiva ne presega tega, kar je potrebno za uresničitev navedenih ciljev

(40) Ukrepe za izvajanje te direktive bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[11].

(41) Komisijo bi bilo treba zlasti pooblastiti za spremembo Priloge. Ker so navedeni ukrepi splošni in namenjeni spremembi nebistvenih elementov te direktive, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Poglavje I Predmet, področje uporabe in opredelitev pojmov

Člen 1 Predmet

1. Ta direktiva določa pravila in postopke o prenosu obrambnih proizvodov na notranjem trgu.

2. Ta direktiva ne vpliva na izvozne politike držav članic.

Člen 2 Področje uporabe

1. Ta direktiva se uporablja za obrambne proizvode.

2. Države članice lahko smiselno uporabljajo določbe te direktive za obrambne proizvode, ki niso vključeni v Prilogo in katerih prenos znotraj Skupnosti predstavlja podobna tveganja za spoštovanje človekovih pravic, ohranitev miru, varnosti in stabilnosti.

3. Kadar država članica izkoristi možnost iz odstavka 2, objavi seznam navedenih proizvodov ter o tem obvesti Komisijo in druge države članice.

Člen 3 Opredelitve pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1. „obrambni proizvod “ pomeni vsak proizvod, posebej namenjen za vojaško uporabo in naveden v Prilogi;

2. „prenos“ pomeni vsako prenašanje obrambnih proizvodov prejemniku v drugi državi članici v okviru trgovinskega poslovanja;

3. „dobavitelj“ pomeni fizično ali pravno osebo s sedežem znotraj Skupnosti, ki je pravno odgovorna za prenos;

4. „prejemnik“ pomeni fizično ali pravno osebo s sedežem znotraj Skupnosti, ki je pravno odgovorna za prejem prenosa v drugi državi članici;

5. „dovoljenje za prenos“ pomeni dovoljenje, ki ga nacionalni organ države članice izda dobaviteljem za prenos obrambnih proizvodov prejemniku v drugi državi članici;

6. „izvozno dovoljenje“ pomeni dovoljenje za dobavo obrambnih proizvodov prejemniku v kateri koli tretji državi.

Poglavje II Dovoljenja za prenos

Člen 4 Splošne določbe

1. Za prenos obrambnih proizvodov med državami članicami je potrebno predhodno dovoljenje. Za tranzit obrambnih proizvodov prek držav članic ali njihov uvoz v druge države članice se ne zahteva nobeno predhodno dovoljenje, brez poseganja v uporabo določb, potrebnih za varstvo javnega reda, kot je varnost prometa.

2. Države članice dobaviteljem s sedežem na njihovem zadevnem ozemlju izdajo splošna, globalna ali posamezna dovoljenja za prenos.

3. Države članice izberejo vrsto dovoljenja za obrambne proizvode ali kategorije zadevnih obrambnih proizvodov v skladu z določbami tega člena in členov 5, 6 in 7.

4. Države članice določijo pogoje dovoljenj za prenos, zlasti kakršne koli omejitve izvoza obrambnih proizvodov prejemnikom v tretjih državah, ob upoštevanju tveganj za spoštovanje človekovih pravic, ohranitev miru, varnosti in stabilnosti, ki jih predstavlja prenos. Države članice lahko nadaljujejo z obstoječim medvladnim sodelovanjem in ga razširijo, da se dosežejo cilji te direktive.

5 Države članice določijo pogoje dovoljenj za prenos za podsisteme in sestavne dele na podlagi ocene občutljivosti prenosa v skladu z naslednjimi merili:

7. narava podsistemov in sestavnih delov v zvezi s proizvodi, v katere bodo vključeni, in v zvezi s katero koli končno uporabo končnega proizvoda, ki lahko zbuja zaskrbljenost;

8. pomembnost podsistemov in sestavnih delov v zvezi s proizvodi, v katere so vključeni.

6. Razen če države članice menijo, da je prenos podsistemov ali sestavnih delov občutljiv, države članice ne uvedejo nobenih izvoznih omejitev za takšne podsisteme ali sestavne dele, če prejemnik zagotovi izjavo o uporabi, s katero izjavlja, da so podsistemi ali sestavni deli, za katere velja navedeno dovoljenje za prenos, vgrajeni v njegove proizvode in jih zato pozneje kot take ni mogoče prenesti ali izvoziti.

7. Države članice lahko kadar koli prekličejo ali omejijo uporabo dovoljenja za prenos, ki ga izda navedena država članica, zaradi varovanja svojih bistvenih varnostnih interesov.

8. Države članice določijo prejemnike dovoljenj za prenos na nediskriminatorni način, razen če je to potrebno za zaščito njihovih bistvenih varnostnih interesov.

Člen 5 Splošna dovoljenja za prenos

1. Države članice objavijo splošna dovoljenja za prenos, s katerimi dobaviteljem, ki imajo sedež na njihovem zadevnem ozemlju in izpolnjujejo pogoje iz dovoljenja, neposredno dovoljujejo izvajanje več prenosov različnih obrambnih proizvodov kategoriji ali kategorijam prejemnikov, ki se nahajajo v drugi državi članici, vsaj v naslednjih primerih:

9. prejemnik je del oboroženih sil države članice;

10. prejemnik je podjetje, certificirano v skladu s členom 9.

2. Države članice, ki sodelujejo v programu medvladnega sodelovanja med državami članicami glede razvoja, proizvodnje in uporabe enega ali več obrambnih proizvodov, lahko objavijo splošna dovoljenja za prenose, ki so namenjeni drugim državam članicam, sodelujočim v navedenem programu, in ki so potrebni za izvedbo navedenega programa.

Člen 6 Globalna dovoljenja za prenos

1. Države članice posameznemu dobavitelju na njegovo zahtevo izdajo globalna dovoljenja za prenos, s katerimi enemu ali več prejemnikom v drugi državi članici dovolijo en ali več prenosov enega ali več obrambnih proizvodov.

2. Države članice v vsakem globalnem dovoljenju za prenos določijo obrambne proizvode ali kategorije obrambnih proizvodov, za katere velja globalno dovoljenje za prenos, prejemnike ali kategorijo prejemnikov, ki so prejeli dovoljenje, in veljavnost dovoljenja.

Globalna dovoljenja za prenos veljajo vsaj tri leta.

Člen 7 Posamezna dovoljenja za prenos

Države članice posameznemu dobavitelju na njegovo zahtevo izdajo posamezna dovoljenja za prenos, s katerimi samo enemu prejemniku dovolijo en prenos obrambnih proizvodov v enem od naslednjih primerov:

11. kadar je zahtevek za izdajo dovoljenja omejen na en prenos;

12. kadar je to potrebno za zaščito bistvenih varnostnih interesov;

13. kadar je to potrebno za spoštovanje obveznosti in zavez držav članic v okviru ustreznih mednarodnih režimov o neširjenju orožja ali ureditev ali pogodb za nadzor izvoza.

Poglavje III Obveščanje, certificiranje in izvoz po prenosu

Člen 8 Podatki dobaviteljev

1. Države članice zagotovijo, da dobavitelji obrambnih proizvodov obvestijo prejemnike o pogojih dovoljenja za prenos, povezana z izvozom obrambnih proizvodov.

2. Države članice zagotovijo, da dobavitelji obvestijo pristojne organe o tem, da nameravajo prvič uporabiti splošno dovoljenje za prenos.

3. Države članice zagotovijo, da dobavitelji vodijo podrobne registre o svojih prenosih v skladu s postopki, ki veljajo v zadevni državi članici. Takšni registri vključujejo trgovinske dokumente z naslednjimi informacijami:

14. opis obrambnega proizvoda;

15. količina obrambnih proizvodov in datumi prenosa;

16. ime in naslov dobavitelja in prejemnika;

17. če je znano, končna uporaba in končni uporabnik obrambnega proizvoda;

18. dokazilo, da so bili podatki na izvozni omejitvi, dodani dovoljenju za prenos, sporočeni prejemniku obrambnega proizvoda.

4. Registri iz odstavka 3 se hranijo najmanj tri leta od konca koledarskega leta, v katerem je bil opravljen prenos. Na zahtevo se predložijo pristojnim organom države članice, v kateri ima dobavitelj svoj sedež.

Člen 9 Certificiranje

1. Države članice imenujejo pristojne organe za izdajo certifikatov prejemnikom s sedežem na njihovih zadevnih ozemljih.

2. Z izdanim certifikatom se zlasti potrdi, da je prejemnik zmožen upoštevati izvozne omejitve obrambnih proizvodov, prejetih na podlagi dovoljenja za prenos iz druge države članice v skladu z naslednjimi merili:

19. dokazane izkušnje in ugled na področju obrambnih dejavnosti, zlasti z dovoljenjem za proizvodnjo in trženje obrambnih proizvodov ter z zaposlovanjem izkušenega vodstvenega osebja;

20. ustrezna industrijska dejavnost na področju obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti, zlasti zmogljivosti za integracijo sistema/podsistema;

21. imenovanje uslužbenca na vodstvenem delovnem mestu kot posebnega uradnika, ki je osebno odgovoren za prenose in izvoz;

22. pisna zaveza podjetja, ki jo podpiše uslužbenec na vodstvenem delovnem mestu iz točke c), da bo podjetje sprejelo vse potrebne ukrepe za spoštovanje in izvajanje vseh posebnih pogojev, povezanih s končno uporabo in izvozom katerega koli posameznega prejetega sestavnega dela ali proizvoda;

23. pisna zaveza podjetja, ki jo podpiše uslužbenec na vodstvenem delovnem mestu iz točke c), da bo podjetje kot dober gospodar pristojnim organom zagotovilo podrobne informacije kot odgovor na zahteve in vprašanja glede končnih uporabnikov ali končnih uporab vseh proizvodov, ki jih je podjetje izvozilo, preneslo ali prejelo na podlagi dovoljenja za prenos iz druge države članice;

24. opis notranjega programa skladnosti ali sistema za upravljanje izvoza, izvedenega v podjetju, ki ga podpiše uslužbenec na vodstvenem delovnem mestu iz točke c).

Opis iz točke f) prvega pododstavka vsebuje podrobnosti o organizacijskih, človeških in tehničnih virih, dodeljenih za upravljanje prenosov in izvoza, verigo odgovornosti v strukturi podjetja, postopke notranje revizije, ozaveščanje in usposabljanje osebja, fizične in tehnične varnostne ureditve, vodenje evidenc ter sledljivost prenosov in izvoza.

3. Dovoljenja vsebujejo naslednje podatke:

25. pristojni organ, ki je izdal potrdilo;

26. ime in naslov prejemnika;

27. izjavo prejemnika o skladnosti z merili iz odstavka 2;

28. datum izdaje in obdobje veljavnosti dovoljenja.

Za namene točke (d) veljavnost izkaznice ne sme v nobenem primeru presegati 5 let.

4. Dovoljenja vsebujejo dodatne pogoje glede naslednjega:

29. zagotavljanje podatkov, ki se zahtevajo za preverjanje skladnosti s skupnimi merili;

30. začasni odvzem ali preklic dovoljenja.

5. Pristojni organi redno spremljajo skladnost prejemnika z merili iz odstavka 2 in s katerimi koli pogoji, dodanimi dovoljenjem iz odstavka 4.

6. Države članice priznajo vsako dovoljenje, izdano v drugi državi članici.

7. Če pristojni organ ugotovi, da imetnik dovoljenja s sedežem na ozemlju zadevne države članice ne izpolnjuje več meril iz odstavka 2 ter katerih koli pogojev iz odstavka 4, sprejme ustrezne ukrepe. Ti ukrepi lahko vključujejo razveljavitev dovoljenja. Pristojni organ o svoji odločitvi obvesti Komisijo in druge države članice.

8. Države članice objavijo in redno posodabljajo seznam prejemnikov, ki so prejeli dovoljenje, ter o tem obvestijo Komisijo in druge države članice.

Komisija te informacije javno objavi na svoji spletni strani.

Člen 10 Izvozne omejitve

1. Države članice zagotovijo, da prejemniki obrambnih proizvodov pri vložitvi zahtevka za izvozno dovoljenje za obrambne proizvode, ki so prejeti na podlagi dovoljenja za prenos iz druge države članice in za katere veljajo izvozne omejitve, pristojnim organom potrdijo, da spoštujejo pogoje navedenih omejitev.

2. Kadar se za predviden izvoz zahteva soglasje države članice porekla, vendar to ni bilo pridobljeno, se države članice posvetujejo z državo članico porekla.

Poglavje IV Carinsko in upravno sodelovanje

Člen 11 Carinsko sodelovanje

1. Države članice zagotovijo, da izvoznik pri opravljanju formalnosti za izvoz obrambnih proizvodov pri carinskem uradu, pristojnem za obdelavo carinske deklaracije, predloži dokazilo, da so pridobljena vsa potrebna izvozna dovoljenja.

2. Brez poseganja v Uredbo Sveta (ES) št. 2913/92[12] lahko država članica za obdobje, ki ni daljše od 30 dni, odloži postopek izvoza s svojega ozemlja ali po potrebi drugače prepreči, da bi obrambni proizvodi, prejeti iz druge države članice v skladu z dovoljenjem za prenos in vključeni v druge obrambne proizvode, zapustili Skupnost z njenega ozemlja, če ima razloge za sum, da:

31. pri izdaji izvoznega dovoljenja niso bili upoštevani ustrezni podatki o omejitvah izvoza obrambnih proizvodov, vključenih v dovoljenje za prenos, v tretje države;

32. so se od izdaje izvoznega dovoljenja okoliščine bistveno spremenile.

