[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 30.10.2007

COM(2007) 653 konč.

2007/0233 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o statistiki Skupnosti glede zunanje trgovine z državami nečlanicami in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1172/95

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

1.1. Razlogi za predlog in njegovi cilji

Namen tega predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta je revizija sedanjega statističnega sistema blagovne menjave z državami nečlanicami (Extrastat), da se:

- izboljša jasnost, enostavnost in preglednost zakonodaje;

- sistem o trgovinski statistiki zunaj Skupnosti prilagodi spremembam, ki jih je treba uvesti v postopke v zvezi s carinskimi deklaracijami prek uvedbe enotnih dovoljenj za uporabo poenostavljenih deklaracij ali postopkov hišnega carinjenja[1] in prek centralnega carinjenja v okviru posodobljenega carinskega zakonika Skupnosti (za nadomestitev Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992);

- zmanjša „rotterdamski učinek“, ki se kaže v (a) preveliki zastopanosti v zunanjetrgovinski statistiki držav članic, ki imajo visoko stopnjo carinjenja ali izvoza, vendar so samo tranzitne države na škodo držav članic dejanske namembnosti ali odpošiljanja blaga ter (b) dvojnem poročanju glede istega blaga v Extrastatu kot blago držav nečlanic in nato v Intrastatu kot blago Skupnosti, ki prihaja iz druge države članice, s primerljivim stanjem pri izvozu;

- izboljša relevantnost, natančnost, pravočasnost in primerljivost zunanjetrgovinske statistike ter vzpostavi sistem za ocenjevanje kakovosti;

- podpre povezanost trgovinske statistike s statistiko podjetij;

- odzove na potrebe uporabnikov s pripravo dodatne trgovinske statistike, in sicer z uporabo informacij, ki so na voljo, v carinskih deklaracijah;

- v skladu z Evropskim statističnim kodeksom ravnanja nadzoruje privilegirani dostop do občutljivih podatkov o zunanji trgovini.

1.2. Splošno ozadje

Zunanjetrgovinska statistika (Extrastat) evidentira uvoz blaga držav članic iz držav nečlanic in izvoz v te države. Te informacije so zelo pomembne za evropske gospodarske in trgovinske politike ter analiziranje razvoja trgov za posamezno blago. Statistika mesečno evidentira podatke o uvozu in izvozu, izražene glede na vrednost in količino ter razčlenjene po državah članicah poročevalkah in partnerskih državah, blagu v skladu s kombinirano nomenklaturo, načinu prevoza in po tarifni obravnavi (za uvoz).

Razen nekaterih posebnih gibanj Extrastat temelji na podatkih, zbranih iz carinskih deklaracij. Uporaba carinskih deklaracij kot vir statističnih informacij pomeni, da se nobenemu trgovcu ne naloži neposredno breme statističnega poročanja. Ker so to zelo kakovostne informacije, je stalna uporaba carinskih deklaracij za pripravo zunanjetrgovinske statistike zelo zaželena.

Ker je namen takšne statistike predstaviti zunanjetrgovinske tokove Skupnosti kot celoto, bi morala statistika prav tako omogočiti razčlenitev teh tokov po državah članicah.

1. Kljub temu je treba zaradi razvoja novih metod carinjenja blaga po vsej Skupnosti (enotna dovoljenja za uporabo poenostavljenih postopkov, centralno carinjenje) prilagoditi zbiranje zunanjetrgovinske statistike in v tem smislu tudi seznam statističnih podatkov, ki jih je treba pridobiti iz carinske deklaracije.Enotno dovoljenje za uporabo poenostavljenih deklaracij ali postopek hišnega carinjenja za sprostitev v prosti promet, ki bo uvedeno leta 2008, in „centralno carinjenje“, ki bo uvedeno s posodobljenim carinskim zakonikom, bosta osebi omogočila, da v kraju, v katerem ima sedež, vloži carinsko deklaracijo za blago, ki je predloženo drugje. Zato se lahko pri teh postopkih vložitev carinske deklaracije loči od kraja vstopa ali izstopa in pregleda blaga ter končnega namembnega kraja uvoženega blaga ali kraja dejanskega odpošiljanja blaga za izvoz. Zato carinskih podatkov za statistične namene ni mogoče imeti na voljo v končni namembni državi članici za uvoz ali državi članici dejanskega odpošiljanja za izvoz, ampak samo v državi članici, kjer je deklaracija vložena. Zato je treba s statističnega vidika ponovno proučiti koncept države članice uvoznice ali izvoznice, da se natančneje opredeli vir carinskih podatkov z namenom zbiranja statistike Skupnosti in podatkov za poročanje ter zagotovi izmenjava informacij med nacionalnimi upravami različnih vključenih držav članic.S prilagoditvijo opredelitve države članice uvoznice in izvoznice se bo tudi zmanjšal „rotterdamski učinek“, ki se pojavi, kadar se blago, bodisi preden zapusti EU bodisi po vstopu v EU, giba med državami članicami, carinske formalnosti pa se izvajajo v državi članici vstopa v EU ali izstopa iz nje. Zato se za uvoz podatki o trgovinskih tokovih enkrat poročajo kot blago držav nečlanic Skupnosti v sistem Extrastat in nato kot blago Skupnosti v sistem Intrastat (tj. statistični podatki v zvezi z blagovno menjavo med državami članicami). Kar zadeva izvoz iz statističnih podatkov izhaja, da je izvoz namesto kraja, kjer ima dejanski izvoznik sedež, potekal iz izhodne države članice. Zaradi tega je razlaga statistike Skupnosti zapletena.

