[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 13.11.2007

COM(2007) 717 konč.

2007/0250 (ACC)

Predlog

UREDBA SVETA

o uporabi ureditev za blago s poreklom iz nekaterih držav iz skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP), določenih v sporazumih, ki vzpostavljajo ali vodijo k vzpostavitvi sporazumov o gospodarskem partnerstvu

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Ta predlog Uredbe Sveta o uporabi ureditev za blago s poreklom iz nekaterih držav iz skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP), določenih v sporazumih, ki vzpostavljajo ali vodijo k vzpostavitvi sporazumov o gospodarskem partnerstvu, sledi Sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o sporazumih o gospodarskem partnerstvu (SGP), ki ga je Komisija sprejela 23. oktobra 2007 (COM(2007) 635).

To sporočilo določa, kako se lahko dosežejo najpomembnejši cilji popolnih in celovitih SGP z vsemi regijami AKP, obenem pa se čim bolj zmanjša tveganje motenj v trgovini za navedene afriške, karibske in pacifiške (AKP) regije ali podregije, ki zaključijo pogajanja o sporazumih, ki vzpostavljajo ali vodijo k vzpostavitvi sporazumov o gospodarskem partnerstvu, pred iztekom veljavnosti sedanjih trgovinskih režimov 31. decembra 2007 in na način, ki je v skladu z mednarodnimi obveznostmi Skupnosti. Uredba to udejanja z vzpostavitvijo pravne podlage za uporabo ureditev za blago, določenih v sporazumih, ki vzpostavljajo ali vodijo k vzpostavitvi sporazumov o gospodarskem partnerstvu.

Ta uredba bo temeljila na določbah v navedenih sporazumih, ki bodo omogočali uporabo sporazumov, kolikor je to mogoče, pred vzajemno začasno uporabo sporazumov. Kot taka bo ostala v veljavi, ko se bodo sporazumi začasno uporabljali in začeli veljati, ter bo spremenjena ali nadomeščena z namenom, da se uskladi s tistimi vidiki sporazumov, ki jih v to uredbo ni bilo mogoče vključiti. Zato ta uredba ne vpliva na ustrezne postopke za sklenitev in začetek veljave sporazumov.

2007/0250 (ACC)

Predlog

UREDBA SVETA

o uporabi ureditev za blago s poreklom iz nekaterih držav iz skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP), določenih v sporazumih, ki vzpostavljajo ali vodijo k vzpostavitvi sporazumov o gospodarskem partnerstvu

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 133 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[1],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Člen 37(1) Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000[2] (v nadaljevanju besedila „Sporazum o partnerstvu AKP-ES“), določa, da sporazumi o gospodarskem partnerstvu (SGP) začnejo veljati 1. januarja 2008.

(2) Člen 36(3) Sporazuma iz Cotonouja določa ohranitev trgovinskih dogovorov iz Priloge V k navedenemu sporazumu do 31. decembra 2007.

(3) Skupnost se od leta 2002 pogaja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu s skupinami držav AKP v obliki šestih regij, ki vključujejo Karibe, Srednjo Afriko, Vzhodno in Južno Afriko, pacifiške otoške države, Skupnost za razvoj Južne Afrike in Zahodno Afriko.

(4) Navedeni sporazumi, ki vzpostavljajo ali vodijo k vzpostavitvi sporazumov o gospodarskem partnerstvu, za katere so bila zaključena pogajanja, določajo, da podpisnice, kolikor je to mogoče, začnejo uporabljati sporazum pred vzajemno začasno uporabo. Primerno je sprejeti ukrepe za uporabo sporazumov na osnovi teh določb.

(5) Ureditve, ki so vključene v to uredbo, je treba po potrebi spremeniti v skladu s sklenjenimi sporazumi, ki vzpostavljajo ali vodijo k vzpostavitvi sporazumov o gospodarskem partnerstvu, kadar bodo takšni sporazumi podpisani in sklenjeni v skladu s členom 300 Pogodbe ter bodo začeli veljati. Ureditve se v celoti ali deloma ukinejo, če zadevni sporazumi ne začnejo veljati v razumnem času, v skladu z Dunajsko konvencijo o pogodbenem pravu.

(6) Ureditve v sporazumih, ki vzpostavljajo ali vodijo k vzpostavitvi sporazumov o gospodarskem partnerstvu, s strani Skupnosti omogočajo dajatev prosti dostop, brez tarifnih kvot za vse izdelke, razen orožja, pri čemer za francoske čezmorske departmaje veljajo prehodna obdobja in dogovori za nekatere občutljive izdelke ter posebni dogovori. Glede na posebnosti razmer v Južni Afriki, so izdelki s poreklom iz Južne Afrike še naprej deležni ugodnosti ustreznih določb Sporazuma o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Južnoafriško republiko na drugi strani[3], in sicer dotlej, ko začne veljati sporazum, ki vzpostavlja ali vodi k vzpostavitvi sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Skupnostjo in Južno Afriko.

(7) Namesto da se najmanj razvite države, kar so tudi države AKP, poslužujejo posebnih dogovorov, namenjenih najmanj razvitim državam, iz Uredbe (ES) št. 980/2005 z dne 27. junija 2005 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov[4], je zaželeno, da njihovi prihodnji trgovinski odnosi s Skupnostjo temeljijo na sporazumih o gospodarskem partnerstvu. Da bi se olajšal takšen razvoj, je primerno državam, ki so zaključile pogajanja o sporazumih, ki vzpostavljajo ali vodijo k vzpostavitvi sporazumov o gospodarskem partnerstvu, in so upravičene do ugodnosti iz dogovorov, določenih v tej uredbi, omogočiti, da imajo še naprej omejeno obdobje koristi od posebnih dogovorov za najmanj razvite države iz Uredbe (ES) št. 980/2005[5] v zvezi s tistimi izdelki, za katere so prehodne ureditve iz te uredbe manj ugodne.