3. Države članice lahko določijo, da se smejo carinske formalnosti za izvoz obrambnih proizvodov opravljati samo pri določenih carinskih uradih.

4. Države članice, ki izkoristijo možnost iz odstavka 3, sporočijo Komisiji imena pooblaščenih carinskih uradov. Komisija objavi navedeni podatek v seriji C Uradnega lista Evropske unije .

Člen 12 Izmenjava podatkov

Države članice skupaj s Komisijo sprejmejo vse ustrezne ukrepe za vzpostavitev neposrednega sodelovanja in izmenjave podatkov med pristojnimi organi.

Poglavje V Posodabljanje seznama obrambnih proizvodov

Člen 13 Prilagoditev Priloge

1. Komisija posodobi seznam obrambnih proizvodov iz Priloge v skladu s skupnim seznamom vojaške opreme Evropske unije.

2. Navedeni ukrepi, namenjeni spremembi nebistvenih elementov te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(2).

Člen 14 Odbor

1. Komisiji pomaga odbor.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljajo členi 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Poglavje VI Končne določbe

Člen 15 Zaščitni ukrepi

1. Če država članica, ki izda dovoljenje, meni, da obstaja resno tveganje, da posamezni certificiran prejemnik v drugi državi članici prejemnici ne bo spoštoval katerega koli pogoja iz splošnega dovoljenja za prenos, o tem obvesti druge države članice in zahteva oceno okoliščin.

2. Država članica lahko v primeru nadaljnjih dvomov začasno prekliče veljavnost svojega splošnega dovoljenja za prenos za takšna podjetja. O razlogih za sprejetje zaščitnega ukrepa obvesti druge države članice in Komisijo. Država članica, ki je sprejela zaščitni ukrep, se lahko odloči za njegovo odpravo, če meni, da ukrep ni več utemeljen.

Člen 16 Poročanje

1. Komisija poroča o ukrepih, ki so jih države članice sprejele za prenos te direktive ter zlasti členov 9 do 12 in 15 Direktive, do [12 mesecev od začetka prenosa Direktive].

2. Komisija najpozneje [5 let po začetku veljavnosti te direktive] Evropskemu parlamentu in Svetu redno predloži poročilo o izvajanju Direktive in njenem vplivu na razvoj evropskega trga obrambne opreme ter evropske obrambne tehnološke in industrijske osnove, po potrebi pa poročilu priloži ustrezne predloge za spremembe.

Člen 17 Prenos

1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do [datum začetka veljavnosti + 18 mesecev]. Komisiji nemudoma predložijo besedila navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Navedene predpise uporabljajo od [datum začetka veljavnosti+ 36 mesecev] .

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 18 Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 19 Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, […]

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

Seznam obrambnih proizvodov

ML1 GLADKOCEVNO OROžJE KALIBRA DO 20 MM, DRUGO OROžJE IN AVTOMATSKO OROžJE KALIBRA 12,7 MM (KALIBRA 0,50 PALCA) ALI MANJšEGA KALIBRA IN DODATKI, NAšTETI SPODAJ, IN POSEBEJ ZANJE ZASNOVANE KOMPONENTE:

(a) puške, karabinke, revolverji, pištole, avtomatske pištole in brzostrelke:

Opomba ML1.a. ne zajema:

1. mušket, pušk in karabink, izdelanih pred letom 1938;

2. reprodukcij mušket, pušk in karabink po izvirnikih, izdelanih pred letom 1890;

3. revolverjev, pištol in brzostrelk, izdelanih pred letom 1890, ter njihovih reprodukcij;

(b) gladkocevno orožje, in sicer:

1. gladkocevno orožje, posebej zasnovano za vojaške namene;

2. drugo gladkocevno orožje, in sicer:

a. popolnoma avtomatsko;

b. polavtomatsko ali potezno;

(c) orožje, pri katerem se uporablja breztulčno strelivo;

(d) dušilci poka, posebni nastavki za pritrjevanje, okvirčki, namerilne naprave in razbijala plamenov za orožje, zajeto v alineah ML1.a., ML1.b. ali ML1.c.

Opomba 1: ML1 ne zajema gladkocevnega orožja, ki se uporablja v lovske ali športne namene; to orožje ne sme biti zasnovano posebej za vojaške namene niti ne sme biti pravo avtomatsko orožje.

Opomba 2: ML1 ne zajema strelnega orožja, posebej zasnovanega za uporabo s slepimi naboji in iz katerega ni mogoče izstreliti zajetega streliva.

Opomba 3: ML1 ne zajema orožja, pri katerem se uporablja robno tulčno strelivo, ki ni popolnoma avtomatsko.

Opomba 4: ML1.d. ne zajema optičnih namerilnih naprav za orožje brez elektronske obdelave slik, s povečavo 4 ali več, če niso posebej zasnovane ali prirejene za vojaške namene.

ML2 GLADKOCEVNO OROžJE KALIBRA NAJMANJ 20 MM, DRUGO OROžJE IN OBOROžITEV KALIBRA NAD 12,7 MM (KALIBRA 0,50 PALCA), METALCI IN DODATKI, NAšTETI SPODAJ, IN POSEBEJ ZANJE ZASNOVANE KOMPONENTE:

(a) topovi, havbice, minometi, protitankovsko orožje, metalci izstrelkov, vojaški plamenometi, puške, netrzajni topovi, gladkocevno orožje in zanje namenjene naprave za zmanjševanje opaznosti;

Opomba 1: ML2.a. vključuje injektorje, merilne naprave, hranilne posode in druge komponente, posebej zasnovane za uporabo s tekočimi pogonskimi polnitvami za opremo, zajeto v ML2.a.;

Opomba 2: ML2.a. ne zajema:

1. mušket, pušk in karabink, izdelanih pred letom 1938;

2. reprodukcij mušket, pušk in karabink po izvirnikih, izdelanih pred letom 1890;

(b) vojaški metalci ali generatorji dima, plina in pirotehničnih sredstev;

Opomba: ML2.b. ne zajema signalnih pištol;

(c) namerilne naprave za orožje.

ML3 STRELIVO IN NAPRAVE ZA NASTAVLJANJE VžIGALNIKOV, NAšTETI SPODAJ, IN POSEBEJ ZANJE ZASNOVANE KOMPONENTE:

(a) strelivo za orožje, zajeto v ML1, ML2 ali ML12;

(b) naprave za nastavljanje vžigalnikov, posebej zasnovane za strelivo, zajeto v ML3.a.

Opomba 1: Posebej za to zasnovane komponente vključujejo:

a. kovinske ali plastične dele, kot so kapice netilk, čaše za krogle, vezni členki za naboje, vodilni prstani in drugi kovinski sestavni deli streliva;

b. naprave za varovanje in armiranje, vžigalnike, senzorje in inicialne naprave;

c vire električne energije z visokim enkratnim delovnim učinkom;

d. gorljive tulce za polnitve;

e. podstrelivo, vključno z bombicami, minami in v končni fazi vodenimi izstrelki.

Opomba 2: ML3.a. ne zajema streliva brez nabojev (manevrskega streliva) in streliva s slepimi naboji s preluknjano smodniško komoro.

Opomba 3: ML3.a. ne zajema nabojev, posebej zasnovanih za enega od naslednjih namenov:

a. signaliziranje;

b. odganjanje ptic ali

c. zažiganje plinskih hlapov na naftnih vrelcih.

ML4 BOMBE, TORPEDA, RAKETE, VODENI IZSTRELKI, DRUGA EKSPLOZIVNA TELESA IN POLNJENJA TER Z NJIMI POVEZANA OPREMA IN DODATKI, NAšTETI SPODAJ, POSEBEJ ZASNOVANI ZA VOJAšKO UPORABO, IN POSEBEJ ZANJE ZASNOVANE KOMPONENTE:

N.B. Glede opreme za vodenje in navigacijo glej Opombo 7 pod ML11.

(a) bombe, torpeda, granate, dimne bombe, rakete, mine, vodeni izstrelki, globinske bombe, rušilni naboji in rušilni kompleti, „pirotehnična“ sredstva, naboji in simulatorji (tj. oprema, ki simulira značilnosti katere od teh stvari);

Opomba ML4.a. vključuje:

1. dimne granate, ognjene bombe, zažigalne bombe in eksplozivna telesa;

2. izpušne šobe raketnih motorjev vodenih raketnih izstrelkov in nosne dele bojnih konic;

(b) oprema, posebej zasnovana za upravljanje, nadzor, aktiviranje, električno napajanje z enkratnim delovnim učinkom, izstreljevanje, polaganje, odstranjevanje, praznjenje, preslepitev, motenje, razstreljevanje ali odkrivanje opreme, zajete v ML4.a.

Opomba L4.b. vključuje:

1. mobilno opremo za utekočinjanje plina, ki lahko proizvede najmanj 1 000 kg plina v tekoči obliki na dan;

2. plavajoč električni vodniški kabel, primeren za odstranjevanje magnetnih min.

Tehnična opomba

Ročne naprave, ki so po svoji zasnovi omejene le na odkrivanje kovinskih predmetov ter ne morejo razlikovati med minami in drugimi kovinskimi predmeti, ne štejejo kot naprave, posebej zasnovane za odkrivanje opreme, zajete v ML4.a.

ML5 NAPRAVE ZA VODENJE OGNJA IN Z NJIMI POVEZANA OPREMA ZA ALARMIRANJE IN OPOZARJANJE TER S TEM POVEZANI SISTEMI, OPREMA ZA TESTIRANJE IN URAVNAVANJE TER PROTIUKREPE, NAšTETI SPODAJ, POSEBEJ ZASNOVANI ZA VOJAšKO UPORABO, TER POSEBEJ ZANJE ZASNOVANE KOMPONENTE IN DODATKI:

a. namerilne naprave za orožje, računalniki za bombardiranje, naprave za usmerjanje orožja in sistemi za nadzor orožja;

b. sistemi za akvizicijo ciljev, označevanje, merjenje razdalje, nadzorovanje ali sledenje ciljem; oprema za odkrivanje, zlivanje podatkov, prepoznavanje in identifikacijo in oprema za integracijo senzorjev;

c. oprema za protiukrepe zoper opremo, zajeto v ML5.a. ali ML5.b.;

d. oprema za testiranje ali uravnavanje na terenu, posebej zasnovana za opremo, zajeto v ML5.a. ali ML5.b.

ML6 KOPENSKA VOZILA IN NJIHOVE KOMPONENTE, IN SICER:

N.B. Glede opreme za vodenje in navigacijo glej opombo 7 pod ML11;

(a) kopenska vozila in komponente zanje, posebej zasnovani ali prirejeni za vojaško uporabo;

Tehnična opomba

V ML6.a. izraz „kopenska vozila“ vključuje tudi priklopnike;

(b) vozila s pogonom na vsa kolesa, primerna za terensko vožnjo, izdelana ali opremljena z materiali, ki nudijo balistično zaščito stopnje III (NIJ 0108.01, september 1985, ali primerljiv nacionalni standard) ali več.

N.B. Glej tudi ML13.a.

Opomba 1: ML6.a. vključuje:

a. tanke in druga vojaška oklepna vozila in vojaška vozila, opremljena z nastavki za namestitev orožja ali opremo za polaganje min ali izstreljevanje streliva, zajetega v ML4;

b. oklepna vozila;

c. amfibijska vozila in vozila, primerna za vožnjo po globlji vodi;

d. vozila za izvleko in vozila za vleko ali prevoz streliva ali orožnih sistemov in pripadajoče opreme za nakladanje in razkladanje.

Opomba 2: Kopensko vozilo, prirejeno za vojaško uporabo, zajeto v ML6.a., ima strukturne, električne in mehanske spremembe na eni ali več posebej zasnovanih vojaških komponentah. Takšne komponente vključujejo:

a. zaščito za pnevmatike, posebej zasnovano tako, da zagotavlja neprebojnost ali omogoča vožnjo tudi s praznimi pnevmatikami;

b. sisteme za nadzor tlaka v pnevmatikah, ki se upravljajo iz notranjosti premikajočega se vozila;

c. oklepno zaščito vitalnih delov (npr. rezervoarja za gorivo ali dela za osebje);

d. posebne ojačitve ali nastavke za orožje;

e. zatemnitveno osvetlitev.

Opomba 3: ML6 ne zajema civilnih avtomobilov ali tovornih vozil, zasnovanih ali prilagojenih za prevažanje denarja ali dragocenih predmetov, z oklepno ali balistično zaščito.