2. Izboljšanje natančnosti in pravočasnosti je izvedljiva; zaradi tega bo uporaba zunanjetrgovinske statistike bolj učinkovita, ker bo elektronska izmenjava podatkov med carinskimi upravami (na nacionalni ravni in po vsej EU) ter med trgovskimi subjekti in carinskimi upravami čedalje bolj standardizirana (v okviru pobude za e-carino). Predlog si prizadeva za stalno posodabljanje podatkov o uvozu in izvozu ob upoštevanju zadnjih razpoložljivih podatkov, vključno s spremembami carinskih organov po sprejetju deklaracije. Predpisani rok za posredovanje podatkov Eurostatu bo skrajšan na 40 dni po referenčnem mesecu z možnostjo, da se v izvedbenih določbah ta rok v prihodnosti še skrajša.

3. Komisija (Eurostat) je prejela dodatne zahteve uporabnikov, ki so bile upoštevane v osnutku pravnega okvira.

4. Evropska centralna banka in GD ECFIN potrebujeta informacije za spremljanje deleža eura v mednarodni blagovni menjavi. Zato se bo o valuti izdajanja računov za izvoz in uvoz poročalo na združeni ravni.

5. GD TRADE in GD AGRI potrebujeta zanesljivejše podatke o tarifni obravnavi blaga, uvoženega v EU, vključno z informacijami o kvotah.

6. Zunanjetrgovinska statistika zagotavlja podatke za plačilno bilanco in nacionalne račune. Značilnosti, ki omogočajo prilagoditev zunanjetrgovinske statistike plačilni bilanci, bodo vključene v obvezne in standardne podatkovne nize.

7. Za dodelitev izvoza in uvoza EU državam članicam v okviru „centralnega carinjenja“ uporabniki potrebujejo podatke o „končni namembni državi članici“ za uvoz in „državi članici dejanskega izvoza“ za izvoz.

8. Znotraj novega okvira Extrastat bodo trgovinski podatki držav članic razčlenjeni po značilnostih podjetij, iz česar bo na primer razvidno poslovanje evropskih družb v procesu globalizacije. Povezava med statistiko podjetij in trgovinsko statistiko se lahko vzpostavi z uporabo informacij o uvozniku in izvozniku, ki so na voljo v carinski deklaraciji.

1.3. Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Uredba Sveta (ES) št. 1172/95 z dne 22. maja 1995 o statističnih podatkih v zvezi z blagovno menjavo Skupnosti in njenih držav članic z državami nečlanicami in Uredba Komisije (ES) št. 1917/2000 z dne 7. septembra 2000, ki določa nekatere določbe za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1172/95 glede statistike o zunanji trgovini. Predlog in njegove izvedbene določbe bodo nadomestili navedeni uredbi.

1.4. Usklajenost z drugimi politikami in cilji EU

Predlog je usklajen s skupno trgovinsko, carinsko in makroekonomsko politiko.

2. POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA

2.1. Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

V okviru projektne skupine, sestavljene iz strokovnjakov držav članic, in znotraj Odbora Extrastat so od jeseni 2004 potekale redne razprave o osnutku uredbe o Extratstatu.

Ustanovljena je bila koordinacijska medresorska skupina (sodelujoči generalni direktorati: ESTAT, AGRI, ENTR, FISH, TAXUD, TRADE, TREN) za predložitev pripomb o predlogu na različnih stopnjah priprave osnutka.

Z ECB so potekale številne razprave o valuti izdajanja računov.

2.2. Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj

Zunanje izvedensko mnenje ni bilo potrebno.

2.3. Analiza učinkov in posledic

Opredeljene so bile številne možnosti v zvezi z zunanjetrgovinsko statistiko.

Možnost A: ohranitev sedanjega stanja in obstoječe zakonodaje.

Možnost B: odlašanje s kakršno koli novo zakonodajo o Extrastatu, dokler se posodobljeni carinski zakonik ne začne izvajati, dokler izpolnjevanje dodatnih podatkov v carinskih deklaracijah ne postane obvezno in dokler se ne začne uporabljati elektronska izmenjava podatkov med nacionalnimi upravami držav članic.

Možnost C: izvedba novega sistema Extrastat leta 2009 z vključitvijo začasnih določb, veljavnih do prilagoditve carinskih določb.

Možnost C za novo uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o zunanjetrgovinski statistiki Skupnosti je najprimernejša možnost zaradi naslednjih razlogov:

- „Enotno dovoljenje“ za uporabo poenostavljene deklaracije ali postopek hišnega carinjenja je še vedno v pilotni fazi in temelji na dvostranskih dogovorih med državami članicami. Kljub temu Komisija (TAXUD) spodbuja uporabo teh poenostavljenih postopkov in razvija standardne postopke ter predlaga spremembe carinskih izvedbenih določb, predvidene za januar 2008. Uporaba poenostavljene deklaracije ali postopka hišnega carinjenja v okviru enotnega dovoljenja za sprostitev v prosti promet bo skupaj s „centralnim carinjenjem“ v okviru posodobljenega carinskega zakonika ločila kraj vložitve carinske deklaracije od fizične lokacije blaga. Uporaba teh postopkov naj bi se uporabljala po vsej Skupnosti, kar bi lahko pripeljalo do strukturnih sprememb v postopkih carinjenja z bistvenimi učinki poenostavitve za izvoznike in uvoznike Skupnosti.