(8) Pravila o poreklu, ki se uporabljajo za uvoz v okviru te uredbe, morajo v prehodnem obdobju biti tista, ki so določena v Prilogi II te uredbe. Navedena pravila o poreklu je treba postopoma nadomestiti na osnovi ustreznega sporazuma o gospodarskem partnerstvu.

(9) V primeru nezagotavljanja upravnega sodelovanja, nepravilnosti ali goljufije je treba omogočiti začasno opustitev dogovorov iz te uredbe. Kadar država članica Komisiji zagotovi podatke o morebitni goljufiji ali nezagotavljanju upravnega sodelovanja, se uporablja zadevna zakonodaja Skupnosti, zlasti Uredba (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje[6].

(10) Primerno je, da ta uredba določa prehodne ureditve za sladkor in riž, skupaj s posebnimi prehodnimi zaščitnimi in nadzornimi mehanizmi, ki se bodo uporabljali po prenehanju veljavnosti prehodnih ureditev.

(11) V okviru prehodnih ureditev za sladkor se bo Protokol 3, dodan Prilogi V k Sporazumu iz Cotonouja (ki vsebuje besedilo Protokola 3 o sladkorju AKP), prenehal uporabljati od 1. oktobra 2009[7].

(12) Na osnovi prenehanja veljavnosti Protokola 3 in zaradi posebne občutljivost trga sladkorja je primerno sprejeti prehodne ukrepe za navedeni proizvod. Hkrati je primerno sprejeti posebne zaščitne in nadzorne ukrepe za nekatere kmetijske predelane proizvode z možno visoko vsebnostjo sladkorja, s katerimi bi se lahko trgovalo z namenom izogibanja posebnim prehodnim zaščitnim ukrepom za uvoz sladkorja v ES.

(13) Primerno je tudi sprejeti splošne zaščitne ukrepe za izdelke, ki jih zajema ta uredba.

(14) Zaradi posebne občutljivosti kmetijskih proizvodov je primerno sprejeti dvostranske zaščitne ukrepe, kadar uvoz povzroči ali grozi, da bo povzročil motnje na trgu takih proizvodov ali motnje mehanizmov, ki urejajo navedeni trg.

(15) V skladu s členom 299(2) Pogodbe je treba v vseh politikah Skupnosti ustrezno upoštevati poseben strukturni, socialni in gospodarski položaj najbolj oddaljenih regij Skupnosti, zlasti glede carinske in trgovinske politike.

(16) Pri učinkovitem določanju pravil o dvostranskih zaščitnih ukrepih je zato treba posebej upoštevati občutljivost kmetijskih proizvodov, zlasti sladkorja, ter posebno ranljivost in interes najbolj oddaljenih regij Skupnosti.

(17) Ukrepe, ki so potrebni za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o postopkih za izvrševanje izvedbenih pooblastil, ki so bila prenesena na Komisijo[8].

(18) Zaradi te uredbe je treba razveljaviti obstoječi niz uredb, sprejetih v okviru Priloge V Sporazuma o partnerstvu AKP-ES, zlasti Uredbo (ES) št. 2285/2002 o zaščitnih ukrepih iz Sporazuma o partnerstvu AKP-ES in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 3705/90[9], Uredbo (ES) št. 2286/2002 z dne 10. decembra 2002 o ureditvi, ki se uporablja za kmetijske proizvode in blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov, s poreklom iz afriških, karibskih in pacifiških držav (države AKP), ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1706/98, ter člen 1(2) Uredbe (ES) št. 1964/2005 z dne 29. novembra 2005 o tarifnih stopnjah za banane[10]. Posledično so zastareli vsi izvedbeni ukrepi, ki temeljijo na navedenih razveljavljenih določbah –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje 1Predmet, področje uporabe in dostop na trg

Člen 1

Predmet

Ta uredba uporablja ureditve za blago s poreklom iz nekaterih držav iz skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP), določenih v sporazumih, ki vzpostavljajo ali vodijo k vzpostavitvi sporazumov o gospodarskem partnerstvu.

Člen 2

Področje uporabe

1. Ta uredba se uporablja za blago s poreklom iz regij in držav, navedenih v Prilogi I.

2. Svet na predlog Komisije spremeni Prilogo I, da doda regije ali države iz skupine držav AKP, ki so zaključile pogajanja o sporazumu med Skupnostjo in navedeno regijo ali državo, katera dosega vsaj zahteve člena XXIV GATT 1994.

3. Država ali regija ostane na seznamu Priloge I, razen če Svet na predlog Komisije spremeni Prilogo I tako, da odstrani regijo ali državo s seznama te Priloge, zlasti kadar:

(a) regija ali država nakaže, da ne namerava ratificirati sporazuma, ki ji je omogočil vključitev na seznam Priloge I,

(b) se ratifikacija sporazuma, ki je regiji ali državi omogočil vključitev na seznam Priloge I, ni zgodila v razumnem časovnem obdobju, tako da se je začetek veljavnosti sporazuma neupravičeno zavlekel, ali

(c) sporazum preneha veljati ali zadevna regija ali država v okviru sporazuma nima več pravic in dolžnosti, vendar sporazum še vedno velja.

Člen 3

Dostop na trg za blago s poreklom iz regij ali držav, navedenih v Prilogi I

1. V skladu s členi 6, 7 in 8 se uvozne dajatve odpravijo za vse izdelke iz poglavij od 1 do 97, razen iz poglavja 93, harmoniziranega sistema s poreklom v regijah ali državah, navedenih v Prilogi I. Za takšno odpravo se uporabljajo prehodni zaščitni in nadzorni mehanizmi, določeni v členih 9 in 10, ter splošni zaščitni ukrepi iz členov 11 do 22.