ML7 KEMIčNI ALI BIOLOšKI TOKSIčNI AGENSI, AGENSI ZA OBVLADOVANJE NEMIROV, RADIOAKTIVNI MATERIALI, PRIPADAJOčA OPREMA, KOMPONENTE IN MATERIALI, IN SICER:

(a) biološki agensi in radioaktivni materiali, „prilagojeni za uporabo v vojni“ z namenom povzročitve žrtev med ljudmi in živalmi, poškodovanja naprav ali uničenja poljščin ali okolja;

(b) agensi za kemično bojevanje, vključno z:

1. živčnimi bojnimi strupi:

(a) O-alkil (C10 ali manj, vključno s cikloalkilom) alkil (metil, etil, n-propil ali izopropil) -fosfonofluoridati, kot so:

sarin (GB):O-izopropil metilfosfonofluoridat (CAS 107-44-8) in

soman (GD):O-pinakolil metilfosfonofluoridat (CAS 96-64-0);

(b) O-alkil (C10 ali manj, vključno s cikloalkilom) N,N-dialkil (metil, etil, n-propil ali izopropil) fosforamidocianidati, kot so:

tabun (GA):O-etil N,N-dimetilfosforamidocianidat (CAS 77-81-6);

(c) O-alkil (H ali C10 ali manj, vključno s cikloalkilom) S-2-dialkil (metil, etil, n-propil ali izopropil)-aminoetil alkil (metil, etil, n-propil ali izopropil) fosfonotiolati in ustrezne alkilirane in protonirane soli, kot so:

VX: O-etil S-2-diizopropilaminoetil metil fosfonotiolat (CAS 50782-69-9);

2. mehurjevci

(a) žveplove strupene mase, kot so:

1. 2-kloroetilklorometilsulfid (CAS 2625-76-5);

2. 2-kloroetilklorometilsulfid (CAS 505-60-2);

3. bis(2-kloroetiltio) metan (CAS 63869-13-6);

4. 1,2-bis (2-kloroetiltio) etan (CAS 3563-36-8);

5. 1,3-bis (2-kloroetiltio) -n-propan (CAS 63905-10-2);

6. 1,4-bis (2-kloroetiltio) -n-butan (CAS 142868-93-7);

7. 1,5-bis (2-kloroetiltio) -n-pentan (CAS 142868-94-8);

8. bis (2-kloroetiltiometil) eter (CAS 63918-90-1);

9. bis (2-kloroetiltioetil) eter (CAS 63918-89-8);

(b) luiziti, kot so:

1. 2-klorovinildikloroarzin (CAS 541-25-3);

2. tris (2-klorovinil) arzin (CAS 40334-70-1);

3. bis (2-klorovinil) kloroarzin (CAS 40334-69-8);

(c) dušikove strupene mase, kot so:

1. HN1: bis (2-kloroetil) etilamin (CAS 538-07-8);

2. HN2: bis (2-kloroetil) metilamin (CAS 51-75-2);

3. HN3: tris (2-kloroetil) amin (CAS 555-77-1);

3. agensi za onesposabljanje, kot so:

(a) 3-kinuklidinil benzilat (BZ) (CAS 6581-06-2);

4. defolianti, kot so:

(a) butil 2-kloro-4-fluorofenoksiacetat (LNF);

(b) 2,4,5-triklorofenoksiocetna kislina, pomešana z 2,4-diklorofenoksiocetno kislino (Agent Orange);

(c) predhodne sestavine binarnega kemičnega orožja in ključne predhodne sestavine za bojne strupe, in sicer:

1. alkil (metil, etil, n-propil ali izopropil) fosfonil difluoridi, kot so:

DF: metil fosfonildifluorid (CAS 676-99-3);

2. O-alkil (H ali C10 ali manj, vključno s cikloalkilom) O-2-dialkil (metil, etil, n-propil ali izopropil) aminoetil alkil (metil, etil, n-propil ali izopropil) fosfoniti in ustrezne alkilirane in protonirane soli, kot so:

QL: O-etil-2-di-izopropilaminoetil metilfosfonit (CAS 57856-11-8);

3. klorosarin: O-izopropil metilfosfonokloridat (CAS 1445-76-7);

4. klorosoman: O-pinakolil metilfosfonokloridat (CAS 7040-57-5);

(d) „agensi za obvladovanje nemirov“, aktivne sestavine in njihove kombinacije, vključno z:

1. α-bromobenzeneacetonitrilom, (bromobenzil cianid) (CA) (CAS 5798-79-8);

2. [(2-klorofenil) metilen] propanedinitrilom, (o-klorobenzilidenemalononitril (CS) (CAS 2698-41-1);

3. 2-kloro-1-feniletanon, fenilacil kloridom (ω-kloroacetofenon) (CN) (CAS 532-27-4);

4. dibenz-(b,f)-1,4-oksazefinom, (CR) (CAS 257-07-8);

5. 10-kloro-5,10-dihidrofenarsazin, (fenarsazin klorid), (adamsit), (DM) (CAS 578-94-9);

6. N-nonanoilmorfolin, (MPA) (CAS 5299-64-9).

Opomba 1: ML7.d. ne zajema „sredstev za obvladovanje nemirov“, ki so pakirana posamično in so namenjena osebni samoobrambi.

Opomba 2: ML7.d. ne zajema kemično aktivnih sestavin in njihovih kombinacij, ki so ustrezno označene in pakirane za uporabo v proizvodnji prehrambnih izdelkov ali v medicinske namene;

(e) oprema, posebej zasnovana ali prirejena za vojaške namene, za razširjanje katerega od materialov ali sredstev, naštetih spodaj, ali posebej zanjo zasnovane komponente:

1. materiali ali sredstva, ki jih zajema ML7.a., ML7.b. ali ML7.d.; ali

2. kemični bojni strupi, narejeni iz predhodnih sestavin, zajetih v ML7.c.;

(f) oprema za zaščito in dekontaminacijo, posebej zanjo zasnovane komponente in posebej pripravljene mešanice kemikalij:

1. oprema, posebej zasnovana ali prirejena za vojaške namene, za obrambo zoper materiale, zajete v ML7.a., ML7.b. ali ML7.d., in posebej zanjo zasnovane komponente;

2. oprema, posebej zasnovana ali prirejena za vojaške namene, za dekontaminacijo predmetov, ki so bili kontaminirani z materiali, zajetimi v ML7.a. ali ML7.b., in posebej zanjo zasnovane komponente;

3. mešanice kemikalij, posebej razvite/pripravljene za dekontaminacijo predmetov, ki so bili kontaminirani z materiali, zajetimi v ML7.a. ali ML7.b.;

Opomba ML7.f.1. vključuje:

a. prezračevalne enote, posebej zasnovane ali prirejene za filtriranje radioaktivnih, bioloških ali kemičnih delcev;

b. zaščitno obleko.

N.B. Glede civilnih plinskih mask, opreme za zaščito in dekontaminacijo glej tudi vnos 1A004 na Seznamu EU blaga z dvojno rabo;

(g) oprema, posebej zasnovana ali prirejena za vojaške namene, za odkrivanje ali prepoznavanje materialov, zajetih v ML7.a., ML7.b. ali ML7.d., in posebej zanjo zasnovane komponente;

Opomba ML7.g. ne zajema dozimetrov za merjenje sevanja za osebno rabo.

N.B. Glej tudi vnos 1A004 na Seznamu EU blaga z dvojno rabo;

(h) „biopolimeri“, posebej zasnovani ali obdelani za odkrivanje ali prepoznavanje agensov za kemično bojevanje, zajetih v ML7.b., ter kulture posebnih celic, ki se uporabljajo za njihovo proizvodnjo;

(i) „biokatalizatorji“ za dekontaminacijo ali razgradnjo agensov za kemično bojevanje in biološki sistemi zanje, in sicer:

1. „biokatalizatorji“, posebej zasnovani za dekontaminacijo ali razgradnjo agensov za kemično bojevanje, zajetih v ML7.b., ki so rezultat neposrednega laboratorijskega izbora ali genetske manipulacije bioloških sistemov;

2. biološki sistemi, in sicer: „ekspresijki nosilci“ („expression vectors“), virusi ali kulture celic, ki vsebujejo genetsko informacijo, specifično za proizvodnjo „biokatalizatorjev“, zajetih v ML7.i.1.

Opomba 1: ML7.b. in ML7.d. ne zajemata:

a. cianogen klorida (CAS 506-77-4). Glej 1C450.a.5. na seznamu EU blaga z dvojno rabo;

b. cianovodikove kisline (CAS 74-90-8);

c. klora (CAS 7782-50-5);

d. karbonil klorida (fosgen) (CAS 75-44-5). Glej 1C450.a.4. na Seznamu EU blaga z dvojno rabo;

e. difosgena (triklorometil-kloroformat) (CAS 503-38-8);

f. črtano;

g. ksilil bromida, orto: (CAS 89-92-9), meta: (CAS 620-13-3), para: (CAS 104-81-4);

h. benzil bromida (CAS 100-39-0);

i. benzil jodida (CAS 620-05-3);

j. bromo acetona (CAS 598-31-2);

k. cianogen bromida (CAS 506-68-3);

l. bromo metiletilketona (CAS 816-40-0);

m. kloro acetona (CAS 78-95-5);

n. etil jodoacetata (CAS 623-48-3);

o. jodo acetona (CAS 3019-04-3);

p. kloropikrina (CAS 76-06-2). Glej 1C450.a.7. na Seznamu EU blaga z dvojno rabo.

Opomba 2: Alinei ML7.h. in ML7.i.2. zajemata le specifične kulture celic in biološke sisteme, ne pa tudi celic in bioloških sistemov za civilne namene, npr. v kmetijstvu, farmaciji, zdravstvu, veterini, na okoljskem področju, pri predelavi odpadkov ali v prehrambeni industriji.

ML8 „ENERGETSKI MATERIALI“ IN PRIPADAJOčE SNOVI, IN SICER:

N.B. Glej tudi 1C011 na Seznamu EU blaga z dvojno rabo.

Tehnične opombe

1. V okviru tega vnosa „mešanica“ pomeni sestavo dveh ali več snovi, od katerih je vsaj ena navedena v alineah pod ML8.

2. Vse snovi, zajete v alineah pod ML8, so v tem seznamu zajete tudi, če se uporabljajo v kak namen, ki ga naslov ne omenja (npr. TAGN se v glavnem uporablja kot eksploziv, vendar se prav tako lahko uporablja kot gorivo ali oksidacijsko sredstvo);

(a) „eksplozivi“, našteti spodaj, in njihove mešanice:

1. ADNBF (aminodinitrobenzofuroksan ali 7-amino-4,6-dinitrobenzofurazan-1-oksid) (CAS 97096-78-1);

2. BNCP (cis-bis (5-nitrotetrazolato) tetra amin-kobalt (III) perklorat) (CAS 117412-28-9);

3. CL-14 (diamino dinitrobenzofuroksan ali 5.7-diamino-4,6-dinitrobenzofurazan-1-oksid) (CAS 117907-74-1);

4. CL-20 (HNIW ali heksanitroheksaazaisowurtzitan) (CAS 135285-90-4); hlatrati CL-20 (glede „predhodnih sestavin“ glej tudi ML8.g.3. in g.4.);

5. CP (2-(5-cianotetrazolato) penta amin-kobalt (III) perklorat) (CAS 70247-32-4);

6. DADE (l,l-diamino-2,2-dinitroetilen, FOX7);

7. DATB (diaminotrinitrobenzen) (CAS 1630-08-6);

8. DDFP (1,4-dinitrodifurazanopiperazin);

9. DDPO (2,6-diamino-3,5-dinitropirazin-l-oksid, PZO) (CAS 194486-77-6);

10. DIPAM (3,3’-diamino-2,2’,4,4’,6,6’-heksanitrobifenil ali dipikramid) (CAS 17215-44-0);

11. DNGU (DINGU ali dinitroglikoluril) (CAS 55510-04-8);

12. furazani, in sicer:

a. DAAOF (diaminoazoksifurazan);

b. DAAzF (diaminoazofurazan) (CAS 78644-90-3);

13. HMX in derivati (glede njegovih „predhodnih sestavin“ glej tudi ML8.g.5.), in sicer:

a. HMX (ciklotetrametilentetranitramin, oktahidro-l,3,5,7-tetranitro-l,3,5,7-tetrazin, 1,3,5,7-tetranitro-l,3,5,7-tetraza-ciklooktan, oktogen) (CAS 2691-41-0);

b. difluoroaminirane analogne snovi HMX;

c. K-55 (2,4,6,8-tetranitro-2,4,6,8-tetraazabiciklo [3,3,0]-oktanon-3, tetranitrosemiglicouril ali keto-bicikličen HMX) (CAS 130256-72-3);

14. HNAD (hexanitroadamantan) (CAS 143850-71-9);

15. HNS (heksanitrostilben) (CAS 20062-22-0);

16. imidazoli, in sicer:

a. BNNII (oktahidro-2,5-bis(nitroimino)imidazo [4,5-d]imidazol);

b. DNI (2,4-dinitroimidazol) (CAS 5213-49-0);

c. FDIA (l-fluoro-2,4-dinitroimidazol);

d. NTDNIA (N-(2-nitrotriazolo)-2,4-dinitroimidazol);

e. PTIA (l-pikril-2,4,5-trinitroimidazol);

17. NTNMH (l-(2-nitrotriazolo)-2-dinitrometilen hidrazin);

18. ΝΤΟ (ONTA ali 3-nitro-l,2,4-triazol-5-on) (CAS 932-64-9);

19. polinitrokubani z več kakor štirimi nitro skupinami;

20. PYX (2,6-Bis(pikrilamino)-3,5-dinitropiridin) (CAS 38082-89-2);

21. RDX in derivati, in sicer:

a. RDX (ciklotrimetilenetrinitramin, ciklonit, T4, heksahidro-l,3,5-trinitro-l,3,5-triazin, l,3,5-trinitro-l,3,5-triaza-cikloheksan, heksogen ali heksogen) (CAS 121-82-4);

b. keto-RDX (K-6 ali 2,4,6-trinitro-2,4,6-triazacikloheksanon) (CAS 115029-35-1);

22. TAGN (triaminoguanidinnitrat) (CAS 4000-16-2);

23. TATB (triaminotrinitrobenzen) (CAS 3058-38-6) (glede njegovih „predhodnih sestavin“ glej tudi ML8.g.7.);

24. TEDDZ (3,3,7,7-tetrabis(difluoroamin) oktahidro-l,5-dinitro-l,5-diazocin);

25. tetrazoli, in sicer:

a. NTAT (nitrotriazol aminotetrazol);

b. NTNT (l-N-(2-nitrotriazolo)-4-nitrotetrazol);

26. tetril (trinitrofenilmetilnitramin) (CAS 479-45-8);