- Kar zadeva zbiranje zunanjetrgovinske statistike, so sedanje določbe nejasne, nekatere države članice pa so začele zbirati podatke neposredno od trgovskih subjektov, in sicer v primeru, kadar se blago nahaja na njihovem ozemlju za uvoz ali izvoz, carinska deklaracija pa se izpolni v drugi državi članici. S tem se poveča breme statističnega poročanja in zmanjša kakovost statistike Skupnosti. Postopki „centralnega carinjenja“ naj bi v naslednjih letih bolj kot obseg trgovinske menjave v kraju fizičnega uvoza ali izvoza blaga povečali obseg trgovinske menjave, prijavljene v kraju sedeža uvoznika/izvoznika. Ta centralizacija bi nedvomno koristila zbiranju zunanjetrgovinske statistike, ker omogoča lažjo opredelitev dejanskega uvoznika/izvoznika in dejanske države članice uvoznice ali izvoznice blaga. Ta korist se lahko kljub temu izniči, če sedanje določbe in postopki ostanejo nespremenjeni; zbiranje bi dejansko lahko postalo čedalje bolj neskladno, obremenjujoče in nenatančno. Nove ureditve so bistvene in predlog podrobno določa, katera carinska deklaracija naj bi se uporabljala v posamezni državi članici in ne predvideva neposrednega zbiranja od izvoznikov ali uvoznikov. Sčasoma bi se spremenila praksa, da države članice uporabljajo različne postopke, različne vire podatkov in upoštevajo/neupoštevajo trgovske posle glede na svojo presojo ali sposobnost.

- Za izpolnitev ciljev te nove uredbe bo pripravljena in Odboru za carinski zakonik predložena sprememba izvedbenih določb carinskega zakonika Skupnosti, in sicer na način, ki bo določil obvezno zbiranje podatkov pri carinjenju o končni namembni državi članici in državi članici dejanskega izvoza. Informacije so trenutno le delno na voljo, vsaka država članica pa ima pravico zahtevati te podatke. Poleg tega je treba upoštevati izmenjavo med državami članicami, kadar carinski organi načrtujejo avtomatizirani sistem uvoza in izvoza (AIS & AES). To bo državam članicam omogočilo izmenjavo podatkov o uvozu in izvozu v skladu s konceptom končne namembne države članice/države članice dejanskega izvoza. Predlog uvaja posebne določbe za trgovinsko statistiko, ki jih je treba postopno sprejeti, dokler v vseh državah članicah ne bodo na voljo zahtevani podatki. S tem pristopom se zmanjša odvisnost od časovnega razporeda sprememb carinskih določb, hkrati pa spodbuja države članice, da se hitreje prilagodijo novim zahtevam. Zlasti bo postopno zbiranje podatkov v zvezi s končno namembno državo članico in državo članico dejanskega izvoza olajšalo proučitev vedno večje vrzeli med državami članicami, kjer je izpolnjena carinska deklaracija, in načrtovanimi državami članicami uvoznicami in izvoznicami. Trgovinske podatke bo razširjal Eurostat glede na državo članico vložitve carinske deklaracije, uporabniki pa lahko že zdaj dobijo delne informacije o namembni državi članici ali državi članici dejanskega izvoza.

- Zamuda pri uveljavitvi zakonodaje bi negativno vplivala na vse druge vidike predloga, kot so pravočasnost in nove potrebe uporabnikov.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

3.1. Povzetek predlaganih ukrepov

Ta predlog zagotavlja pravni okvir za izboljšanje kakovosti in preglednosti Extrastata; je tudi odziv na spreminjajoče se upravno okolje, s čimer bo zadostil novim potrebam uporabnikov.

3.2. Pravna podlaga

Člen 285 Pogodbe določa pravno podlago za statistiko Skupnosti. Svet sprejme v skladu s postopkom soodločanja ukrepe za pripravo statistike, potrebne za izvajanje dejavnosti Skupnosti. Ta člen določa zahteve, ki se nanašajo na pripravo statistike Skupnosti in predpisane standarde nepristranskosti, zanesljivosti, objektivnosti, znanstvene neodvisnosti, stroškovne učinkovitosti in zaupnosti statističnih podatkov.

3.3. Načelo subsidiarnosti

Načelo subsidiarnosti se uporablja, če predlog ne spada v izključno pristojnost Skupnosti.

Ker cilja predlaganih ukrepov, in sicer priprave zunanjetrgovinske statistike Skupnosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, se lahko laže doseže na ravni Skupnosti na podlagi pravnega akta Skupnosti, saj lahko samo Komisija koordinira potrebno uskladitev statističnih informacij na ravni Skupnosti, medtem ko zbiranje podatkov in primerljive zunanjetrgovinske statistike lahko organizirajo države članice. Zato Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe.

3.4. Načelo sorazmernosti

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti zaradi naslednjih razlogov.

Ta uredba se omejuje na zahtevani minimum za dosego tega cilja in ne presega za to potrebnega okvira. Predlog natančno določa potrebe Skupnosti glede podatkov o blagovni menjavi z državami nečlanicami, s čimer se, kolikor je mogoče, sklicuje na informacije, ki jih prijavijo uvozniki in izvozniki za carinske namene (tj. zunanjetrgovinska statistika temelji na upravnih virih). Kljub temu je treba zaradi dobro utemeljenih razlogov zbrati nekaj dodatnih podatkovnih elementov, ki se zahtevajo v carinski deklaraciji.