2. Za izdelke iz poglavja 93 harmoniziranega sistema s poreklom iz regij ali držav, navedenih v Prilogi I, se še naprej uporabljajo veljavne dajatve MFN.

3. Z odstopanjem od člena 3(2) Uredbe (ES) št. 980/2005 je blago s poreklom iz najmanj razvitih držav, navedenih v Prilogi I navedene uredbe, in tistih, ki so vključene na seznam Priloge I k tej uredbi, poleg ureditev iz te uredbe še naprej upravičeno do ugodnosti preferencialov, ki jih določa Uredba (ES) št. 980/2005 v zvezi z izdelki:

(a) iz tarifne številke 1006, razen podštevilke 10061010, do 31. decembra 2009 in

(b) iz tarifne številke 1701, do 30. septembra 2009.

4. Odstavek 1 ter členi 6, 7 in 8 se ne uporabljajo za izdelke s poreklom iz Južne Afrike. Za takšne izdelke se uporabljajo ustrezne določbe Sporazuma o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Južnoafriško republiko na drugi strani[11]. V skladu s postopkom iz člena 24(3) je treba k tej uredbi dodati Prilogo, v kateri bodo določeni režimi, ki se bodo uporabljali za izdelke s poreklom iz Južne Afrike, ko bodo ustrezne trgovinske določbe Sporazuma o trgovini, razvoju in sodelovanju nadomeščene z ustreznimi določbami sporazumov, ki vzpostavljajo ali vodijo k vzpostavitvi sporazumov o gospodarskem partnerstvu.

5. Odstavek 1 in člen 7 se ne uporabljata za izdelke iz bodisi tarifne številke 1701 ali tarifne številke 0803 0019 s poreklom iz regije ali države, navedene v Prilogi I, in sproščene v prosti promet v francoske čezmorske departmaje do 1. januarja 2018. Obdobje se podaljša do 1. januarja 2023, razen če se z regijami ali državami, navedenimi v Prilogi I, ne dogovori drugače, kakor je določeno v ustreznih sporazumih. Komisija o prenehanju veljavnosti te določbe zainteresirane strani obvesti z objavo obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

Poglavje IIPravila o poreklu in upravno sodelovanje

Člen 4

Pravila o poreklu

1. Pravila o poreklu, določena v Prilogi II, se uporabljajo za ugotavljanje, ali je izdelek po poreklu iz regije ali države, navedene v Prilogi I.

2. Pravila o poreklu, določena v Prilogi II, se nadomestijo s pravili o poreklu, priloženimi k vsakemu sporazumu z državami, navedenimi v Prilogi I, ko navedeni sporazum začasno uporabljajo ali ko začne veljati, če je to prej. Komisija gospodarske subjekte obvesti z objavo obvestila v Uradnem listu Evropske unije . V obvestilu je natančno določen datum začasne uporabe ali začetka veljavnosti, ki je datum, od katerega se za izdelke, ki jih zajema ta uredba, uporabljajo pravila o poreklu v sporazumu.

3. Komisija ob pomoči Odbora za carinski zakonik, ustanovljenega z Uredbo (EGS) 2913/92, spremlja izvajanje in uporabo določb Priloge II. Tehnične spremembe in odločitve o upravljanju Priloge II so lahko sprejete v skladu s postopkom iz člena 247 in 247A Uredbe (ES) št. 2913/92.

Člen 5

Upravno sodelovanje

1. Kadar Komisija na podlagi objektivnih informacij ugotovi nezagotavljanje upravnega sodelovanja in/ali nepravilnosti ali goljufijo, lahko v skladu s tem členom začasno opusti odpravo dajatev iz členov 3, 6 in 7 (v nadaljnjem besedilu „ustrezna obravnava“).

2. V tem členu nezagotavljanje upravnega sodelovanja med drugim pomeni:

(a) ponavljajoče se nespoštovanje ustreznih obveznosti, ki zahtevajo preverjanje porekla zadevnih proizvodov,

(b) stalno zavračanje ali nepotrebno odlašanje pri izvajanju in/ali sporočanju rezultatov naknadnega preverjanja dokazila o poreklu,

(c) stalno zavračanje ali nepotrebno odlašanje pri pridobivanju pooblastil za izvajanje misij v zvezi z upravnim sodelovanjem, da bi se preverila verodostojnost dokumentov ali točnost informacij v zvezi z odobritvijo ustrezne obravnave iz te uredbe.

Za namen tega člena je nepravilnosti ali goljufijo med drugim mogoče ugotoviti, kadar se uvoz blaga, ki presega običajno raven proizvodnje in izvoznih zmogljivosti zadevne regije ali države, brez zadovoljive obrazložitve močno poveča.

3. Kadar Komisija na podlagi informacij, ki jih zagotovi država članica, ali na lastno pobudo ugotovi, da so pogoji, določeni v odstavkih 1 in 2 zgoraj, izpolnjeni, lahko v skladu s postopkom iz člena 24(2) te uredbe opusti ustrezno obravnavo pod pogojem, da je pred tem:

(a) obvestila Odbor iz člena 24,

(b) obvestila zadevno regijo ali državo v skladu s kakršnim koli ustreznim postopkom, ki se uporablja med Skupnostjo in navedeno državo ali regijo in

(c) objavila obvestilo v Uradnem listu Evropske unije , ki navaja, da so bili ugotovljeni nezagotavljanje upravnega sodelovanja, nepravilnosti ali goljufija.

4. Obdobje opustitve na podlagi tega člena se omeji le na potrebno za zaščito finančnih interesov Skupnosti. Obdobje ne sme preseči šest mesecev, lahko pa se obnovi. Ko se obdobje izteče, se Komisija odloči bodisi zaključiti opustitev, ko o tem obvesti Odbor iz člena 24, bodisi podaljšati obdobje opustitve na osnovi postopka iz odstavka 3.