27. TNAD (l,4,5,8-tetranitro-l,4,5,8-tetraazadekalin) (CAS 135877-16-6) (glede njegovih „predhodnih sestavin“ glej tudi ML8.g.6.);

28. TNAZ (1,3,3-trinitroazetidin) (CAS 97645-24-4) (glede njegovih „predhodnih sestavin“ glej tudi ML8.g.2.);

29. TNGU (SORGUYL ali tetranitroglikoluril) (CAS 55510-03-7);

30. TNP (l,4,5,8-tetranitro-piridazino[4,5-d]piridazin) (CAS 229176-04-9);

31. triazini, in sicer:

a. DNAM (2-oksi-4,6-dinitroamino-s-triazin) (CAS 19899-80-0);

b. NNHT (2-nitroimino-5-nitro-heksahidro-l,3,5-triazin) (CAS 130400-13-4);

32. triazoli, in sicer:

a. 5-azido-2-nitrotriazol;

b. ADHTDN (4-amino-3,5-dihidrazino-l,2,4-triazol dinitramid) (CAS 1614-08-0);

c. ADNT (l-amino-3,5-dinitro-l,2,4-triazol);

d. BDNTA ([bis-dinitrotriazol]amin);

e. DBT (3,3’-dinitro-5,5-bi-l,2,4-triazol) (CAS 30003-46-4);

f. DNBT (dinitrobistriazol) (CAS 70890-46-9);

g. NTDNA (2-nitrotriazol 5-dinitramid) (CAS 75393-84-9);

h. NTDNT (1-N-(2-nitrotriazolo) 3,5-dinitrotriazol);

i. PDNT (1-pikril-3,5-dinitrotriazol);

j. TACOT (tetranitrobenzotriazolobenzotriazol) (CAS 25243-36-1);

33. vsi eksplozivi, ki niso omenjeni drugje pod ML8.a., z detonacijsko hitrostjo nad 8 700 m/s pri največji gostoti ali z detonacijskim tlakom nad 34 GPa (340 kbar);

34. drugi organski eksplozivi, ki niso omenjeni drugje pod ML8.a., ki dosežejo detonacijski tlak 25 GPa (250 kbar) ali več in ki pri temperaturi 523 K (250 °C) ali več 5 minut ali dlje ostanejo stabilni;

(b) „pogonske snovi“, in sicer:

1. vse trdne „pogonske snovi“ razreda 1.1 Združenih narodov (ZN) s teoretično dosegljivim specifičnim impulzom (v normalnih okoliščinah) nad 250 sekund pri nekovinskih ali nad 270 sekund pri aluminiziranih sestavah;

2. vse trdne „pogonske snovi“ razreda 1.3 ZN s teoretično dosegljivim specifičnim impulzom (v normalnih okoliščinah) nad 230 sekund pri nehalogenih, 250 sekund pri nekovinskih sestavah ter 266 sekund pri kovinskih sestavah;

3. „pogonske snovi“ s konstanto sile nad 1 200 kJ/kg;

4. „pogonske snovi“, ki lahko vzdržujejo stabilno, linearno hitrost izgorevanja nad 38 mm/s (merjeno v obliki inhibiranega enojnega pramena (inhibited single strand)) v normalnih okoliščinah pri tlaku 6,89 MPa (68,9 bar) in 294 K (21 °C);

5. z elastomerom spremenjene lite dvobazne (EMCDB) „pogonske snovi“, ki na 233 K (-40 °C) izkazujejo več kot 5-odstotno sposobnost raztezanja pri največji obremenitvi;

6. vse „pogonske snovi“, ki vsebujejo snovi iz ML8.a.;

(c) „pirotehnika“, goriva in pripadajoče snovi, našteti spodaj, in njihove mešanice:

1. letalska goriva, posebej pripravljena za vojaške namene;

2. alan (aluminijev hidrid) (CAS 7784-21-6);

3. karborani; dekaboran (CAS 17702-41-9); pentaborani (CAS 19624-22-7 in 18433-84-6) in njihovi derivati;

4. hidrazin in derivati, in sicer (glede oksidirajočih derivatov hidrazina glej tudi ML8.d.8. in d.9.):

a. hidrazin (CAS 302-01-2) v koncentracijah 70 % ali več;

b. monometil hidrazin (CAS 60-34-4);

c. simetrični dimetil hidrazin (CAS 540-73-8);

d. nesimetrični dimetil hidrazin (CAS 57-14-7);

5. kovinska goriva v obliki delcev, bodisi sferičnih, atomiziranih, sferodinih, luskastih ali mletih, proizvedena iz materialov, ki sestojijo iz 99 % ali več:

a. kovin in kovinskih mešanic, in sicer:

1. berilija (CAS 7440-41-7) v delcih velikosti manj kot 60 μm;

2. železovega prahu (CAS 7439-89-6) v delcih velikosti največ 3 μm, proizvedenega z redukcijo železovega oksida z vodikom;

b. mešanic, ki vsebujejo kar koli od naslednjega:

1. cirkonij (CAS 7440-67-7), magnezij (CAS 7439-95-4) ali spojine z enim ali drugim v delcih velikosti manj kot 60 μm;

2. bor (CAS 7440-42-8) ali borova karbidna (CAS 12069-32-8) goriva čistosti najmanj 85 % in v delcih velikosti manj kot 60 μm;

6. vojaški materiali, ki vsebujejo zgoščevalce za ogljikovodikova goriva, posebej pripravljena za uporabo pri metalcih plamena ali zažigalnih bombah, kot so kovinski stearati ali palmati (npr. oktal (CAS 637-12-7)) in zgoščevalci M1, M2 in M3;

7. perklorati, klorati in kromati v mešanici s kovino v prahu ali drugimi sestavinami energetsko bogatega goriva;

8. sferični aluminijev prah (CAS 7429-90-5) v delcih velikosti največ 60 μm, izdelan iz materialov, ki vsebujejo najmanj 99 % aluminija;

9. titanov subhidrid (TiHn) s stoihiometrično sestavo n = 0.65–1.68.

Opomba 1: Letalska goriva, zajeta v ML8.c.1., so končni izdelek in ne komponenta končnega izdelka.

Opomba 2: V ML8.c.4.a. niso zajete mešanice hidrazina, posebej pripravljene za protikorozivno zaščito.

Opomba 3: Eksplozivi in goriva, ki vsebujejo kovine ali zlitine iz ML8.c.5., so zajete ne glede na to, ali so kovine ali zlitine vdelane v aluminij, magnezij, cirkonij ali berilij ali ne.

Opomba 4: ML8.c.5.b.2. ne zajema bora in borovega karbida, obogatenega z borom-10 (najmanj 20 % skupne vsebnosti bora-10).

(d) oksidanti, našteti spodaj, in njihove mešanice:

1. ADN (amonijev dinitramid ali SR 12) (CAS 140456-78-6);

2. AP (amonijev perklorat) (CAS 7790-98-9);

3. spojine s fluorom in:

a. drugimi halogeni;

b. kisikom; ali

c. dušikom;

Opomba 1: ML8.d.3. ne zajema klorovega trifluorida. Glej 1C238 na Seznamu EU blaga z dvojno rabo.

Opomba 2: ML8.d.3. ne zajema dušikovega trifluorida v plinastem stanju;

4. DNAD (1,3-dinitro-1,3-diazetidin) (CAS 78246-06-7);

5. HAN (hidroksilamonijev nitrat) (CAS 13465-08-2);

6. HAP (hidroksilamonijev perklorat) (CAS 15588-62-2);

7. HNF (hidrazinijev nitroformat) (CAS 20773-28-8);

8. hidrazinov nitrat (CAS 37836-27-4);

9. hidrazinov perklorat (CAS 27978-54-7);

10. tekoči oksidanti, ki so sestavljeni iz inhibirane kadeče dušikove kisline ali jo vsebujejo (IRFNA) (CAS 8007-58-7);

Opomba ML8.d.10. ne zajema neinhibirane kadeče dušikove kisline;

(e) veziva, mehčala, monomeri, polimeri, in sicer:

1. AMMO (azidometilmetiloksetan in njegovi polimeri) (CAS 90683-29-7) (glede njegovih „predhodnih sestavin“ glej ML8.g.1.);

2. BAMO (bisazidometiloksetan in njegovi polimeri) (CAS 17607-20-4) (glede njegovih „predhodnih sestavin“ glej tudi ML8.g.1.);

3. BDNPA (bis (2,2-dinitropropil)acetal) (CAS 5108-69-0);

4. BDNPF (bis (2,2-dinitropropil)formal) (CAS 5917-61-3);

5. BTTN (butantrioltrinitrat) (CAS 6659-60-5) (glede njegovih „predhodnih sestavin“ glej tudi ML8.g.8.);

6. energetični monomeri, mehčala in polimeri, ki vsebujejo nitro, azido, nitratne, nitraza ali difluoroamino skupine, posebej pripravljene za vojaške namene;

7. FAMAO (3-difluoroaminometil-3-azidometil oksetan) in njegovi polimeri;

8. FEFO (bis-(2-fluoro-2,2-dinitroetil) formal) (CAS 17003-79-1);

9. FPF-1 (poli-2,2,3,3,4,4-heksafluoropentan-1,5-diol formal) (CAS 376-90-9);

10. FPF-3 (poli-2,4,4,5,5,6,6-heptafluoro-2-tri-fluorometil-3-oksaheptan-1,7-diol formal);

11. GAP (glicidilazid polimer) (CAS 143178-24-9) in njegovi derivati;

12. HTPB (hidroksi-terminirani polibutadien) s hidroksilovo funkcionalnostjo najmanj 2,2 in največ 2,4, vrednostjo hidroksila manj kot 0,77 meq/g in viskoznostjo pri 30 °C manj kot 47 P (CAS 69102-90-5);

13. nizkomolekularni (molekularna masa manj kot 10 000) poli(epiklorohidrin) s funkcionalnimi alkoholnimi skupinami, poli(epiklorohidrindiolom) in -triolom;

14. NENAs (spojine nitratoetilnitramina) (CAS 17096-47-8, 85068-73-1, 82486-83-7, 82486-82-6 in 85954-06-9);

15. PGN (poli-GLYN, poliglicidilnitrat ali poli(nitratometil oksiran) (CAS 27814-48-8);

16. poli-NIMMO (polinitratometilmetiloksetan) ali poli-NMMO (poli[3-nitratometil-3-metilok-setan]) (CAS 84051-81-0);

17. polinitroortokarbonati;

18. TVOPA (1,2,3-tris[1,2-bis(difluoroamino)etoksi] propan ali tris vinoksi propan adukt) (CAS 53159-39-0);

(f) aditivi:

1. osnovni bakrov salicilat (CAS 62320-94-9);

2. BHEGA (bis-(2-hidroksietil) glikolamid) (CAS 17409-41-5);

3. BNO (butadiennitriloksid) (CAS 9003-18-3);

4. derivati ferocena, in sicer:

a. butacen (CAS 125856-62-4);

b. katocen (2,2-bis-etilferocenil propan) (CAS 37206-42-1);

c. ferocenske ogljikoksilne kisline;

d. n-butil-ferocen (CAS 31904-29-7);

e. drugi aducirani polimerni derivati ferocena;

5. svinčev beta-rezorcilat (CAS 20936-32-7);

6. svinčev citrat (CAS 14450-60-3);

7. svinčevobakrovi helati beta-rezorcilata ali salicilatov (CAS 68411-07-4);

8. svinčev maleat (CAS 19136-34-6);

9. svinčev salicilat (CAS 15748-73-9);

10. svinčev stanat (CAS 12036-31-6);

11. MAPO (tris-1-(2-metil)aziridinilfosfinoksid) (CAS 57-39-6); BOBBA 8 (bis(2-metil aziridinil) 2-(2-hidroksipropanoksi) propilaminofosfinoksid) in drugi derivati MAPO;

12. metil BAPO (bis(2-metil aziridinil) metilaminofosfinoksid) (CAS 85068-72-0);

13. N-metil-p-nitroanilin (CAS 100-15-2);

14. 3-nitraza-1,5-pentan diizocianat (CAS 7406-61-9);

15. organsko-kovinski spojitveni reagenti, in sicer:

a. neopentil[dialil]oksi, tri[dioktil]fosfato-titanat (CAS 103850-22-2); znan tudi kot titan IV, 2,2[bis 2-propenolato-metil, butanolato, tris (dioktil) fosfato] (CAS 110438-25-0) ali LICA 12 (CAS 103850-22-2);

b. titan IV, [(2-propenolato-1) metil, n-propanolatometil] butanolato-1, tris[dioctil] pirofosfat ali KR3538;

c. titan IV, [(2-propenolato-1)metil, n-propanolatometil] butanolato-1, tris(dioctil)fosfat;

16. policianodifluoroaminoetilenoksid;

17. polifunkcionalni aziridinamidi z izoftalno, trimesinsko (BITA ali butilen imin trimesamid), izocianurno ali trimetiladipsko osnovno strukturo in 2-metilni ali 2-etilni substituenti na krogu aziridina;

18. propilenimin (2-metilaziridin) (CAS 75-55-8);

19. superfin železov oksid (Fe2O3) s specifično površino nad 250 m2/g in povprečno velikostjo delcev največ 3,0 nm;

20. TEPAN (tetraetilenpentaaminakrilonitril) (CAS 68412-45-3); cianoetilirani poliamini in njegove soli;

21. TEPANOL (tetraetilenpentaaminakrilonitrilglicidol) (CAS 68412-46-4); cianoetilirani polia-mini aducirani z glicidolom in njegove soli;

22. TPB (trifenil bizmut) (CAS 603-33-8);

(g) „predhodne sestavine“, in sicer:

N.B. ML8.g. se nanaša na zajete „energetske materiale“, ki se proizvajajo iz teh snovi.