Za zadovoljitev novih potreb uporabnikov in zagotavljanje natančne statistike predlog dodaja nove podatkovne elemente za pripravo zunanjetrgovinske statistike. Nekateri podatki (opredelitev uvoznika in izvoznika, država odpreme) se zahtevajo v carinski deklaraciji, zato bi jih bilo treba v prihodnje uporabljati za statistiko. To družbam ne bo povzročilo nobenega dodatnega bremena poročanja; nacionalne uprave bodo morale samo nekoliko prilagoditi svoje sisteme za prenos in obdelavo podatkov.

Predlog prav tako predvideva, da se ob uvoznem poslu navede identifikacijska številka. Čeprav imajo nacionalne carinske uprave te informacije na voljo, je zbiranje podatkov za statistične namene bolj zapleteno, ker informacij iz carinske deklaracije pogosto ni mogoče pridobiti neposredno in so na voljo šele pozneje, potem ko so službe Komisije kvoto že odobrile.

Kljub temu navedba končne namembne države članice/države članice dejanskega izvoza na carinski deklaraciji v vseh državah članicah še ni obvezna, ta zahteva pa bo trgovskim subjektom kratkoročno povzročila dodatno breme poročanja. Vendar se zdi, da bo ta informacija za ustrezno uvedbo „centralnega carinjenja” bistvena. Splošna obveznost statističnega poročanja se bo srednjeročno zmanjšala, kajti predvideva se opustitev zahteve po deklaracijah Intrastat o gibanjih znotraj Skupnosti pred opravljeno carinsko prepustitvijo ali po njej, če je informacija v carinskih podatkih. Z navedbo dvomestne oznake države na carinski deklaraciji se je možno izogniti vložitvi dveh popolnih deklaracij Intrastat (ene pri odpošiljanju in ene pri prihodu).

Poleg tega podatki o „valuti izdajanja računov“ (za uvoz) in „vrsti posla“ v carinskih deklaracijah niso popolnoma dostopni v vseh državah članicah. Zbiranje teh podatkov bo povzročilo nekaj (omejenega) dodatnega bremena v tistih državah članicah, ki jih trenutno ne zbirajo.

Zaradi posvetovanja z uporabniki zunanjetrgovinske statistike predlog ne zahteva več navedbe „države aktivnega prevoznega sredstva ob prehodu meje“. Opustitev te zahteve se lahko delno nadomesti z zgoraj navedeno zahtevo po dodatnih informacijah.

Leta 2008 se načrtuje začetek programa MEETS (Modernisation of European Enterprise and Trade Statistics – posodobitev evropske statistike podjetij in trgovine). Del proračuna tega programa je namenjen za vodenje novega sistema Extrastat.

3.5. Izbira instrumentov

Predlagani predpis: uredba Evropskega parlamenta in Sveta.

Druga sredstva ne bi bila primerna zaradi naslednjih razlogov:

- Splošno je priznano, da je uredba Evropskega parlamenta in Sveta primerna za večino statističnih dejavnosti, ki zahtevajo podrobno in enotno uporabo v vsej Skupnosti.

- Uredba je kot temeljni akt bolj priporočljiva kakor direktiva, ker v nasprotju z direktivo uredba določa iste določbe v vsej Skupnosti in državam članicam ne daje nobenih pooblastil za njeno delno ali selektivno uporabo ter nobene izbire pri obliki in metodah, ki jih je treba uporabiti za dosego njenih ciljev.

- Poleg tega se uredba neposredno uporablja, kar pomeni, da je ni treba prenesti v nacionalno pravo, s tem pa se izogne zamudam, povezanim s takšnim prenosom. Vodi tudi k boljši in hitrejši zakonodaji.

4. PRORAčUNSKE POSLEDICE

Šteje se lahko, da proračun programa MEETS krije stroške izvedbe novega sistema Extrastat (2010: 335; 2011: 600; 2012: 600; 2013: 600 v tisoč EUR je namenjenih za prilagoditev zunanjetrgovinske statistike).

5. DODATNE INFORMACIJE

5.1. Poenostavitev

Predlog ima učinek možne poenostavitve, ki lahko zmanjša breme poročanja za družbe. Natančen obseg tega učinka je v tem trenutku težko napovedati. Učinek poenostavitve bo dolgoročno v celoti izkoriščen, ko bodo uveljavljeni novi carinski predpisi, ko bodo vse države članice zbrale podatke o končni namembni državi članici/državi članici dejanskega izvoza in ko bo začela elektronska izmenjava carinskih informacij uspešno delovati. Nato bodo podatki Skupnosti in nacionalni podatki pripravljeni v skladu z enakim postopkom, temeljili pa bodo na upravnih podatkih (carinska deklaracija). Poleg tega bo breme poročanja sistema Intrastat manjše, ko se bo trgovinska statistika razširjala glede na končno namembno državo članico in državo članico dejanskega izvoza in ko ne bo več treba poročati s tem povezanih gibanj znotraj Skupnosti.

Po drugi strani pa bodo dodatni zahtevani podatki sami po sebi pomenili dodatno breme za nacionalne uprave in anketirance (glej poglavje 3.4 o sorazmernosti). Kljub temu lahko ohranitev obstoječega sistema še bolj drastično poveča breme poročanja in hkrati zmanjša kakovost statistik. Predvideva se, da bodo ob odsotnosti pravnih sprememb nacionalni statistični organi še naprej zbirali vedno več podatkov za zunanjetrgovinsko statistiko neposredno od družb, ker njihovi carinski organi ne bodo mogli zagotoviti zahtevanih informacij v okviru „centralnega carinjenja“. Razmere so še slabše zaradi dejstva, da te družbe za poročanje niso niti ustanovljene v zadevni državi članici, kar pomeni manj možnosti za preverjanje popolnosti in kakovosti podatkov (da niti ne omenjamo jezikovnih težav).