5. Postopki za začasno opustitev, določeni v odstavkih 2 do 4 tega člena, se nadomestijo s tistimi, določenimi v katerem koli sporazumu z državami, navedenimi v Prilogi I, ko navedeni sporazum začasno uporabljajo ali ko začne veljati, če je to prej. Komisija gospodarske subjekte obvesti z objavo obvestila v Uradnem listu Evropske unije . V obvestilu je natančno določen datum začasne uporabe ali začetka veljavnosti, ki je datum, od katerega se za izdelke, ki jih zajema ta uredba, uporabljajo postopki za začasno opustitev v sporazumu.

6. Komisija za izvajanje začasne opustitve, določene v katerem koli sporazumu z državami, navedenimi v Prilogi I, nemudoma:

(a) obvesti Odbor iz člena 24, da so bili ugotovljeni nezagotavljanje upravnega sodelovanja, nepravilnosti ali goljufija, ter

(b) objavi obvestilo v Uradnem listu Evropske unije , ki navaja, da so bili ugotovljeni nezagotavljanje upravnega sodelovanja, nepravilnosti ali goljufija.

Komisija sprejme odločitev o opustitvi ustrezne obravnave v skladu s postopkom iz člena 24(2) te uredbe.

Poglavje IIIPrehodne ureditve

Oddelek 1Riž

ČLEN 6

Tarifne kvote po stopnji dajatve nič in morebitna odprava dajatev

1. Uvozne dajatve za izdelke iz tarifne številke 1006 se odpravijo od 1. januarja 2010, z izjemo uvoznih dajatev za izdelke iz podštevilke 1006 10 10, ki se odpravijo od 1. januarja 2008.

2. Za izdelke iz tarifne številke 1006, z izjemo podštevilke 1006 10 10, s poreklom iz držav, navedenih v Prilogi I, ki so del regije CARIFORUM, se odpre naslednja tarifna kvota po stopnji dajatve nič:

(a) 187 000 ton, v protivrednosti oluščenega riža, za obdobje med 1. januarjem 2008 in 31. decembrom 2008,

(b) 250 000 ton, v protivrednosti oluščenega riža, za obdobje med 1. januarjem 2009 in 31. decembrom 2009.

3. Natančna pravila za izvajanje tarifnih kvot iz odstavka 2 so določene v skladu s postopki iz členov 13 in 26(2) Uredbe (ES) št. 1785/2003[12].

Oddelek 2Sladkor

ČLEN 7

Tarifne kvote po stopnji dajatve nič in morebitna odprava dajatev

1. Uvozne dajatve za izdelke iz tarifne številke 1701 se odpravijo od 1. oktobra 2009.

2. Poleg tarifnih kvot, ki so bile odprte in se upravljajo v skladu s členom 28 Uredbe (ES) št. 318/2006[13], se za izdelke iz tarifne podštevilke 1701 11 10 za obdobje med 1. oktobrom 2008 in 30. septembrom 2009 odprejo naslednje tarifne kvote:

(a) 150 000 ton, v protivrednosti belega sladkorja, po stopnji dajatve nič, namenjenih za izdelke s poreklom v najmanj razvitih državah, kakor so navedene v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 980/2005 in ki so navedene v Prilogi I. Te tarifne kvote se porazdelijo med regije glede na količine, ki se določijo v skladu s sporazumi, na osnovi katerih so regije ali države uvrščene na seznam Priloge I, in

(b) 80 000 ton, v protivrednosti belega sladkorja, po stopnji dajatve nič, namenjenih za izdelke iz regij ali držav, ki niso najmanj razvite države in ki so navedene v Prilogi I. Te tarifne kvote se porazdelijo med regije glede na količine, ki se določijo v skladu s sporazumi, na osnovi katerih so regije ali države uvrščene na seznam Priloge I.

3. Člen 30 Uredbe (ES) št. 318/2006 se uporablja za uvoz v okviru tarifnih kvot iz prejšnjega odstavka.

4. Natančna pravila za delitev po regijah in za izvajanje tarifnih kvot iz tega člena določi Komisija v skladu s postopki iz člena 39(2) Uredbe (ES) št. 318/2006.

Člen 8

Prehodne ureditve

V obdobju med 1. oktobrom 2009 in 30. septembrom 2012 se člen 7(1) ne uporablja za uvoz izdelkov z oznako KN 1701, razen če uvoznik takšen izdelek kupuje po ceni, ki ni nižja od 90% referenčne cene (na osnovi CIF), določene v členu 3 Uredbe (ES) št. 318/2006 za ustrezno tržno leto.

Člen 9

Prehodni zaščitni mehanizmi za sladkor

1. V obdobju med 1. oktobrom 2009 in 30. septembrom 2015 se lahko obravnava iz člena 7(1) za uvoz izdelkov iz tarifne številke 1701 s poreklom iz regij ali držav, navedenih v Prilogi I in ki niso najmanj razvite države, navedene v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 980/2005, opusti, kadar:

(a) uvoz s poreklom iz regij ali držav, ki so države AKP in niso najmanj razvite države, navedene v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 980/2005, preseže naslednje količine:

(i) 1,38 milijona ton v tržnem letu 2009/2010,

(ii) 1,45 milijona ton v tržnem letu 2010/2011,

(iii) 1,6 milijona ton v tržnih letih od 2011/2012 do 2014/2015 ter

(b) uvoz s poreklom v vseh državah AKP preseže 3,5 milijona ton.

2. Količine iz odstavka 1(a) so lahko porazdeljene po regijah.

3. Med obdobjem uporabe tega člena se bo za uvoz izdelkov iz tarifne številke 1701 s poreklom iz regij ali držav, navedenih v Prilogi I, zahtevalo uvozno dovoljenje.