1. BCMO (bisklorometiloksetan) (CAS 142173-26-0) (glej tudi ML8.e.1. in e.2.);

2. dinitroazetidin-t-butilna sol (CAS 125735-38-8) (glej tudi ML8.a.28.);

3. HBIW (heksabenzilheksaazaisowurtzitan) (CAS 124782-15-6) (glej tudi ML8.a.4.);

4. TAIW (tetraacetildibenzilheksaazaisowurtzitan) (glej tudi ML8.a.4.);

5. TAT (1,3,5,7 tetraacetil-1,3,5,7,-tetraaza ciklo-oktan) (CAS 41378-98-7) (glej tudi ML8.a.13.);

6. 1,4,5,8-tetraazadekalin (CAS 5409-42-7) (glej tudi ML8.a.27.);

7. 1,3,5-triklorobenzen (CAS 108-70-3) (glej tudi ML8.a.23.);

8. 1,2,4-trihidroksibutan (1,2,4-butantriol) (CAS 3068-00-6) (glej tudi ML8.e.5.).

Opomba 5: Glede polnjenj in naprav glej ML4.

Opomba 6: ML8 ne zajema naslednjih snovi, razen če niso spojene ali mešane z „energetičnimi materiali“, omenjenimi v ML8.a. ali kovinami v prahu iz ML8.c.:

a. amonijev pikrat;

b. črni smodnik;

c. heksanitrodifenilamin;

d. difluoroamin;

e. nitroškrob;

f. kalijev nitrat;

g. tetranitronaftalen;

h. trinitroanisol;

i. trinitronaftalen;

j. trinitroksilen;

k. N-pirolidinon; 1-metil-2-pirolidinon;

l. dioktilmaleat;

m. etilheksilakrilat;

n. trietilaluminij (TEA), trimetilaluminij (TMA) ter drugi piroforni kovinski alkili in arili litija, natrija, magnezija, cinka ali bora;

o. nitroceluoza;

p. nitroglicerin (ali gliceroltrinitrat, trinitroglicerin) (NG);

q. 2,4,6-trinitrotoluen (TNT);

r. etilenediamindinitrat (EDDN);

s. pentaeritritol tetranitrat (PENT);

t. svinčev azid, navadni ali osnovni svinčev stifnat in inicialni eksplozivi ali netilne mešanice, ki vsebujejo azide ali komplekse azidov;

u. trietilenglikoldinitrat (TEGDN);

v. 2,4,6-trinitroresorcinol (stifnična kislina);

w. dietildifenilna sečnina; dimetilidifenilna sečnina; metiletildifenilna sečnina [centraliti];

x. N,N-difenilna sečnina (nesimetrična difenilna sečnina);

y. metil-N,N-difenilna sečnina (metilna nesimetrična difenilna sečnina);

z. etil-N,N-difenilna sečnina (etilna nesimetrična difenilna sečnina);

aa. 2-nitrodifenilamin (2-NDPA);

bb. 4-nitrodifenilamin (4-NDPA);

cc. 2,2-dinitropropanol;

dd. nitroguanidin (glej 1C011.d. na Seznamu EU blaga z dvojno rabo).

ML9 VOJAšKA PLOVILA, POSEBNA MORNARIšKA OPREMA IN DODATKI, NAšTETI SPODAJ, TER KOMPONENTE ZANJE, POSEBEJ ZASNOVANI ZA VOJAšKE NAMENE:

N.B. Glede opreme za vodenje in navigacijo glej Opombo 7 pod ML11;

a. bojna plovila in plovila (površinska ali podvodna), posebej zasnovana ali prirejena za napadanje ali obrambo, neodvisno od tega, ali so bila spremenjena za nevojaške namene ali ne, ne glede na njihovo trenutno tehnično ali operativno stanje in neodvisno od tega, ali vključujejo izstrelitvene sisteme ali oklepno zaščito, ter ladijski trupi ali deli ladijskih trupov za takšna plovila;

b. Motorji in pogonski sistemi, in sicer:

1. dizelski motorji, posebej zasnovani za podmornice, ki imajo obe naslednji značilnosti:

a. izhodno moč najmanj 1,12 MW (1 500 KM) in

b. najmanj 700 vrtljajev na minuto;

2. električni motorji, posebej zasnovani za podmornice, ki imajo vse te značilnosti:

a. izhodno moč več kot 0,75 MW (1 000 KM);

b. sposobnost hitre spremembe smeri v vzvratno gibanje;

c. tekočinsko hlajenje; in

d. popolna zaprtost;

3. nemagnetni dizelski motorji, posebej zasnovani za vojaške namene, z izhodno močjo 37,3 kW (50 KM) ali več in z nemagnetnim deležem nad 75 % skupne mase;

4. pogonski sistemi, ki ne potrebujejo zraka, posebej zasnovani za podmornice;

Tehnična opomba

„Pogon, ki ne potrebuje zraka“ omogoča, da podmornica med plovbo pod vodo uporablja pogonski sistem brez dostopa do atmosferskega kisika dlje, kot bi to omogočale baterije. To ne vključuje jedrske energije.

c. podvodne naprave za odkrivanje, posebej zasnovane za vojaške namene, in oprema za njihovo upravljanje;

d. mreže za podmornice in torpeda;

e. se ne uporabljajo;

f. prežeme in priključki za ladijski trup, posebej zasnovani za vojaške namene, ki omogočajo sporazumevanje z opremo, ki se nahaja zunaj plovila;

Opomba ML9.f. vključuje priključke za plovila enoprevodniškega, večprevodniškega, koaksialnega ali valo-vodnega tipa in prežeme ladijskega trupa za plovila; oboji so odporni na prepuščanje vode od zunaj in ohranijo zahtevane lastnosti tudi več kot 100 m pod morsko gladino, ter priključke z optičnimi vlakni in optične prežeme ladijskih trupov, posebej zasnovane za prenos „laserskih“ žarkov, ne glede na globino. ML9.f. ne vključuje običajnih prežem trupa za pogonske gredi in hidrodinamično krmiljenje;

g. tihi ležaji, posebej zasnovani za vojaške namene, s plinskim ali magnetnim visenjem in aktivnim dušenjem vibracij ali maskiranjem opaznosti ter oprema, katere del so ti ležaji.

ML10 „ZRAKOPLOVI“, „ZRAčNA PLOVILA, ZASNOVANA PO NAčELU ,LAžJE OD ZRAKA“, ZRAčNA PLOVILA BREZ POSADKE, MOTORJI IN OPREMA ZA ZRAKOPLOVE, PRIPADAJOčA OPREMA IN KOMPONENTE, POSEBEJ ZASNOVANI ALI PRIREJENI ZA VOJAšKE NAMENE:

N.B. Glede opreme za vodenje in navigacijo glej Opombo 7 pod ML11;

a. bojni „zrakoplovi“ in posebej zanje zasnovane komponente;

b. drugi „zrakoplovi“ in „zračna plovila, zasnovana po načelu ,lažje od zraka“, posebej zasnovani ali prirejeni za vojaške namene, med drugim za vojaško izvidništvo, napadanje, vojaško usposabljanje, transport in spuščanje vojakov ali vojaške opreme iz zraka, logistično podporo, ter posebej zanje zasnovane komponente;

c. zračna plovila brez posadke s pripadajočo opremo, posebej zasnovana ali prirejena za vojaške namene, našteta spodaj, ter posebej zanje zasnovane komponente:

1. zračna plovila brez posadke, vključno z daljinsko vodenimi zračnimi plovili (remotely piloted air vehicles - RPVs), avtonomno programljiva zračna plovila in zračna plovila, zasnovana po načelu „lažje od zraka“;

2. pripadajoči metalci izstrelkov in oprema za podporo na tleh;

3. pripadajoča oprema za poveljevanje in nadziranje;

d. motorji, posebej zasnovani ali prirejeni za vojaške namene, in posebej zanje zasnovane komponente;

e. zračna oprema, vključno z opremo za oskrbo z gorivom v zraku, posebej zasnovana za uporabo pri „zrakoplovih“, zajetih v ML10.a. ali ML10.b., ali motorjih, zajetih v ML10.d., ter posebej zanje zasnovane komponente;

f. cisterne in oprema za oskrbo z gorivom pod pritiskom, oprema, posebej zasnovana za lajšanje operacij v omejenih predelih, in zemeljska oprema, razvita posebej za „zrakoplove“, zajete v ML10.a. ali ML10.b., ali za motorje, zajete v ML10.d.;

g. vojaške zaščitne čelade in zaščitne maske in posebej zanje zasnovane komponente, na podlagi načela povečanega pritiska razvita oprema za dihanje in obleka za različne dele telesa, ki se zaradi povečanega pritiska nosi v „zrakoplovih“, obleka anti-g, aparati za pretvorbo tekočega kisika, ki se uporabljajo za „zrakoplove“ ali vodene izstrelke in s katapulti in z nabojem aktivirane naprave za rešitev posadke iz „zrakoplova“ v sili;

h. padala in pripadajoča opremo za bojno osebje, spuščanje tovora ali upočasnitev „zrakoplovov“, našteti spodaj, in posebej zanje zasnovane komponente:

1. padala za:

a. natančno usmerjeno spuščanje diverzantov;

b. spuščanje padalcev;

2. padala za tovor;

3. jadralna padala, zaviralna padala, pomožna padala za stabilizacijo in nadzor naklona padajočih teles (npr. rešilnih kapsul, katapultnih sedežev, bomb);

4. stabilizacijska padala v sklopu sistemov za katapultiranje sedeža, namenjena uravnavanju odprtja in napolnitve zasilnih padal;

5. pristajalna padala za vodene izstrelke, brezpilotna letala ali vesoljska plovila;

6. približevalna padala in padala za upočasnitev ob pristajanju;

7. druga vojaška padala;

8. oprema, posebej zasnovana za padalce, ki skačejo z velike višine (npr. posebne obleke in čelade, sistemi za dihanje, navigacijska oprema);

i. avtomatski pilotni sistemi za s padali spuščen tovor; oprema, posebej zasnovana ali prirejena za vojaške namene, za nadzorovane izskoke s katere koli višine, vključno z aparati za kisik.

Opomba 1: ML10.b. ne zajema „zrakoplovov“ ali različic „zrakoplovov“, posebej zasnovanih za vojaške namene, ki:

a. niso konfigurirani za vojaške namene in nimajo vgrajene opreme ali dodatkov, posebej zasnovanih ali prirejenih za vojaške namene; in

b. jih je organ, pristojen za civilno letalstvo v državi, ki sodeluje pri Wassenaarskem sporazumu, potrdil za civilno uporabo.

Opomba 2: ML10.d. ne zajema:

a. motorjev, posebej zasnovanih ali prirejenih za vojaške namene, ki jih je organ, pristojen za civilno letalstvo v državi, ki sodeluje pri Wassenaarskem sporazumu, potrdil za uporabo na „civilnih letalih“, ali posebej zanje zasnovanih komponent;

b. izmeničnih motorjev ali posebej zanje zasnovanih komponent, razen tistih, ki so bili posebej zasnovani za zračna plovila brez posadke.

Opomba 3: Pod ML10.b. in ML10.d., ki se nanašata na posebej zasnovane komponente in pripadajočo opremo za nevojaške „zrakoplove“ ali motorje, prirejene za vojaške namene, so zajete le tiste vojaške komponente in z vojsko povezana oprema, ki jo terja prirejanje za vojaške namene.

ML11 ELEKTRONSKA OPREMA IN POSEBEJ ZANJO ZASNOVANE KOMPONENTE, KI NISO ZAJETE NIKJER DRUGJE NA SEZNAMU VOJAšKEGA BLAGA EU, IN SICER:

a. elektronska oprema, posebej zasnovana za vojaške namene;

Opomba ML11 vključuje:

1. opremo za elektronsko protiukrepanje in opremo za elektronsko protiprotiukrepanje (tj. opremo, zasnovano za oddajanje motečih ali napačnih signalov v radarske in radiokomunikacijske sprejemnike ali ki kako drugače otežuje sprejem, delovanje ali učinkovitost nasprotnikovih elektronskih sprejemnikov, vključno z njegovo opremo za protiukrepanje), vključno z opremo za motenje in proti motenju;

2. cevi z zlahka prilagodljivo frekvenco (frequency agile tubes);

3. elektronske sisteme ali opremo, zasnovano bodisi za nadziranje in spremljanje elektromagnetnega spektra v vojaške obveščevalne ali varnostne namene ali za ukrepanje zoper takšno nadziranje in spremljanje;

4. podvodno protiukrepanje, vključno z akustičnim in magnetnim motenjem in lažnim oglašanjem, opremo, zasnovano za oddajanje motečih ali napačnih signalov v sonarske sprejemnike;

5. opremo za varovanje obdelave podatkov, opremo za varovanje podatkov ter opremo za varovanje prenašanja in oddajanja znakov ob uporabi šifrirnih postopkov;

6. opremo za prepoznavanje, preverjanje in nalaganje ključev (keyloader) ter opremo za upravljanje, pripravo in razdeljevanje ključev;

7. opremo za vodenje in navigacijo;

8. digitalno radijsko opremo za prenos sporočil („digital troposcatter-radio communications transmission equipment“);

9. digitalni demodulator, posebej zasnovan za SIGINT („digital demodulators specially designed for signals intelligence“).

b. oprema za motenje sistemov za globalno satelitsko navigacijo (Global Navigation Satellite Systems – GNSS).