Za razliko od obstoječe zakonodaje se predlog ne nanaša več na statistike Skupnosti v zvezi z tranzitom, carinskimi skladišči, prostimi conami in brezcarinskimi skladišči, ker institucije Skupnosti niso izrazile nobene potrebe po navedenih statistikah.

5.2. Razveljavitev obstoječe zakonodaje

S sprejetjem predloga bo razveljavljena obstoječa zakonodaja.

5.3. Evropski gospodarski prostor

Predlagani akt zadeva EGP in ga je zato treba razširiti na celotni Evropski gospodarski prostor.

2007/0233 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o statistiki Skupnosti glede zunanje trgovine z državami nečlanicami in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1172/95

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 285(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke,

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Statistične informacije o trgovinskih tokovih držav članic z državami nečlanicami so zelo pomembne za gospodarske in trgovinske politike Skupnosti ter analiziranje razvoja trgov za posamezno blago. Preglednost statističnega sistema je treba izboljšati, da bi se lahko odzval na spreminjajoče se upravno okolje in da bi zadostil novim potrebam uporabnikov. Zato je treba Uredbo Sveta (ES) št. 1172/95 z dne 22. maja 1995 o statističnih podatkih v zvezi z blagovno menjavo Skupnosti in njenih držav članic z državami nečlanicami[2] nadomestiti z novo uredbo v skladu z zahtevami iz člena 285(2) Pogodbe.

(2) Zunanjetrgovinska statistika temelji na informacijah, pridobljenih iz carinskih deklaracij, kot je določeno v Uredbi sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti[3], v nadaljnjem besedilu „carinski zakonik“. Zaradi napredka v evropskem povezovanju ter posledičnih sprememb v carinjenju, vključno z enotnimi dovoljenji za uporabo poenostavljene deklaracije ali postopka hišnega carinjenja ter centralnim carinjenjem, ki bodo izhajale iz trenutnega procesa posodobitve carinskega zakonika, je treba prilagoditi način, po katerem se pripravlja zunanjetrgovinska statistika, da se ponovno razmisli o konceptu države članice uvoznice ali izvoznice ter natančneje določi vir podatkov za pripravo statistike Skupnosti.

(3) Za evidentiranje fizičnih trgovinskih tokov blaga med državami članicami in državami nečlanicami ter zagotovitev razpoložljivosti informacij o uvozu in izvozu v zadevni državi članici je treba oblikovati in podrobno opredeliti nove določbe med carinskimi in statističnimi organi. To vključuje pravila o izmenjavi podatkov med upravami držav članic.

(4) Za dodelitev izvoza in uvoza EU zadevni državi članici je treba pripraviti informacije o „končni namembni državi članici“ za uvoz in „državi članici dejanskega izvoza“ za izvoz. Te države članice naj bi srednjeročno postale države članice uvoznice in izvoznice za namene zunanjetrgovinske statistike.

(5) Za to uredbo je treba blago za namene zunanje trgovine razvrstiti v skladu s „kombinirano nomenklaturo“ iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23 julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi[4], v nadaljnjem besedilu „kombinirana nomenklatura“.

(6) Za zadovoljitev potreb Evropske centralne banke in Komisije po informacijah o deležu eura v mednarodni blagovni menjavi je treba valuto izdajanja računov za izvoz in uvoz poročati na združeni ravni.

(7) Za trgovinska pogajanja in upravljanje notranjega trga mora Komisija imeti na voljo podrobne podatke o tarifni obravnavi blaga, uvoženega v Evropsko unijo, vključno z informacijami o kvotah.

(8) Zunanjetrgovinska statistika zagotavlja podatke za pripravo plačilne bilance in nacionalnih računov. Značilnosti, zaradi katerih jih je mogoče prilagoditi za namene plačilne bilance, morajo postati del obveznega in standardnega podatkovnega niza.

(9) Države članice bi morale Eurostatu zagotavljati letne združene podatke o trgovini, razčlenjene po značilnostih podjetij, zaradi česar bo med drugim lažje analizirati poslovanje evropskih družb v procesu globalizacije. Povezava med podjetji in trgovinsko statistiko se vzpostavi z združitvijo informacij o uvozniku in izvozniku, ki so na voljo v carinski deklaraciji, z informacijami iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2186/93 z dne 22. julija 1993 o koordinaciji Skupnosti pri vzpostavljanju poslovnih registrov v statistične namene[5], v nadaljnjem besedilu „zakonodaja poslovnih registrov“.

(10) Uredba Sveta (ES) št. 322/97 z dne 17. februarja 1997[6] o statističnih podatkih Skupnosti predstavlja referenčni okvir za določbe te uredbe. Kljub temu zelo podrobna raven informacij o blagovni menjavi zahteva posebna zaupna pravila za zagotovitev relevantnosti teh statističnih podatkov.

(11) Statistični organi na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti morajo pri pripravi in razširjanju statističnih podatkov Skupnosti v okviru te uredbe upoštevati načela, določena v Evropskem statističnem kodeksu ravnanja, ki ga je Odbor za statistični program sprejel 24. februarja 2005 in je bil priložen Priporočilu Komisije z dne 25. maja 2005 o neodvisnosti, celovitosti in odgovornosti statističnih organov držav članic in Skupnosti.

(12) Treba je oblikovati posebne določbe, dokler sprememba carinske zakonodaje ne bo omogočila pridobitve dodatnih informacij na carinski deklaraciji in dokler zakonodaja Skupnosti ne bo zahtevala elektronske izmenjave carinskih informacij.