4. Opustitev obravnave iz člena 7(1) se zaključi na koncu tržnega leta, za katerega je bila uveljavljena.

5. Natančna pravila za porazdelitev količin iz odstavka 1, za upravljanje sistema iz poglavij 1, 3 in 4 se sprejme v skladu s postopkom iz člena 39(2) Uredbe (ES) št. 318/2006.

Člen 10

Prehodni nadzorni mehanizem

1. V obdobju od 1. januarja 2008 do 30. septembra 2015 se za uvoz izdelkov iz tarifnih številk 17049099, 18061030, 18061090, 21069059, 21069098 s poreklom iz regij ali držav, navedenih v Prilogi I, uporabljajo nadzorni mehanizmi iz člena 308d Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti[14].

2. Komisija bo na osnovi navedenega nadzora preverila, če je uvoz enega ali več od teh izdelkov s poreklom v določeni regiji po obsegu v obdobju dvanajstih zaporednih mesecev skupno povečan za več kot 20% v primerjavi s povprečjem letnega uvoza v prejšnjih treh dvanajstmesečnih obdobjih.

3. Če je stopnja iz odstavka 2 dosežena, Komisija analizira vzorec trgovanja, gospodarsko upravičenost in vsebnost sladkorja takšnega uvoza. Če Komisija ugotovi, da se takšen uvoz uporablja za izogibanje tarifnim kvotam, prehodnim ureditvam in posebnim zaščitnim mehanizmom, ki jih določata člena 7, 8 in 9, lahko do konca zadevnega tržnega leta opusti uporabo člena 3(1) za uvoz izdelkov iz tarifnih številk 17049099, 18061030, 18061090, 21069059, 21069098 s poreklom v regijah in državah, navedenih v Prilogi I in ki niso najmanj razvite države, navedene v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 980/2005.

4. Sprejmejo se natančna pravila za upravljanje tega sistema, odločitve o opustitvi pa se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 16 Uredbe (ES) št. 3448/93[15].

Poglavje IV Splošne zaščitne določbe

Člen 11

Opredelitve

V tem poglavju:

(a) „industrija Skupnosti“ so vsi proizvajalci Skupnosti, ki proizvajajo podobne ali neposredno konkurenčne izdelke, ki delujejo znotraj ozemlja Skupnosti, ali tisti izmed njih, katerih skupna proizvodnja podobnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov predstavlja večji del celotne proizvodnje teh izdelkov v Skupnosti,

(b) „resna škoda“ je znatno splošno poslabšanje položaja proizvajalcev Skupnosti,

(c) „grožnja resne škode“ je resna škoda, ki je neizogibna,

(d) „motnje“ so težave v sektorju ali industriji,

(e) „grožnja motnje“ so motnje, ki so neizogibne.

Člen 12

Načela

1. Zaščitni ukrep se lahko uvede v skladu z določbami, določenimi v tem poglavju, kadar se izdelek s poreklom iz držav, navedenih v Prilogi I, v Skupnost uvaža v tako povečanih količinah in pod takimi pogoji, da lahko povzroči ali grozi, da bo povzročil kar koli od navedenega:

(a) resno škodo industriji Skupnosti,

(b) motnje v sektorju gospodarstva, kjer te motnje povzročajo večje socialne probleme ali težave, ki bi lahko privedle do resnega poslabšanja gospodarskih razmer v Skupnosti, ali

(c) motnje na trgu kmetijskih proizvodov[16] ali mehanizmov, ki upravljajo navedene trge.

2. V primerih, kadar se izdelek s poreklom iz držav, navedenih v Prilogi I, v Skupnost uvaža v tako povečanih količinah in pod takimi pogoji, da lahko povzroči ali grozi, da bo povzročil motnje v gospodarskih razmerah ene ali več najbolj oddaljenih regij Skupnosti, se lahko v skladu z določbami, določenimi v tem poglavju, uvede zaščitni ukrep.

Člen 13

Določitev pogojev za uvedbo zaščitnih ukrepov

1. Določitev resne škode ali grožnje resne škode med drugim zajema naslednje dejavnike:

(a) obseg uvoza, zlasti pri znatnem povečanju, bodisi v absolutnem smislu bodisi v sorazmernem glede na proizvodnjo ali potrošnjo v Skupnosti,

(b) ceno uvoza, predvsem, kjer je prišlo do znatno nelojalnega nižanja cen v primerjavi s ceno podobnega izdelka v Skupnosti,

(c) posledični učinek na proizvajalce v Skupnosti, kakor je razviden iz trendov nekaterih ekonomskih dejavnikov, kot so proizvodnja, izkoriščenost zmogljivosti, zaloge, prodaja, tržni delež, znižanje cen ali preprečevanje zvišanja cen, ki bi običajno nastopilo, dobički, donos vloženega kapitala, denarni tok, zaposlitev,

(d) druge dejavnike poleg uvoznih trendov, ki povzročajo ali so morda povzročili škodo zadevnim proizvajalcem Skupnosti.

2. Določitev motnje ali grožnje motnje temelji na objektivnih dejavnikih, vključno z naslednjimi elementi:

(a) povečanje obsega uvoza v absolutnem ali sorazmernem smislu glede na proizvodnjo Skupnosti in uvoz iz drugih virov ter

(b) učinek takšnega uvoza na cene ali

(c) učinek takšnega uvoza na razmere v industriji Skupnosti ali zadevnem gospodarskem sektorju, vključno na ravni prodaje, proizvodnje, finančnega stanja in zaposlovanja.