ML12 OROžNI SISTEMI Z VISOKO KINETIčNO ENERGIJO (HIGH VELOCITY KINETIC ENERGY WEAPON SYSTEMS) IN PRIPADAJOčA OPREMA, NAšTETA SPODAJ, TER POSEBEJ ZANJE ZASNOVANE KOMPONENTE:

a. orožni sistemi s kinetično energijo, posebej zasnovani za uničenje ali odvrnitev (prekinitev naloge) nasprotnikovega predmeta;

b. posebej zasnovani merilni in ocenjevalni pripomočki in preskusni modeli, vključno z diagnostičnim instrumentarijem in predmeti diagnoze za dinamično preskušanje projektilov in sistemov z visoko kinetično energijo.

N.B. Glede orožnih sistemov, ki uporabljajo podkalibrsko strelivo ali delujejo zgolj na kemični pogon, ter streliva zanje, glej ML1 do ML4.

Opomba 1: Če gre za posebej zasnovane orožne sisteme z visoko kinetično energijo, vključuje ML12 naslednje:

a. izstrelitvene pogonske sisteme, ki zmorejo mase, večje od 0,1 g, pospešiti do hitrosti nad 1,6 km/s, s posamičnim ali hitrim streljanjem;

b. opremo za ustvarjanje takoj razpoložljive energije, električno zaščito (electric armour), hrambo energije, termični nadzor, preklapljanje, kondicioniranje ali za upravljanje goriv; električne vmesnike med električnim napajanjem, cevjo, in drugimi funkcijami električnega nadzora kupole;

c. sisteme za akvizicijo ciljev, sledenje ciljem, usmerjanje ognja in sistem za oceno škode;

d. sisteme za samovodenje, vodenje ali preusmeritev pogona (stransko pospešenje) za projektile.

Opomba 2: ML12 zajema orožne sisteme z eno od naslednjih vrst pogona:

a. elektromagnetno;

b. elektrotermično:

c. s plazmo;

d. z lahkim plinom ali

e. kemično (če je v kombinaciji z eno od prej naštetih vrst).

ML13 OKLEPNA ALI ZAščITNA OPREMA IN KONSTRUKCIJE IN KOMPONENTE, IN SICER:

a. oklepne plošče, in sicer:

1. izdelane tako, da ustrezajo določenemu vojaškemu standardu ali specifikaciji, ali

2. so primerne za vojaške namene;

b. konstrukcije iz kovinskih in nekovinskih materialov ali njihovih kombinacij, posebej zasnovane za balistično zaščito vojaških sistemov, in posebej zanje zasnovane komponente;

c. čelade, izdelane v skladu z vojaškimi standardi ali specifikacijami ali primerljivimi nacionalnimi standardi in posebej zanje zasnovane komponente, tj. školjka čelade, podloga in blazinice;

d. neprebojni jopiči in zaščitna oblačila, izdelani skladno z vojaškimi standardi ali specifikacijami oziroma primerljivimi standardi ali specifikacijami in posebej zanje zasnovane komponente.

Opomba 1: ML13.b. vključuje materiale, posebej zasnovane, da bi zagotavljali oklepno zaščito, ki ustrezno reagira na eksploziv, ali za gradnjo vojaških zaklonišč.

Opomba 2: ML13.c. ne zajema običajnih jeklenih čelad, ki niso ne prirejene ne zasnovane tako, da bi jim lahko vgradili kakršno koli dodatno napravo, niti niso z njo opremljene.

Opomba 3: ML13.c. in d. ne zajemata čelad, neprebojnih jopičev ali zaščitnih oblačil, ki jih s seboj nosi njen uporabnik za svojo lastno zaščito.

Opomba 4: Edine čelade iz ML13., posebej zasnovane za osebje za deaktiviranje bomb, so tiste, ki so posebej zasnovane za uporabo v vojaške namene.

NAPOTILO 1: Glej tudi vnos 1A005 na Seznamu EU blaga z dvojno rabo.

NAPOTILO 2: Glede „vlaknenih ali nitastih materialov“, ki se uporabljajo v proizvodnji neprebojnih jopičev in čelad, glej vnos 1C010 na Seznamu EU blaga z dvojno rabo.

ML14 SPECIALIZIRANA OPREMA ZA VOJAšKO USPOSABLJANJE ALI ZA SIMULIRANJE VOJAšKIH SCENARIJEV, SIMULATORJI, POSEBEJ ZASNOVANI ZA USPOSABLJANJE ZA UPORABO KATEREGA KOLI STRELNEGA OROžJA ALI OROžJA, ZAJETEGA V ML1 ALI ML2, TER POSEBEJ ZANJE ZASNOVANE KOMPONENTE IN DODATKI.

Tehnična opomba

Izraz „specializirana oprema za vojaško usposabljanje“ vključuje vojaške izvedbe naslednje opreme: simulatorje napada, simulatorje letalskih operacij, simulatorje radarskih tarč, generatorje radarski tarč, naprave za vaje iz usmerjanja ognja, naprave za vaje iz protipodmorniškega bojevanja, simulatorje letenja (vključno s centrifugami, izdelanimi za usposabljanje pilotov/astronavtov), naprave za usposabljanje za delo z radarji (radar trainers), trenažer za instrumentalno letenje, naprave za vaje iz navigacije, naprave za vaje iz izstreljevanja vodenih izstrelkov, oprema za označevanje ciljev, brezpilotni „zrakoplovi“, naprave za vaje z oborožitvijo, naprave za vaje z „zrakoplovi“ brez posadke, mobilne naprave, namenjene usposabljanju, in oprema za usposabljanje za vojaške operacije na tleh.

Opomba 1: ML14 vključuje sisteme za ustvarjanje slik (image generating) in interaktivnih okolij za simulatorje, če so posebej zasnovani ali prirejeni za vojaške namene.

Opomba 2: ML14 ne zajema opreme, posebej zasnovane za usposabljanje za uporabo lovskega ali športnega orožja.

ML15 VIDEO OPREMA (IMAGING EQUIPMENT) ALI OPREMA ZA USTREZNO PROTIUKREPANJE, NAšTETA SPODAJ, POSEBEJ ZASNOVANA ZA VOJAšKE NAMENE, TER POSEBEJ ZANJO ZASNOVANE KOMPONENTE IN DODATKI:

a. snemalniki in oprema za obdelavo slik;

b. kamere, fotografska oprema in oprema za obdelavo filmov;

c. oprema za ojačevanje slike;

d. oprema za infrardeče ali toplotno slikovno snemanje in obdelavo;

e. oprema za zaznavanje radarske slike;

f. oprema za protiukrepanje ali ukrepanje zoper protiukrepanje z opremo, zajeto v alineah ML15.a. do ML15.e.

Opomba ML15.f. vključuje opremo, zasnovano za slabitev operacij ali učinkovitosti vojaških video sistemov ali za zmanjšanje učinkov takšnih slabitev na minimum.

Opomba 1: Izraz „posebej zasnovane komponente“ vključuje naslednje blago, če je zasnovano posebej za vojaške namene:

a. cevi za pretvarjanje infrardečih slik;

b. cevi za ojačenje slike (razen če pripadajo prvi generaciji);

c. mikrokanalne plošče;

d. cevi za televizijske kamere pri nizki osvetlitvi (low-light-level television camera tubes);

e. detektorski nizi (vključno s sistemi za elektronsko povezavo ali za odčitavanje);

f. piroelektrične cevi za televizijske kamere;

g. hladilni sistemi za video sisteme;

h. fotokromni ali elektrooptični električni zaklopi s hitrostjo zaklopa manj kot 100 μs, razen ko gre za zaklope, ki so bistven del visokohitrostne kamere;

i. razsmerniki slik z optičnimi vlakni;

j. sestavljene polprevodniške fotokatode.

Opomba 2: ML15 ne zajema „cevi za ojačenje slike prve generacije“ ali opreme, posebej zasnovane za vgradnjo „cevi za ojačenje slike prve generacije“.

N.B. Glede statusa namerilnih naprav za orožje, ki imajo „cevi za ojačenje slike prve generacije“ glej vnose ML1, ML2 in ML5.a.

N.B. Glej tudi vnosa 6A002.a.2. in 6A002.b. na Seznamu EU blaga z dvojno rabo.

ML16 KOVANI, LITI IN DRUGI NEDOKONčANI PROIZVODI, KATERIH UPORABO V SKLOPU NADZOROVANEGA PROIZVODA JE MOGOčE RAZBRATI IZ MATERIALNE SESTAVE, GEOMETRIJE ALI FUNKCIJE IN KI SO POSEBEJ ZASNOVANI ZA KATEREGA OD PROIZVODOV, ZAJETIH V ML1 DO ML4, ML6, ML9, ML10, ML12 ALI ML19.

ML17 RAZLIčNA OPREMA, MATERIALI IN KNJIžNICE, NAšTETI SPODAJ, IN POSEBEJ ZANJE ZASNOVANE KOMPONENTE:

a. aparati za potapljanje in podvodno plavanje, in sicer:

1. aparati z zaprtim ali polzaprtim krogom, posebej zasnovani za vojaške namene (tj. posebej zasnovani tako, da so nemagnetni);

2. posebej zasnovane komponente, ki se uporabljajo pri konverziji aparatov z odprtim krogom za vojaško rabo;

3. artikli, zasnovani izključno za vojaške namene, ki se uporabljajo z aparati za potapljanje in podvodno plavanje;

b. gradbena oprema, posebej zasnovana za vojaške namene;

c. fitingi, prevleke in obdelave za maskiranje opaznosti, posebej zasnovani za vojaške namene;

d. oprema za tehnično podporo na terenu, posebej zasnovana za uporabo na bojnih območjih;

e. „Roboti“, kontrolne enote za „robote“ in za „robote“ izdelane „enote za končno obdelavo“, ki imajo katero od naslednjih značilnosti:

1. so posebej zasnovani za vojaške namene;

2. so opremljeni s sredstvi za zaščito hidravličnih vodov pred poškodbami od zunaj prihajajočih balističnih drobcev (npr. imajo samotesnilne vode) in so zasnovani za uporabo hidravličnih tekočin s plameniščem nad 839 K (566 °C); ali

3. so posebej zasnovani ali določeni za delovanje v okolju elektromagnetnega pulza (EMP);

f. knjižnice (parametrične tehnične zbirke podatkov), posebej zasnovane za vojaške namene, ki se uporabljajo z opremo, zajeto v Skupnem seznamu vojaškega blaga EU;

g. oprema za ustvarjanje jedrske energije ali pogonska oprema, vključno z „jedrskimi reaktorji“, posebej zasnovana za vojaške namene, in komponente zanjo, posebej zasnovane ali prirejene za vojaške namene;

h. oprema in materiali, prevlečeni ali obdelani tako, da bi bili čim manj opazni (signature suppression), posebej zasnovani za vojaške namene, razen tistih, ki so zajeti drugje na Skupnem seznamu vojaškega blaga EU;

i. simulatorji, posebej zasnovani za vojaške „jedrske reaktorje“;

j. premične servisne delavnice, posebej zasnovane ali prirejene za servisiranje vojaške opreme;

k. premični električni generatorji, posebej zasnovani za vojaške namene;

l. rezervoarji, posebej zasnovani ali prirejeni za vojaške namene;

m. trajekti, razen tistih, ki so zajeti drugje na Skupnem seznamu vojaškega blaga EU, mostovi in pontoni, posebej zasnovani za vojaške namene;

n. preskusni modeli, posebej zasnovani za „razvoj“ blaga, zajetega v ML4, ML6, ML9 ali ML10;

m. oprema za zaščito pred laserskimi žarki (npr. zaščita za oči in senzorje), posebej zasnovana za vojaške namene.

Tehnične opombe

1. V ML17 izraz „knjižnica“ (parametrična tehnična zbirka podatkov) pomeni zbirko tehničnih informacij vojaškega značaja, s pomočjo katerih je mogoče izboljšati učinkovitost vojaške opreme ali vojaških sistemov.

2. V ML17 izraz „prirejen“ pomeni vsako strukturno, električno, mehanično ali drugo spremembo, ki nevojaškemu proizvodu zagotavlja vojaško zmogljivost, enakovredno proizvodu, ki je posebej zasnovan za vojaške namene.

ML18 OPREMA ZA PROIZVODNJO IZDELKOV, ZAJETA V SKUPNEM SEZNAMU VOJAšKEGA BLAGA EU, IN SICER:

a. posebej zasnovana in prirejena za proizvodnjo opreme za proizvodnjo izdelkov, zajetih v Skupnem seznamu vojaškega blaga EU, in posebej zanjo zasnovane komponente;

b. posebej zasnovane naprave in objekti za okoljsko preskušanje in posebej zanje zasnovana oprema, za certificiranje, preverjanje primernosti ali preskušanje proizvodov, zajetih v Skupnem seznamu vojaškega blaga EU.

Tehnična opomba

V ML18 izraz „proizvodnja“ pokriva razvoj, preskušanje, izdelavo, testiranje in preverjanje.