(13) Ker države članice ne morejo doseči cilja te uredbe in ga je lažje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Ta uredba v skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena, ne prekoračuje zahtev, potrebnih za uresničitev tega cilja.

(14) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999[7] o določitvi postopkov za izvrševanje pooblastil za izvajanje, podeljenih Komisiji.

(15) Zlasti je treba Komisiji podeliti pooblastila za opredelitev carinskih postopkov, ki določajo izvoz ali uvoz za zunanjetrgovinsko statistiko, sprejetje različnih ali posebnih pravil za blago ali gibanja, ki zaradi metodoloških razlogov potrebujejo posebne določbe za določitev statističnih podatkov, podrobno razčlenitev menjave po poslovnih značilnostih in valuto izdajanja računov ter za določitev posameznih pravil o razširjanju. Ker so navedeni ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spremembi nebistvenih elementov te uredbe, med drugim z dopolnitvijo te uredbe z novimi nebistvenimi elementi, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet

Ta uredba vzpostavlja skupni okvir za sistematično pripravo statistike Skupnosti v zvezi z blagovno menjavo z državami nečlanicami (zunanjetrgovinska statistika).

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a) „blago“ so vse premičnine, vključno z elektriko;

(b) „statistično ozemlje Skupnosti“ je carinsko območje Skupnosti, kakor je opredeljeno v carinskem zakoniku, vključno z otokom Helgoland, ki spada pod ozemlje Zvezne republike Nemčije;

(c) „nacionalni statistični organi“ so nacionalni statistični uradi in drugi organi, ki so v vsaki državi članici pristojni za pripravo zunanjetrgovinske statistike Skupnosti;

(d) „carinski organi“ so „carinski organi“, kakor so opredeljeni v carinskem zakoniku;

(e) „carinska deklaracija“ je „carinska deklaracija“, kakor je opredeljena v carinskem zakoniku;

(f) „odločitev carinskih organov“ je kakršen koli uradni akt carinskih organov v zvezi s sprejetimi carinskimi deklaracijami in s pravnim učinkom na eno ali več oseb.

Člen 3

Področje uporabe

1. Zunanjetrgovinska statistika evidentira uvoz in izvoz blaga.

Izvoz evidentirajo države članice, kadar blago zapusti statistično ozemlje Skupnosti v skladu z enim od naslednjih carinskih postopkov ali carinsko dovoljene obravnave ali uporabe iz carinskega zakonika:

9. izvoz;

10. pasivno oplemenitenje;

11. ponovni izvoz po aktivnem oplemenitenju ali predelavi pod carinskim nadzorom.

Uvoz evidentirajo države članice, kadar blago vstopi na statistično ozemlje Skupnosti v skladu z enim od naslednjih carinskih postopkov iz carinskega zakonika:

12. sprostitev v prosti promet;

13. aktivno oplemenitenje;

14. predelava pod carinskim nadzorom.

2. Komisija lahko prilagodi sezname carinskih postopkov ali carinsko dovoljenih obravnav ali uporabe iz odstavka 1, zlasti za upoštevanje sprememb v carinskem zakoniku ali določb, ki izhajajo iz mednarodnih konvencij. Kateri koli ukrepi, namenjeni spremembi nebistvenih elementov te uredbe, med drugim z njegovo dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(3).

3. Za blago ali gibanja, ki zaradi metodoloških razlogov potrebujejo posebne določbe („posebno blago ali gibanja“), lahko Komisija sprejme različna ali posebna pravila. Kateri koli ukrepi, namenjeni spremembi nebistvenih elementov te uredbe, med drugim z njegovo dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(3).

4. Nekatero blago ali gibanja se zaradi metodoloških razlogov izključijo iz zunanjetrgovinske statistike. Komisija pripravi seznam tega blaga ali gibanj. Kateri koli ukrepi, namenjeni spremembi nebistvenih elementov te uredbe, med drugim z njegovo dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(3).

Člen 4

Vir podatkov

1. Vir podatkov za evidentiranje uvoza in izvoza blaga iz člena 3(1) je carinska deklaracija, vključno z morebitnimi amandmaji ali spremembami statističnih podatkov, ki izhajajo iz povezanih odločitev carinskih organov.

Kadar se uporabi poenostavljeni postopek iz carinskega zakonika in kadar se predloži dodatna deklaracija, je ta dodatna deklaracija vir podatkov za evidentiranje.

2. Komisija določi statistični prag, izražen glede na vrednost ali količino, pod katerim carinska deklaracija ne rabi biti vir podatkov za evidentiranje uvoza in izvoza, v skladu s postopkom iz člena 11(2). Države članice lahko uporabijo statistični prag, če ocene v zvezi z evidentiranjem uvoza in izvoza ostanejo pod pragovi.

3. Za evidentiranje uvoza in izvoza posebnega blaga ali gibanj lahko Komisija določi druge vire podatkov kot carinsko deklaracijo. Kateri koli ukrepi, namenjeni spremembi nebistvenih elementov te uredbe, med drugim z njegovo dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(3).