3. Pri ugotavljanju, ali so pogoji uvoza takšni, da lahko povzročijo ali grozijo, da bodo povzročili motnje na trgu kmetijskih proizvodov ali mehanizmih, ki upravljajo navedene trge, vključno z uredbami, ki vzpostavljajo skupne tržne ureditve, je treba upoštevati vse ustrezne objektivne dejavnike, vključno z enim ali več od naslednjih elementov:

(a) obseg uvoza v primerjavi s stopnjami prejšnjih koledarskih ali tržnih let, odvisno od primera, notranjo proizvodnjo in potrošnjo, načrtovane stopnje v prihodnosti glede na reforme skupnih tržnih ureditev,

(b) raven notranje cene v primerjavi z referenčnimi ali ciljnimi cenami, če so na voljo, če pa niso na voljo, pa v primerjavi s povprečnimi cenami na notranjem trgu med enakim obdobjem v prejšnjem tržnem letu,

(c) od 1. oktobra 2015 na trgih izdelkov s tarifno številko 1701: razmere, kadar povprečna tržna cena Skupnosti za beli sladkor med dvema zaporednima mesecema pade pod 80% povprečne tržne cene Skupnosti za beli sladkor iz prejšnjega tržnega leta.

4. Pri ugotavljanju, ali so zgoraj navedeni pogoji v primeru najbolj oddaljenih regij Skupnosti izpolnjeni, so analize omejene na območje zadevnih najbolj oddaljenih regij Skupnosti. Posebno pozornost se nameni obsegu lokalne industrije, njenemu finančnemu stanju in razmeram zaposlovanja.

Člen 14

Začetek postopkov

1. Preiskava se začne na zahtevo države članice ali na pobudo Komisije, če je za Komisijo očitno, da obstaja dovolj dokazov, ki upravičujejo takšen začetek.

2. Države članice obvestijo Komisijo, če bi uvozni trendi katere koli od držav iz Priloge I zahtevali sprejem zaščitnih ukrepov. Ta informacija vsebuje dosegljive dokaze, določene na podlagi meril iz člena 13. Komisija posreduje te informacije vsem državam članicam v treh delovnih dneh.

3. Posvetovanje z državami članicami se opravi v osmih delovnih dneh od posredovanja informacij Komisije državam članicam, kakor je določeno v odstavku 2. Kadar je po posvetovanju razvidno, da obstaja dovolj dokazov, ki upravičujejo začetek postopka, Komisija objavi obvestilo v Uradnem listu Evropske unije. Začetek postopka se opravi v enem mesecu od prejetja informacije s strani države članice.

4. Če Komisija po posvetovanju z državami članicami meni, da okoliščine iz člena 12 obstajajo, nemudoma obvesti zadevno regijo ali države iz Priloge I o svoji nameri, da začne preiskavo. Obvestilo lahko spremlja povabilo na posvetovanje s ciljem, da bi razjasnili položaj in dosegli obojestransko zadovoljivo rešitev.

Člen 15

Preiskava

1. Po začetku postopkov Komisija začne preiskavo.

2. Komisija lahko od držav članic zahteva, da priskrbijo informacije, države članice pa storijo vse potrebno, da ugodijo takšni zahtevi. Kadar so te informacije v splošnem interesu ali kadar država članica zanje zaprosi, jih Komisija pošlje vsem državam članicam, če niso zaupne, v nasprotnem primeru pošlje le njihov povzetek, ki ni zaupen.

3. Komisija lahko v primeru preiskave, omejene na najbolj oddaljene regije, od pristojnih lokalnih organov zahteva, da informacije iz odstavka 2 zgoraj predložijo preko zadevne države članice.

4. Preiskava se konča, če je le mogoče, v šestih mesecih po začetku preiskave. V izrednih primerih se lahko ta rok podaljša še za tri mesece.

Člen 16

Uvedba začasnih zaščitnih ukrepov

1. Začasni zaščitni ukrepi se uvedejo v kritičnih okoliščinah, ko bi odlašanje povzročilo škodo, ki bi se težko odpravila, v skladu s predhodno ugotovitvijo, da obstajajo okoliščine iz člena 12. Komisija uvede takšne zaščitne ukrepe po posvetovanju z državami članicami ali v izjemno nujnih primerih potem, ko obvesti države članice. V slednjem primeru se posvetovanje opravi v desetih dneh po tem, ko so države članice bile obveščene o ukrepu Komisije.

2. Zaradi posebnih razmer v najbolj oddaljenih regijah in njihove ranljivost na povečanje uvoza se v postopkih, ki jih zadevajo, uporabijo začasni zaščitni ukrepi, kadar predhodna ugotovitev pokaže, da se je uvoz povečal. V navedenem primeru Komisija obvesti države članice, da je sprejela ukrepe, posvetovanje pa se opravi v desetih dneh po tem, ko so države članice bile obveščene o ukrepu Komisije.

3. Kadar država članica zahteva takojšnje ukrepanje Komisije in kadar so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 ali 2 tega člena, Komisija sprejme odločitev najpozneje v petih delovnih dneh po prejemu zahteve.

4. Komisija nemudoma obvesti Svet in države članice o vsaki odločitvi, ki jo sprejme po odstavkih 1, 2 in 3. Svet lahko s kvalificirano večino sprejme drugačno odločitev v enem mesecu po obvestilu Komisije v skladu s tem odstavkom.

5. Začasni ukrepi so lahko v obliki povišanja carin za zadevne izdelke do ravni, ki ne presega carine, ki se uporablja za druge članice STO, ali stopnje dajatev tarifnih kvot.

6. Trajanje začasnih ukrepov ne presega 180 dni. V primerih, kadar so začasni ukrepi omejeni na najbolj oddaljene regije, njihovo trajanje ne sme preseči 200 dni.

7. Če se začasni zaščitni ukrepi razveljavijo, ker preiskava pokaže, da pogoji iz členov 12 in 13 niso bili izpolnjeni, se kakršna koli dajatev, obračunana na podlagi teh začasnih ukrepov, avtomatsko povrne.