Opomba ML18.a. in ML18.b. vključujeta naslednjo opremo:

a. nepretrgoma delujoče naprave za nitriranje;

b. centrifugalne preskusne aparature ali oprema s katero od naslednjih značilnosti:

1. poganja jo motor ali motorji s skupno nazivno močjo nad 298 kW (400 KM);

2. nosi lahko najmanj 113 kg tovora ali

3. zmore centrifugalni pospešek vsaj 8 g s tovorom najmanj 91 kg;

c. dehidracijske preše;

d. izrivalne polžaste preše, posebej zasnovane ali prirejene za ekstrudiranje vojaških eksplozivov;

e. rezalni stroji za ekstrudirane pogonske snovi;

f. mešalni bobni premera najmanj 1,85 m in proizvodne zmogljivosti več kot 227 kg;

g. kontinualni mešalniki za trdne pogonske snovi;

h. mešalniki na napajalno energijo za drobljenje ali mletje sestavin vojaških eksplozivov;

i. oprema za doseganje sferičnosti in hkrati enotne velikosti delcev in kovinskega prahu iz ML8.c.8.;

j. pretvorniki konvekcijskega toka (convection current converters) za konverzijo snovi iz ML8.c.3.

ML19 OROžNI SISTEMI Z USMERJENO ENERGIJO (DIRECTED ENERGY WEAPON SYSTEMS - DEW), PRIPADAJOčA OPREMA ALI OPREMA ZA PROTIUKREPANJE IN PRESKUSNI MODELI, NAšTETI SPODAJ, IN POSEBEJ ZANJE ZASNOVANE KOMPONENTE:

a. „laserski“ sistemi, posebej zasnovani za uničenje ali odvrnitev (prekinitev naloge) nasprotnikovega predmeta;

b. sistemi z žarki delcev, ki lahko uničijo ali odvrnejo (prekinejo nalogo) nasprotnikovega predmeta;

c. radijsko frekvenčni sistemi velike moči, ki lahko uničijo ali odvrnejo (prekinejo nalogo) nasprotnikovega predmeta;

d. oprema, posebej zasnovana za odkrivanje ali prepoznavanje sistemov, zajetih v ML19.a. do ML19.c., ali obrambo pred njimi;

e. fizični preskusni sistemi za sisteme, opremo in komponente, ki jih zajema ta vnos.

f. „laserski“ sistemi z neprekinjenimi ali impulzni žarki, posebej zasnovani za povzročanje trajne slepote pri opazovanju brez ojačevalnih optičnih pripomočkov, tj. s prostim očesom ali s korekcijskimi pripomočki za vid.

Opomba 1: Orožni sistemi z usmerjeno energijo, zajeti v ML19, vključujejo sisteme, katerih zmogljivosti izhajajo iz kontrolirane uporabe:

a. „laserjev“ zadostne neprekinjene ali implulzne moči, da povzročijo razdejanje podobno razdejanju, ki ga povzroči konvencionalno strelivo;

b. pospeševalcev delcev, ki mečejo nabit ali nevtralen žarek delcev z rušilno močjo;

c. visoko frekvenčnih oddajnikov žarkov z visoko povprečno ali z visoko pulzirno energijo, ki ustvarjajo polja zadostne jakosti za onesposobitev elektronskih tokokrogov na oddaljenem cilju.

Opomba 2: ML19 vključuje naslednje, če je posebej zasnovano za orožne sisteme z usmerjeno energijo:

a. opremo za ustvarjanje takoj razpoložljive energije, hrambo energije, preklapljanje, naprave za kondicioniranje energije ali naprave za upravljanje goriv;

b. sisteme za akvizicijo ciljev ali sledenje ciljem;

c. sisteme, s katerimi je mogoče oceniti škodo, povzročeno cilju, stopnjo uničenja ali prekinitev akcije;

d. opremo za uravnavanje, širjenje in usmerjanje žarkov,

e. opremo, zmožno hitrega preusmerjanja žarkov za hitro delovanje proti več ciljem hkrati;

f. prilagodljivo optiko in konjugatorje faz (phase conjugators);

g. injektorje toka za žarke negativnih vodikovih ionov;

h. komponenete pospeševalnika (accelerator components), „primerne za vesolje“;

i. opremo za združevanje negativnih ionskih žarkov (negative ion beam funnelling equipment);

j. opremo za usmerjanje on preusmerjanje visokoenergetskih ionskih žarkov;

k. folije, „primerne za vesolje“, za nevtraliziranje žarkov negativnih vodikovih izotopov.

ML20 KRIOGENSKA IN „SUPERPREVODNA“ OPREMA, NAšTETA SPODAJ, IN POSEBEJ ZANJO ZASNOVANE KOMPONENTE IN DODATKI:

(a) oprema, posebej zasnovana ali konfigurirana za montažo v vozilo, ki se uporablja v kopenskem, mornariškem, zračnem ali vesoljskem vojaškem kontekstu, zmožna delovanja med premikanjem in ki lahko ustvari ali vzdržuje temperaturo pod 103 K (–170 °C);

Opomba ML20.a. vključuje mobilne sisteme, ki imajo ali uporabljajo dodatke ali komponente, izdelane iz nekovinskih materialov ali materialov, ki niso električno prevodni, denimo plastike ali z epoksi smolo impregniranih materialov;

(b) „superprevodna“ električna oprema (rotacijski stroji in transformatorji), posebej zasnovana ali konfigurirana za montažo v vozilo, ki se uporablja v kopenskem, mornariškem, zračnem ali vesoljskem vojaškem kontekstu, zmožna delovanja med premikanjem.

Opomba ML20.b. ne zajema hibridnih homopolarnih enosmernih generatorjev z enopolnimi običajnimi kovinskimi armaturami, ki rotirajo v magnetnem polju, ustvarjenem s pomočjo superprevodnih navitij, če so ta navitja edina superprevodna komponenta v generatorju.

ML21 „PROGRAMSKA OPREMA“, IN SICER:

a. „programska oprema“, posebej zasnovana ali prirejena za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ opreme ali materialov, zajetih v Skupnem seznamu vojaškega blaga EU;

b. posebna „programska oprema“:

1. „programska oprema“, zasnovana posebej za:

a. modeliranje, simulacijo ali ocenjevanje vojaških orožnih sistemov;

b. „razvoj“, spremljanje, vzdrževanje ali posodabljanje „programske opreme“, ki deluje v sklopu vojaških orožnih sistemov;

c. modeliranje ali simulacijo vojaških operativnih scenarijev;

d. poveljevalne, komunikacijske, nadzorne in obveščevalne (Command, Communications, Control and Intelligence - C3I) ali poveljevalne, komunikacijske, nadzorne, računalniške in obveščevalne aplikacije (Command, Communications, Control, Computer and Intelligence - C4I);

2. „programska oprema“ za določanje učinkov konvencionalnega, jedrskega, kemičnega ali biološkega orožja;

3. „programska oprema“, ki ni zajeta v ML21.a., b.1. ali b.2., posebej zasnovana ali prirejena tako, da omogoča opremi, ki ni zajeta v Skupnem seznamu vojaškega blaga EU, izpolnjevati vojaške funkcije, ki jih ima oprema, zajeta v Skupnem seznamu vojaškega blaga EU.

ML22 „TEHNOLOGIJA“, IN SICER:

a. „tehnologija“, razen tiste iz ML22.b., ki je „potrebna“ za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga, zajetega v Skupnem seznamu vojaškega blaga Evropske unije;

b. „tehnologija“, in sicer:

1. „tehnologija“, „potrebna“ za zasnovo, sestavljanje komponent ter delovanje, vzdrževanje in popravilo popolnih proizvodnih obratov za blago, zajeto v Skupnem seznamu vojaškega blaga Evropske unije, tudi če komponente teh proizvodnih obratov niso zajete;

2. „tehnologija“, „potrebna“ za „razvoj“ in „proizvodnjo“ osebnega orožja, tudi če se uporablja v proizvodnji reprodukcij starejšega osebnega orožja;

3. „tehnologija“, „potrebna“ za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ toksikoloških agensov, pripadajoče opreme ali komponent, zajetih v ML7.a. do ML7.g.;

4. „tehnologija“, „potrebna“ za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ biopolimerov ali kultur posebnih celic, zajetih v ML7.h.;

5. „tehnologija“, „potrebna“ izključno za pridajanje „biokatalizatorjev“, zajetih v ML7.i.1., k vojaškim nosilnim snovem in vojaškemu materialu.

Opomba 1: „Tehnologija“, „potrebna“ za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga, ki ga zajema Skupni seznam vojaškega blaga EU, ostane zajeta tudi tedaj, ko jo je mogoče uporabiti za blago, ki ni zajeto.

Opomba 2: ML22 ne zajema „tehnologije“:

a. ki predstavlja nujni minimum tehnologije, potrebne za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje (preverjanje) in popravilo blaga, ki ni zajeto ali katerega izvoz je bil dovoljen;

b. ki je „dostopna javnosti“, „temeljnih znanstvenih raziskav“ ali informacij, nujno potrebnih pri prijavi patentov;

c. za magnetno indukcijo za neprekinjen pogon civilnih transportnih sredstev.

ZAKONODAJNI FINANČNI IZKAZ ZA PREDLOGE S PRORAČUNSKIM VPLIVOM, OMEJENIM IZKLJUČNO NA STRAN PRIHODKOV

1. NASLOV PREDLOGA:

Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o poenostavitvi pogojev za prenos obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti

2. PRORAČUNSKE VRSTICE:

Poglavje in člen: 02.0301

Znesek za zadevno leto, določen v proračunu: 0

3. FINANČNI VPLIV

( Predlog nima finančnih posledic.

( Predlog nima finančnega vpliva na odhodke, ima pa finančni vpliv na prihodke – učinek je naslednji:

v mio EUR (na eno decimalno mesto natančno)

Proračunska vrstica | Prihodki[13] | 12-mesečno obdobje z začetkom dan/mesec/leto | [Leto n] |

Člen … | Vpliv na lastna sredstva |

Člen … | Vpliv na lastna sredstva |

Stanje po ukrepu |

[n+1] | [n+2] | [n+3] | [n+4] | [n+5] |

Člen … |

Člen … |

4. UKREPI PROTI GOLJUFIJAM

[…]

5. OPOMBE

[…]

ZAKONODAJNI FINANČNI IZKAZ

1. NASLOV PREDLOGA:

Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o poenostavitvi pogojev za prenos obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti

2. OKVIR ABM/ABB

Zadevno(-a) področje(-a) in povezana(-e) dejavnost(-i): ABB2 Notranji trg blaga in sektorske politike

3. PRORAČUNSKE VRSTICE

3.1. Proračunske vrstice (vrstice za poslovanje in z njimi povezane vrstice za tehnično in upravno pomoč (nekdanje vrstice BA)) z navedbo imena postavke:

02.0301

3.2. Trajanje ukrepa in finančnega vpliva:

Neprekinjeno

3.3. Značilnosti proračuna:

Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Novo | Prispevek Efte | Prispevki držav prosilk | Razdelek v finančni perspektivi |

02.0301 | neobvezni | dif.[14] | NE | DA | NE | 1a |

4. POVZETEK SREDSTEV

4.1. Finančna sredstva

4.1.1. Povzetek odobritev za prevzem obveznosti (OPO) in odobritev plačil (OP)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta odhodkov | Oddelek | Leto 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 in pozneje | Skupaj |

Odhodki iz poslovanja[15] |

Odobritve za prevzem obveznosti (OPO) | 8.1. | a | 0,200 | 0,200 |

Odobritve plačil (OP) | b | 0,140 | 0,060 | 0,200 |

Upravni odhodki, ki jih referenčni znesek krije[16] |

Tehnična in upravna pomoč (NS) | 8.2.4. | c |

REFERENČNI ZNESEK SKUPAJ |

Odobritve za prevzem obveznosti | a+c | 0,200 | 0,200 |

Odobritve plačil | b+c | 0,140 | 0,060 | 0,200 |

Upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije[17] |

Človeški viri in z njimi povezani odhodki (NS) | 8.2.5. | d | 0,234 | 0,117 | 0,351 |

Upravni stroški, ki jih referenčni znesek ne krije, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (NS) | 8.2.6. | e | 0,070 | 0,115 | 0,185 |

Predvideni stroški financiranja ukrepa skupaj |

OPO, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | a+c+d+e | 0,434 | 0,117 | 0,070 | 0,115 | 0,736 |

OP, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | b+c+d+e | 0,374 | 0,177 | 0,070 | 0,115 | 0,736 |

Podrobnosti o sofinanciranju

Če so države članice ali drugi organi (treba jih je navesti) vključeni v sofinanciranje, se v spodnjo razpredelnico vpiše predvidena raven tega sofinanciranja (lahko se dodajo vrstice, če ukrep sofinancirajo različni organi):

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Organ, ki sofinancira ukrep | Leto n | n+1 | n+2 | n+3 | n+4 | n+5 in pozneje | Skupaj |

…………………… | f |

OP, vključno s sofinanciranjem, SKUPAJ | a+c+d+e+f |

4.1.2. Skladnost s finančnim načrtovanjem

( Predlog je skladen s sedanjim finančnim načrtovanjem.

( Predlog bo zahteval ponovno načrtovanje ustreznega razdelka v finančni perspektivi.

( Predlog lahko zahteva uporabo določb Medinstitucionalnega sporazuma[18] (tj. instrumenta prilagodljivosti ali spremembe finančne perspektive).

4.1.3. Finančni vpliv na prihodke

( Predlog nima finančnih posledic za prihodke.