Člen 5

Statistični podatki

1. Države članice pridobijo iz evidenc o uvozu ali izvozu iz člena 3(1) naslednje podatke o:

15. trgovinskem toku (uvoz, izvoz);

16. mesečnem referenčnem obdobju;

17. statistični vrednosti blaga na nacionalni meji držav članic uvoznic ali izvoznic;

18. količini, izraženi v neto masi in v dodatni enoti, kadar je navedena na carinski deklaraciji;

19. trgovcu, in sicer uvoznika/prejemnika pri uvozu in izvoznika/pošiljatelja pri izvozu;

20. državah članicah uvoznicah ali izvoznicah, in sicer državo članico, kjer je carinska deklaracija vložena, in, kadar je navedeno na carinski deklaraciji:

(i) pri uvozu končno namembno državo članico;

(ii) pri izvozu državo članico dejanskega izvoza;

21. partnerskih državah, in sicer pri uvozu državo porekla in državo odpreme/odpošiljanja ter pri izvozu namembno državo;

22. blagu v skladu s kombinirano nomenklaturo, in sicer:

(i) pri uvozu oznako blaga tarifne podštevilke Taric;

(ii) pri izvozu oznako blaga tarifne podštevilke kombinirane nomenklature;

23. oznakah za carinski postopek, ki jih je treba uporabljati pri statističnem postopku;

24. vrsti posla, kadar je navedena na carinski deklaraciji;

25. tarifni obravnavi, kadar je ustrezno, pri uvozu, kakor odločijo carinski organi, in sicer preferencialno oznako in zaporedno številko kvote;

26. valuti izdajanja računov, če je navedena na carinski deklaraciji;

27. vrsti prevoza z navedbo:

(i) vrste transporta na meji;

(ii) vrste notranjega prevoza;

(iii) zabojnika.

2. Komisija lahko določi dodatne specifikacije podatkov iz odstavka 1, vključno z oznakami, ki jih je treba uporabljati. Kateri koli ukrepi, namenjeni spremembi nebistvenih elementov te uredbe, med drugim z njegovo dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(3).

3. Če ni drugače navedeno in brez poseganja v carinsko zakonodajo, se podatki vključijo v carinsko deklaracijo.

4. Komisija lahko zahteva podatke, ki niso zajeti v odstavku 1 v zvezi s „posebnim blagom ali gibanji“. Kateri koli ukrepi, namenjeni spremembi nebistvenih elementov te uredbe, med drugim z njegovo dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(3).

Člen 6

Priprava zunanjetrgovinske statistike

1. Države članice pripravijo za vsako mesečno referenčno obdobje statistiko o uvozu in izvozu blaga, izraženo v vrednosti in količini glede na:

28. blago;

29. državo članico uvoznico/izvoznico;

30. države partnerice;

31. statistični postopek;

32. vrsto posla;

33. tarifno obravnavo pri uvozu;

34. vrsto prevoza.

Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 11(2) določi izvedbena pravila za pripravo statistike.

2. Države članice pripravijo letno trgovinsko statistiko glede na poslovne značilnosti.

Statistika se pripravi s povezovanjem podatkov v zvezi s poslovnimi značilnostmi, evidentiranih v skladu z zakonodajo poslovnih registrov, in podatkov, evidentiranih v skladu s členom 5(1) o uvozu in izvozu.

Komisija lahko določi izvedbena pravila za pripravo statistike. Kateri koli ukrepi, namenjeni spremembi nebistvenih elementov te uredbe, med drugim z njegovo dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(3).

3. Države članice vsaki dve leti pripravijo trgovinsko statistiko, razčlenjeno po valuti izdajanja računov.

Države članice pripravijo statistiko z uporabo reprezentativnega vzorca evidenc o uvozu in izvozu iz carinskih deklaracij, v katere so vključeni podatki o valuti izdajanja računov. Če valuta izdajanja računov za izvoz na carinski deklaraciji ni navedena, se izvede anketa za zbiranje zahtevanih podatkov.

Komisija določi značilnosti vzorca, obdobje poročanja, zahteve glede kakovosti ter stopnjo združevanja za partnerske države, blago in valute. Kateri koli ukrepi, namenjeni spremembi nebistvenih elementov te uredbe, med drugim z njegovo dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(3).

4. Priprava dodatne statistike s strani držav članic za namene Skupnosti ali držav članic se lahko določi, če so podatki na carinski deklaraciji navedeni.

Komisija določi izvedbena pravila za pripravo dodatne statistike za namene Skupnosti. Kateri koli ukrepi, namenjeni spremembi nebistvenih elementov te uredbe, med drugim z njegovo dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(3).

5. Države članice niso obvezane, da pripravijo in Komisiji (Eurostat) posredujejo zunanjetrgovinsko statistiko v zvezi s statističnimi podatki, ki zaradi carinskega zakonika ali nacionalnih navodil še niso navedeni na carinski deklaraciji, vloženi pri njihovih carinskih organih. Ta določba se nanaša na naslednje podatke:

35. končno namembno državo članico pri uvozu;

36. državo članico dejanskega izvoza pri izvozu;

37. vrsto posla.

Člen 7

Izmenjava podatkov

1. Nacionalni statistični organi nemudoma in najpozneje v mesecu od meseca, ko so bile carinske deklaracije sprejete ali za katere so carinski organi sprejeli ustrezne odločitve, od svojih nacionalnih carinskih organov pridobijo evidenco o uvozu in izvozu, ki temelji na deklaracijah, vloženih ali dostavljenih pri navedenih organih.

Evidenca vključuje najmanj tiste statistične podatke, navedene v členu 5, ki so v skladu s carinskim zakonikom ali nacionalnimi navodili navedeni na carinski deklaraciji.

2. Države članice zagotovijo, da se evidenca o uvozu in izvozu, ki temelji na carinski deklaraciji, vloženi pri njihovih nacionalnih carinskih organih, posreduje nacionalnim statističnim organom države članice, ki je na evidenci navedena kot:

38. končna namembna država članica pri uvozu;

39. država članica dejanskega izvoza pri izvozu.