Člen 17

Zaključek preiskave in postopek brez ukrepov

Kadar se dvostranski zaščitni ukrepi zdijo nepotrebni in znotraj Svetovalnega odbora iz člena 21 ni ugovora, Komisija odloči o zaključku preiskave in postopka. V vseh drugih primerih Komisija Svetu nemudoma predloži poročilo o rezultatih posvetovanja, skupaj s predlogom uredbe Sveta, da se postopek zaključi. Postopek se šteje za zaključenega, če Svet v enem mesecu s kvalificirano večino ne odloči drugače.

Člen 18

Uvedba dokončnih ukrepov

1. Kadar dokončno ugotovljena dejstva kažejo na to, da nastopijo okoliščine iz člena 12, Komisija zahteva posvetovanja z zadevno regijo ali državo v okviru ustreznih institucionalnih ureditev, določenih v ustreznih sporazumih, ki omogočajo regiji ali državi vključitev na seznam Priloge I, da bi se poiskala obojestransko zadovoljiva rešitev.

2. Če posvetovanja iz odstavka 1 ne vodijo v obojestransko zadovoljivo rešitev v tridesetih dneh po posredovanju zadeve zadevni regiji ali državi, Komisija v posvetovanju z državami članicami v dvajsetih delovnih dneh po koncu obdobja posvetovanja sprejme odločitev za uvedbo dvostranskih zaščitnih ukrepov.

3. Vsaka odločitev, ki jo Komisija sprejme v skladu s tem členom, se sporoči Svetu in državam članicam. Vsaka država članica lahko v desetih delovnih dneh po dnevu tega obvestila Svetu predloži odločitev.

4. Če država članica predloži odločitev Komisije Svetu, lahko Svet s kvalificirano večino odločitev potrdi, spremeni ali razveljavi. Če Svet ne sprejme odločitve v enem mesecu po predložitvi zadeve Svetu, se šteje, da je potrjena odločitev Komisije.

5. Dokončni ukrepi so lahko v naslednjih oblikah:

- opustitev nadaljnjega znižanja stopnje uvozne dajatve za zadevne izdelke s poreklom iz zadevnih regij ali držav,

- povišanje carin za zadevne izdelke do ravni, ki ne presega carine, ki se uporablja za druge članice STO,

- tarifna kvota.

6. Za isti izdelek iz iste regije ali države se ne uporablja dvostranskih zaščitnih ukrepov manj kot eno leto po tem, ko so se iztekli ali bili odstranjeni prejšnji takšni ukrepi.

Člen 19

Trajanje in pregled zaščitnih ukrepov

1. Zaščitni ukrep velja samo tako dolgo, kot je to potrebno za preprečitev ali odpravo resne škode ali motenj. To obdobje ne sme presegati dveh let, razen če se podaljša na podlagi odstavka 2. Kadar je ukrep omejen na eno ali več najbolj oddaljenih regij Skupnosti, obdobje uporabe ne sme presegati štirih let.

2. Začetno obdobje trajanja zaščitnega ukrepa se lahko izjemoma podaljša, če se ugotovi, da je zaščitni ukrep še naprej potreben za preprečitev ali odpravo resne škode ali motenj.

3. Podaljšanje se sprejme v skladu s postopki iz te uredbe, ki veljajo za preiskavo, in z uporabo enakih postopkov, kakor v primeru začetnih ukrepov.

Skupno trajanje zaščitnega ukrepa ne sme preseči štirih let, vključno s kakršnim koli začasnim ukrepom. V primeru, da je ukrep omejen na najbolj oddaljene regije, je časovna omejitev podaljšana na osem let.

4. Če trajanje zaščitnega ukrepa presega eno leto, se mora ukrep postopno in v rednih časovnih presledkih v obdobju njegovega izvajanja liberalizirati, vključno z obdobjem podaljšanja.

Z zadevno regijo ali državo se v ustreznih institucionalnih organih sporazumov redno posvetuje, z namenom, da se oblikuje časovni razpored za njihovo odpravo, takoj ko to dopuščajo okoliščine.

Člen 20

Nadzorni ukrepi

1. Kadar so uvozni trendi izdelka s poreklom iz države AKP takšni, da bi lahko povzročili eno od razmer iz člena 12, lahko Skupnost nad uvozom navedenega izdelka izvaja predhodni nadzor.

2. Odločitev o uvedbi nadzora sprejme Komisija.

Vsaka odločitev, ki jo Komisija sprejme v skladu s tem členom, se sporoči Svetu in državam članicam. Vsaka država članica lahko v desetih delovnih dneh po dnevu tega obvestila Svetu predloži odločitev.

Če država članica predloži odločitev Komisije Svetu, lahko Svet s kvalificirano večino odločitev potrdi, spremeni ali razveljavi. Če Svet ne sprejme odločitve v enem mesecu po predložitvi zadeve Svetu, se šteje, da je potrjena odločitev Komisije.

3. Nadzorni ukrepi veljajo samo omejen čas. Če ni določeno drugače, prenehajo veljati ob koncu drugega šestmesečnega obdobja, ki sledi šestmesečnemu obdobju po njihovi uvedbi.

4. Kadar je to potrebno, so nadzorni ukrepi lahko omejeni na območje ene ali več najbolj oddaljenih regij Skupnosti.

5. O odločitvi o uvedbi nadzornih ukrepov se v vednost nemudoma obvesti ustrezen institucionalni organ, določen v ustreznih sporazumih, ki regiji ali državi omogočajo vključitev na seznam Priloge I.

Člen 21

Posvetovanja

Pristojni posvetovalni odbor za namene tega poglavja je Svetovalni odbor, določen v členu 4 Uredbe (ES) št. 3285/94. V primeru proizvodov, ki spadajo pod oznako KN 1701, pristojnemu odboru pomaga odbor, ustanovljen v skladu s členom 39 Uredbe (ES) št. 318/2006.