( Predlog ima finančni vpliv – učinek na prihodke je naslednji:

v mio EUR (na eno decimalno mesto natančno)

Pred ukrepom [Leto n-1] | Stanje po ukrepu |

Število potrebnih človeških virov SKUPAJ | 2 | 1 |

5. ZNAČILNOSTI IN CILJI

5.1. Potreba, ki jo je treba kratkoročno ali dolgoročno kriti

Za prenose obrambnih proizvodov znotraj EU (vključno z obsežno vojaško opremo ter podsistemi, komponentami, rezervnimi deli, tehnologijami itd.) veljajo nacionalni sistemi izdaje dovoljenj na splošno na enak način kot za izvoz takšnih proizvodov v tretje države. Evropski obrambni trg je zato razdeljen na 27 nacionalnih sistemov izdaje dovoljenj, ki se kljub prizadevanjem omejenega števila držav članic za njihovo uskladitev med seboj zelo razlikujejo glede postopkov, področja uporabe in zahtevanih zaostankov. Zaradi negotovosti, ki izhaja iz različnih režimov izdaje dovoljenj, obrambne industrije in vlade držav EU v svojih dobavnih verigah ne morejo zagotovi popolne predvidljivosti. Te razlike so glavna prepreka za racionalizacijo industrije ter znatno ovirajo oblikovanje evropskega trga obrambne opreme in delovanje notranjega trga.

Komisija želi na podlagi zavez v okviru svojega sporočila o politiki EU na področju obrambne opreme iz leta 2003 in študije „Prenosi obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti“ iz leta 2005 poenostaviti in uskladiti prenose obrambnih proizvodov znotraj EU. V smislu:

- poenostavitve predlog od držav članic zahteva vzpostavitev sistemov za izdajo splošnih in globalnih dovoljenj za prenose znotraj EU, izdaja posameznih dovoljenj pa bi morala ostati izjema;

- usklajevanja predlog od držav članic zahteva vzpostavitev sistemov splošnih dovoljenj za dve vrsti prenosov: prenosi vladam držav EU; prenosi vojaških sestavnih delov EU-certificiranim podjetjem.

Ta predlog je treba obravnavati tudi kot podporo odpiranju obrambnih trgov, saj bo s poenostavitvijo prenosov obrambnih proizvodov vladam držav EU spodbudil varnost dobav in zato zmanjšal ovire za čezmejna javna naročila.

5.2. Dodana vrednost zaradi vključitve Skupnosti, skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti in možne sinergije

Ta predlog je del obrambnega paketa, ki je sestavljen iz splošnega sporočila in dveh zakonodajnih pobud o javnih naročilih oziroma prenosu obrambnih proizvodov, ki se vzajemno podpirata in prispevata k širšim ciljem EU.

Olajšanje prenosov bo dopolnilo predlog o javnih naročili za obrambo: odpiranje obrambnih trgov dejansko predvideva razumna pričakovanja kupca, da bodo proizvodi, ki jih je naročil, dostavljeni brez nepotrebnih upravnih ovir. Čeprav se dovoljenja skoraj nikoli ne zavrnejo, je „teoretična“ možnost te zavrnitve spodbuda za države članice, da nabavljajo vojaško opremo pri nacionalnem proizvajalcu namesto (po možnosti uspešnejšem) evropskem konkurentu.

Skupna zunanja in varnostna politika (SZVP): Medtem ko je prvotni cilj pobude dokončanje notranjega trga za obrambne proizvode, bo ta prispevala tudi k doseganju ciljev SZVP, kot je izboljšanje varnosti dobav oboroženim silam držav članic, pa tudi ciljev industrijske politike, kot je spodbujanje močne evropske obrambne tehnološke in industrijske osnove. Poleg tega bi moralo večje sodelovanje med industrijami ustvariti ekonomije obsega (in s tem „cenovno primerno“ obrambno opremo), kar bi oboroženim silam držav članic omogočilo čim večjo učinkovitost njihovih naložb v obrambo.

Lizbonska agenda: Zadnji premislek je povezan z lizbonskimi cilji, kot je povečanje mednarodne konkurenčnosti evropskih (obrambnih) industrij in zagotavljanje delovnih mest v Evropi.

Pismo o nameri: Namen pisma o nameri, ki ga je podpisalo šest največjih držav članic proizvajalk obrambne opreme leta 1998, je olajšati pretok vojaške opreme med sodelujočimi članicami. Vendar do zdaj niso bili doseženi nobeni vidni rezultati. Predlog je skladen s tekočim delom v pismu o nameri in ga dopolnjuje. Zagotovil bo potrebna skupna orodja, ki jih bo mogoče na medvladni ravni nadalje razvijati.

5.3. Cilji in pričakovani rezultati predloga ter z njimi povezani kazalniki v okviru ABM

Cilj tega predloga je znižati te ovire za kroženje obrambnih proizvodov na notranjem trgu in zmanjšati posledična izkrivljanja konkurence s poenostavitvijo pogojev in postopkov izdaje dovoljenj prek usklajevanja na evropski ravni. Zaradi posebnih značilnosti obrambnega trga in potrebe po zaščiti nacionalne varnosti se ne predlaga odprava zahtev glede izdaje dovoljenja, ampak njihova zamenjava s poenostavljenim sistemom splošnih ali globalnih dovoljenj in zagotovitev jamstev glede zanesljivosti prejemnika, da bo preprečil neželen izvoz. To bi pomembno prispevalo k:

( povečanju konkurenčnosti evropske obrambne industrije z olajšanjem njene specializacije in dajanjem prednosti industrijskemu sodelovanju po vsej EU;

( izboljšanju varnosti dobave evropskih obrambnih izdelkov (nabava in vzdrževanje) za države članice.

5.4. Metoda izvedbe (okvirno)

( Centralizirano upravljanje

( neposredno Komisija

( posredno s prenosom na:

( izvajalske agencije

( organe, ki so jih ustanovile Skupnosti, kakor je navedeno v členu 185 finančne uredbe

( nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve

( Deljeno ali decentralizirano upravljanje

( z državami članicami

( s tretjimi državami

( Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (treba jih je navesti)

Opombe:

6. NADZOR IN VREDNOTENJE

6.1. Sistem nadzora

Predlog od Komisije zahteva ustanovitev skupine za sodelovanje za obravnavo vseh vprašanj v zvezi z uporabo te direktive, ki jih sproži predsednik ali predstavnik države članice. Njena naloga bi zlasti zajemala

a) oceno izvedbenih ukrepov v vsaki državi članici na podlagi poročila Komisije

b) uporabo zaščitne klavzule

c) ukrepe, ki bi jih morale sprejeti države članice za obveščanje subjektov o obveznostih, ki jih imajo po tej direktivi;

d) smernice glede obrazcev za dovoljenja.

6.2. Vrednotenje

6.2.1. Predhodno vrednotenje:

Na podlagi podatkov o ukrepih za prenos, sprejetih za usklajenost s to direktivo, ki jih bodo države članice predložile v 18 mesecih od začetka veljavnosti te direktive, bo Komisija v 30 mesecih od datuma začetka veljavnosti Uredbe predložila poročilo o uporabi te uredbe ter zlasti členov 9–12 in 15 Direktive.

Komisija bo najpozneje pet let po datumu prenosa te direktive objavila poročilo o izvajanju Direktive in njenem vplivu na razvoj evropskega trga obrambne opreme ter evropske obrambne tehnološke in industrijske osnove, po potrebi pa bo poročilu priložila ustrezne predloge za spremembe.

6.2.2. Ukrepi, sprejeti po vmesnem/naknadnem vrednotenju (na podlagi podobnih preteklih izkušenj): …

Se ne uporablja.

6.2.3. Oblika in pogostnost prihodnjega vrednotenja:

Po potrebi.

7. UKREPI PROTI GOLJUFIJAM

Če država članica, ki izda dovoljenje, meni, da obstaja resno tveganje, da posamezno certificirano podjetje v drugi državi članici prejemnici ne bo spoštovalo katerega koli pogoja iz splošnega dovoljenja za prenos, o tem obvesti druge države članice in zahteva oceno okoliščin.

Država članica lahko v primeru nadaljnjih dvomov začasno prekliče veljavnost svojega splošnega dovoljenja za prenos za takšna podjetja. O razlogih za sprejetje ukrepa obvesti druge države članice in Komisijo.

8. PODROBNOSTI O SREDSTVIH

8.1. Cilji predloga z vidika stroškov financiranja

odobritve za prevzem obveznosti v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto 2007 | Leto 2008 | Leto 2009 | Leto 2010 | Leto 2011 | Leto 2012 |

Uradniki ali začasno osebje[21] (XX 01 01) | A*/AD | 1 | 1 |

B*,C*/AST | 1 ( B*) |

Osebje, financirano[22] iz člena XX 01 02 |

Drugo osebje, financirano[23] iz člena XX 01 04/05 |

SKU-PAJ |

8.2.2. Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa

Čeprav je namen predloga dokončanje notranjega trga, zadeva popolnoma nov sektor obrambnih proizvodov, za katerega mora Komisija razviti ustrezno strokovno znanje, da bi lahko v celoti sodelovala pri delu Sveta in Parlamenta, ki bo sledilo temu predlogu. Potrebno je dodatno osebje:

- za tesno sodelovanje s Svetom pri skupnem seznamu vojaške opreme za pripravo predloga o posodobitvi Priloge,

- za pripravo poročila o ukrepih držav članic za spoštovanje določb te direktive,

- za pripravo poročila o delovanju Direktive in njenem vplivu na razvoj evropskega trga obrambne opreme ter evropske obrambne tehnološke in industrijske osnove,

- za podporo delu skupine za sodelovanje,

- za stalno spremljanje skladnosti postopkov in metod sodelovanja med državami članicami ter po potrebi za uporabo pooblastil skupine za sodelovanje.

8.2.3. Človeški viri – viri delovnih mest (po sistemizaciji)

( Delovna mesta, trenutno dodeljena za upravljanje programa, ki se nadomesti ali podaljša

( Delovna mesta, ki so bila predhodno dodeljena pri izvajanju LSP/PPP za leto n

( Delovna mesta, potrebna v naslednjem postopku LSP/PPP

( Delovna mesta, ki bodo zapolnjena s prerazporeditvijo obstoječih človeških virov znotraj službe (notranja prerazporeditev)

( Delovna mesta, potrebna za leto n, ki niso predvidena pri izvajanju LSP/PPP za zadevno leto

8.2.4. Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek krije (XX 01 04/05 – Odhodki za upravno poslovodenje)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica (številka in ime postavke) | Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 in pozneje | SKU-PAJ |

Druga tehnična in upravna pomoč |

– notranja |

– zunanja |

Tehnična in upravna pomoč SKUPAJ |

8.2.5. Stroški financiranja človeških virov in z njimi povezani stroški, ki jih referenčni znesek ne krije

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta človeških virov | Leto 2007 | Leto 2008 | Leto 2009 | Leto 2010 | Leto 2011 | Leto 2012 in pozneje |

Uradniki in začasno osebje (XX 01 01) | 0, 234 | 0,117 |

Osebje, financirano iz člena XX 01 02 (pomožno osebje, napoteni nacionalni izvedenci, pogodbeno osebje itd.) (navesti proračunsko vrstico) |

Stroški za človeške vire in z njimi povezani stroški (ki jih referenčni znesek NE krije) SKUPAJ | 0,234 | 0,117 |

Izračun – Uradniki in začasni uslužbenci |

[…] |

Izračun – Osebje, financirano iz člena XX 01 02 |

[…] |

8.2.6. Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno) |

Leto 2007 | Leto 2008 | Leto 2009 | Leto 2010 | Leto 2011 | Leto 2012 in pozneje | SKU-PAJ |

XX 01 02 11 01 – Misije |

XX 01 02 11 02 – Sestanki in konference | 0,035 | 0,115 |

XX 01 02 11 03 – Odbori[25] | 0,035 |

XX 01 02 11 04 – Študije in konzultacije |

XX 01 02 11 05 – Informacijski sistemi |

2 Drugi odhodki za poslovodenje skupaj (XX 01 02 11) | 0,07 | 0,115 |

3 Drugi odhodki upravne narave (opredeliti, vključno s sklicem na proračunsko vrstico) |

Upravni odhodki, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (ki jih referenčni znesek NE krije), SKUPAJ |

Izračun – Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije |

[…] |

[1] http://ec.europa.eu/enterprise/regulation/inst_sp/defense_en.htm.

[2] Strukturni in postopkovni stroški, povezani s samim izvajanjem postopkov izdajanja dovoljenj: stroški za pripravo, predložitev in upravljanje 11 400 letnih zahtevkov za izdajo dovoljenj za prenose znotraj Skupnosti.

[3] Oportunitetni stroški (razen neposrednih stroškov), povezani z ohranitvijo ovir za prenose znotraj Skupnosti.

[4] COM(2003) 113 z dne 11.3.2003.

[5] Obrazložitveno sporočilo o uporabi člena 296 Pogodbe na področju javnih naročil za obrambo, COM(2006) 779 dne 7. decembra 2006.

[6] UL C , str .

[7] UL C , str .

[8] UL C , str .

[9] UL C , str .

[10] UL L 88, 29.3.2007, str. 58.

[11] UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

[12] UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

[13] Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (kmetijske dajatve, prelevmani na sladkor, carine) morajo biti navedeni neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov zbiranja.

[14] Diferencirana sredstva.

[15] Odhodki, ki ne spadajo v poglavje xx 01 zadevnega naslova xx.

[16] Odhodki iz člena xx 01 04 naslova xx.

[17] Odhodki iz poglavja xx 01, razen odhodkov iz člena xx 01 04 ali xx 01 05.

[18] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[19] Po potrebi, tj. če ukrep traja več kot 6 let, se dodajo stolpci.

[20] Kakor je opisano v oddelku 5.3.

[21] Teh stroškov referenčni znesek NE krije.

[22] Teh stroškov referenčni znesek NE krije.

[23] Te stroške referenčni znesek krije.

[24] S sklicevanjem na posebni zakonodajni finančni izkaz za zadevno(-e) izvajalsko(-e) agencijo(-e).

[25] Opredeliti vrsto odbora in skupino, v katero spada.