3. V skladu s členom 7(2) država članica ni obvezana, da drugi državi članici posreduje evidenco o uvozu in izvozu, dokler carinski organi teh držav članic ne vzpostavijo mehanizmov za vzajemno izmenjavo relevantnih podatkov po elektronski poti.

4. Izvedbena pravila za opredelitev takšnega posredovanja se lahko določijo v skladu s postopkom iz člena 11(2).

Člen 8

Posredovanje zunanjetrgovinske statistike Komisiji (Eurostat)

1. Države članice Komisiji (Eurostat) posredujejo statistiko iz člena 6(1) najpozneje v 40 dneh od konca vsakega mesečnega referenčnega obdobja.

Države članice zagotovijo, da statistika vključuje podatke o celotnem uvozu in izvozu v zadevnem referenčnem obdobju, ter izvedejo ustrezne prilagoditve, če evidenca ni na voljo.

Države članice posredujejo posodobljeno statistiko, če se za že posredovano statistiko opravlja revizija.

Države članice v rezultate, posredovane Komisiji (Eurostat), vključijo vse zaupne statistične informacije.

Komisija lahko podrobno opredeli določbe v zvezi z rokom, zajetjem, revizijami in vsebino statistike. Kateri koli ukrepi, namenjeni spremembi nebistvenih elementov te uredbe, med drugim z njegovo dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(3).

2. Komisija lahko določi rok, ko je treba Komisiji (Eurostat) posredovati trgovinsko statistiko glede na poslovne značilnosti iz člena 6(2), statistiko, razčlenjeno po valuti izdajanja računov iz člena 6(3) in statistiko Skupnosti iz člena 6(4). Kateri koli ukrepi, namenjeni spremembi nebistvenih elementov te uredbe, med drugim z njegovo dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(3).

3. Države članice posredujejo statistiko v elektronski obliki v skladu s standardom izmenjave. Praktična ureditev posredovanja rezultatov se lahko določi v skladu s postopkom iz člena 11(2).

Člen 9

Ocenjevanje kakovosti

1. V tej uredbi se za statistiko, ki jo je treba posredovati, uporabljajo naslednje kategorije ocenjevanja kakovosti:

40. „relevantnost” označuje stopnjo, do katere statistika izpolnjuje sedanje in potencialne potrebe uporabnikov;

41. „natančnost“ označuje približek ocenjenih vrednosti pravim vrednostim;

42. „pravočasnost“ označuje razpon časa med dostopnostjo informacij in dogodkom ali pojavom, ki ga opisujejo;

43. „točnost“ označuje razpon časa med datumom objave podatkov in ciljnim datumom, ko naj bi bili dostavljeni;

44. „dostopnost“ in „jasnost“ označujeta pogoje in načine na podlagi katerih lahko uporabniki pridobivajo, uporabljajo in razlagajo podatke;

45. „primerljivost“ označuje vpliv razlik v uporabljenih statističnih konceptih ter merskih orodjih in postopkih pri primerjavi statistike med geografskimi območji, sektorskimi področji ali v časovnem obdobju;

46. „skladnost“ pomeni, da je mogoče podatke zanesljivo kombinirati na različne načine in v različne namene.

2. Države članice Komisiji (Eurostat) vsako leto predložijo poročilo o kakovosti posredovane statistike.

3. Pri uporabi kategorij kakovosti iz odstavka 1 za statistiko, ki jo zajema ta uredba, se načini in pogostost poročil o kakovosti določijo v skladu s postopkom iz člena 11(2).

Komisija (Eurostat) oceni kakovost posredovane statistike.

Člen 10

Razširjanje zunanjetrgovinske statistike

1. Zunanjetrgovinsko statistiko, pripravljeno v skladu s členom 6(1) ter posredovano s strani držav članic, razširja Komisija vsaj s tarifno podštevilko kombinirane nomenklature.

Nacionalni organi zadevne države članice samo na zahtevo uvoznika ali izvoznika odločijo, ali bi bilo treba razširjati statistiko, ki omogoča opredelitev zadevnega uvoznika ali izvoznika, ali pa bi jo bilo treba spremeniti na takšen način, da razširjanje ne ogroža zaupnosti statističnih podatkov.

2. Za varovanje bistvenih interesov Evropske unije se lahko razširjanje občutljivih podatkov omeji.

3. Komisija določi izvedbene ukrepe, potrebne za razširjanje zunanjetrgovinske statistike. Kateri koli ukrepi, namenjeni spremembi nebistvenih elementov te uredbe, med drugim z njegovo dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(3).

Člen 11

Postopek odbora

1. Komisiji pomaga Odbor za zunanjetrgovinsko statistiko.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa. Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 12

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 1172/95 se s 1. januarjem 2009 razveljavi.

Še naprej pa se uporablja za podatke, ki se nanašajo na referenčna obdobja pred 1. januarjem 2009.

Člen 13

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Uporablja se od 1. januarja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, […]

Za Evropski parlament Za Svet

[…] […]

Predsednik Predsednik

[1] Člen 1(13) Uredbe (EGS) št. 2454/93 (izvedbene določbe carinskega zakonika), kakor ga je treba spremeniti z učinkom 1. januarja 2008 (delovni dokument TAXUD/1409/2006 Rev. 7).

[2] UL L 118, 25.5.1995, str. 10. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

[3] UL L 302, 19.10.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

[4] UL L 256, 7.9.1987, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 733/2007 (UL L 169, 29.6.2007, str. 1).

[5] UL L 196, 5.8.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjene z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega Parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

[6] UL L 52, 22.2.1997, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

[7] UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).