Člen 22

Izredni ukrepi z ozemeljsko omejeno uporabo

Kadar se izkaže, da so pogoji, določeni za sprejetje dvostranskih zaščitnih ukrepov, izpolnjeni v eni ali več državah članicah Skupnosti, lahko Komisija po preučitvi alternativnih rešitev in v skladu s členom 134 Pogodbe izjemoma odobri uporabo nadzornih in zaščitnih ukrepov, ki so omejeni na zadevno državo članico ali države članice, če meni, da so takšni ukrepi na tej ravni primernejši od ukrepov, ki veljajo v vsej Skupnosti. Ti ukrepi morajo biti časovno strogo omejeni in čim manj ovirati delovanje notranjega trga.

Poglavje V Postopkovne določbe

Člen 23

Prilagajanje tehničnemu razvoju

Ta uredba se spremeni v skladu s postopkom iz člena 24(3), in sicer z upoštevanjem kakršnih koli tehničnih sprememb, ki bi lahko bile potrebne v okviru sporazumov, sklenjenih z regijami ali državami, navedenimi v Prilogi I.

Člen 24

Odbor

1. Komisiji pomaga Odbor za izvajanje SGP (v nadaljnjem besedilu „Odbor“).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

4. Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES traja tri mesece.

Poglavje VIKončne določbe

Člen 25

Spremembe

Člen 1(2) Uredbe (ES) št. 1964/2005 se črta.

Člen 26

Razveljavitve obstoječih aktov

Razveljavita se naslednji uredbi:

(a) Uredba (ES) št. 2285/2002.

(b) Uredba (ES) št. 2286/2002.

Člen 27

Začetek veljavnosti

Ta Uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti in se uporablja od 1. januarja 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

PRILOGA 1

Seznam regij ali držav, ki so zaključile pogajanja

PRILOGA 2

Pravila o poreklu

Ta priloga je posredovana kot ločen dokument.

ZAKONODAJNI FINANČNI IZKAZ ZA PREDLOGE S PRORAČUNSKIM VPLIVOM, OMEJENIM IZKLJUČNO NA STRAN PRIHODKOV

1. NASLOV PREDLOGA:

Uredba Sveta o uporabi ureditev za blago s poreklom iz nekaterih držav iz skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP), določenih v sporazumih, ki vzpostavljajo ali vodijo k vzpostavitvi sporazumov o gospodarskem partnerstvu.

2. PRORAČUNSKE VRSTICE:

Poglavje in člen: 12/120

Znesek za zadevno leto, določen v proračunu: 16 431 900 000 (PDB 2008)

3. FINANČNI VPLIV

( Predlog nima finančnih posledic.

( Predlog nima finančnega vpliva na odhodke, ima pa finančni vpliv na prihodke – učinek je naslednji:

Predlog odpravlja vse preostale carinske tarife za izdelke s poreklom iz tistih regij in držav AKP, ki zaključijo pogajanja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu ali o sporazumih, ki vključujejo s STO združljive dogovore. V letu 2006 so teoretično najvišje dajatve, plačljive za izdelke s poreklom iz držav AKP, obsegale 17,3 milijona EUR, kar znaša 13 milijonov EUR neto prihodkov.

Edina izjema je Južna Afrika, ki se pogaja o sporazumu o gospodarskem partnerstvu, vendar ji bo ponujena ločena trgovinska ureditev, ki ohranja carinske tarife za nekatere izdelke, uvožene v Skupnost. O tej trgovinski ureditvi pogajanja še potekajo, finančna ocena pa bo vključena v predlog Svetu za sklep o podpisu ustreznega sporazuma o gospodarskem partnerstvu.

V okviru določb Sporazuma iz Cotonouja in dogovora Vse razen orožja splošnega sistema preferencialov več kot 99% blaga s poreklom iz držav AKP vstopi v Skupnost brez carinskih tarif. Treba je poudariti, da 95% blaga s poreklom iz Južne Afrike prav tako vstopi v Skupnost brez carinskih tarif v okviru določb Sporazuma o trgovini, razvoju in sodelovanju.

Dodatni odhodki niso predvideni.

v mio EUR (na eno decimalno mesto natančno)

Proračunska vrstica | Prihodki | 12-mesečno obdobje z začetkom 1. 1. 2008 | 2008 |

Člen 3 poglavja 1 naslova 1 | Vpliv na lastna sredstva | 13,0 | 13,0 |

Stanje po ukrepu |

2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 |

Člen 3 poglavja 1 naslova 1 | 13,0 | 13,0 | 13,0 | 13,0 | 13,0 |

4. UKREPI PROTI GOLJUFIJAM

Zaradi zaščite finančnih interesov skupnosti pred prevarami in drugimi nepravilnostmi lahko Komisija izvaja preverjanja in inšpekcije na kraju samem v skladu s členom 5 poglavja II te uredbe. Po potrebi Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) vodi preiskave, ki jih ureja Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta. Komisija bo vodila redna, na dokumentih osnovana preverjanja na kraju samem.

[1] UL C , , str. .

[2] UL L 317, 15.12.2000, str. 3. Sporazum, kakor je bil popravljen v UL L 385, 29.12.2004, str. 88.

[3] UL L 311, 4.12.1999, str. 1.

[4] UL L 169, 30.6.2005, str. 1.

[5] UL L 169, 30.6.2005, str. 1.

[6] UL L 82, 22.3.1997, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36).

[7] Odločba Sveta 2007/627/ES z dne 28. septembra 2007 (UL L 255, 29.9.2007, str. 38).

[8] UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

[9] UL L 348, 21.12.2002, str. 3.

[10] UL L 316, 2.12.2005, str. 1.

[11] UL L 311, 4.12.1999, str. 1.

[12] UL L 270, 21.10.2003, str. 96.

[13] UL L 58, 28.2.2006, str. 1.

[14] UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

[15] UL L 318, 20.12.1993, str. 18.

[16] Za namene tega člena so kmetijski proizvodi, ki jih zajema Priloga I Sporazuma STO o kmetijstvu.