[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI | Bruselj, 16.10.2007 COM(2007) 625 konč. 2007/0220 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o evropski statistiki (predložila Komisija) OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1. OZADJE PREDLOGA - Splošno ozadje Uradna statistika ima zelo pomembno vlogo v današnji družbi. Institucije, načrtovalci politike, gospodarski subjekti, trgi in posamezniki so močno odvisni od visokokakovostne statistike za čim natančnejši opis dogajanja na gospodarskem, socialnem, okoljskem in kulturnem področju. Hitrost tega dogajanja vpliva tako na (i) uporabnike statistike v smislu, da njihove potrebe po informacijah hitro naraščajo, kar pomeni, da potrebujejo enostaven in pravočasen dostop do statističnih informacij kot na (ii) statistične organe v smislu, da morajo pripravljene statistične informacije prilagoditi potrebam uporabnikov. Dostopnost nepristranskih in objektivnih statističnih informacij je bistvena za vse nosilce odločanja: za načrtovalce politike, da bi sprejemali dobro utemeljene odločitve, za gospodarske subjekte, da bi vodili svoje poslovne dejavnosti, ali preprosto za državljane v njihovem vsakdanjem življenju. Statistične informacije krepijo preglednost in odprtost odločitev politike in zaradi tega je uradna statistika javna dobrina, ki zagotavlja podlago za nemoteno delovanje demokracije. Bistveni elementi, potrebni za pripravo takšnih statističnih informacij, predstavljajo pregledno strukturo za delovanje statističnih organov skupaj z ukrepi na področju mednarodnega sodelovanja, razširjanja statističnih informacij in komuniciranja z uporabniki. Na evropski ravni je evropska statistika vedno bolj pomembna za razvoj, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje politik Evropske unije. Pomen evropske statistike se bo v prihodnosti z razvojem politik EU še povečal. Tako so na primer zanesljive informacije za oceno elementov makroekonomskega razvoja, kot so inflacija, gospodarska rast in poslovni cikel, na splošno nujno potrebne, da se omogoči in poglobi koordinacija usklajevanja gospodarskih politik med državami članicami. Poleg tega Evropa potrebuje ogromno statističnih podatkov, ki izpolnjujejo najvišje možne standarde kakovosti, da bi dosegla strateške cilje in se obdržala na poti dolgoročne blaginje, zlasti prek prenovljene lizbonske strategije in integriranih smernic za rast in delovna mesta, ali okrepila naše zavzemanje za solidarnost in socialno pravičnost. Evropska statistika zato pomeni bistven prispevek k vzpostavitvi informacijskih zmogljivosti, potrebnih za podporo strateških ciljev EU, ter povezanih politik in podpornih mehanizmov. - Razlogi za predlog in njegovi cilji Namen tega predloga je revizija obstoječega osnovnega pravnega okvira, ki ureja proizvodnjo statistike na evropski ravni. Ta revizija je posledica sprememb v družbi in potrebe po jasnejši opredelitvi vloge evropskega statističnega sistema (ESS). Proizvodnja in razširjanje evropske statistike zagotavlja ESS, ki je operativno partnerstvo, ki obsega Statistični urad Evropskih skupnosti (Eurostat), nacionalne statistične urade in druge nacionalne ali regionalne organe, pristojne v vsaki državi članici za proizvodnjo in razširjanje evropske statistike. Evropsko statistiko zagotavljata tudi Evropska centralna banka (ECB) in Evropski sistem centralnih bank (ESCB), čeprav zanjo veljajo ločena struktura za upravljanje statističnih podatkov in različna pravila [1] . Za dvig učinkovitosti, zmanjšanje statistične obremenitve in izboljšanje kakovosti je treba okrepiti tesno sodelovanje med ESS in ESCB ob polnem spoštovanju njunih pristojnosti. Kot sta ob mnogih priložnostih ugotovila tako Svet kot Komisija, ESS deluje učinkovito in izpolnjuje zahteve glede neodvisnosti, celovitosti in odgovornosti. Poleg kakovosti rezultatov ESS se je v zadnjih letih izboljšalo tudi njegovo upravljanje, zlasti s sprejetjem in poznejšo uveljavitvijo Evropskega statističnega kodeksa ravnanja[2]. Predlogi za ustanovitev Evropskega svetovalnega organa za upravljanje statističnih podatkov[3] in Evropskega svetovalnega odbora za politiko statističnih informacij Skupnosti[4] tudi pomenijo pobude za okrepitev in dopolnitev obstoječega upravljanja ESS. Čeprav ti nedavni dogodki kažejo na dinamično dejansko stanje z oprijemljivimi dosežki, je zaradi tega še bolj očitna potreba po konsolidaciji institucionalne strukture ESS v zakonodaji Skupnosti, ponovni jasni opredelitvi njegovih obveznosti in načel ter poenostavitvi njegovih podpornih struktur, da se mu omogoči boljši odziv na številne prihodnje izzive. Zlasti je treba okrepiti koordinacijo in vodilne poklicne funkcije nacionalnih statističnih uradov na nacionalni ravni ter na ravni Eurostata in Komisije. Potreben je enoten odgovor za obravnavo naraščajočih zahtev za evropsko statistiko in opredelitev prednostnih nalog v času, ko viri postajajo vedno bolj omejeni. Hkrati je treba ponovno potrditi vlogo in obveznosti, ki jih ima Eurostat do svojih nacionalnih partnerjev za izboljšanje učinkovitosti ESS na podlagi vzajemnega razumevanja in zaupanja. Glavna vloga Eurostata je posredovanje statističnih potreb načrtovalcev politike statističnim partnerjem v državah članicah in hkrati premoščanje pregrad med tem, kar se zahteva in tem, kar je izvedljivo in uresničljivo. Predlog za „evropski pristop k statistiki“ bo Eurostatu omogočil, da se odzove na izziv vedno večjih statističnih zahtev. Ta pristop, po katerem proizvodnja in razširjanje evropske statistike nista nujno popolnoma odvisna od nacionalnih podatkov, ki jih proizvedejo in razširjajo nacionalni statistični uradi, pomeni bistveno spremembo v strukturi zbiranja podatkov. Poleg tega si raziskovalna skupnost zaradi znanstvenega napredka v Evropi močno želi širši dostop do statističnih informacij za namene analize. Zaradi tega je potrebna določena stopnja prožnosti v pravilih statistične zaupnosti, da se omogoči nadzorovan dostop do podrobnih statističnih podatkov, ne da bi ogrozili visoko stopnjo varstva, ki jo zahtevajo zaupni statistični podatki. Izmenjava zaupnih podatkov v okviru ESS in pravila v zvezi z dostopom do takšnih podatkov za raziskovalne namene so bistveni elementi glede tega in zahtevajo posodobitev sedanjih zakonskih zahtev. Revizija osnovnega pravnega okvira bo v skupno korist vseh akterjev ESS in uporabnikov evropske statistike ponovno spodbudila že vzpostavljeno sodelovanje med nacionalnimi statističnimi uradi in Eurostatom ter postavila temelje za obravnavo prihodnjih statističnih izzivov. - Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog Osnovni pravni okvir za proizvodnjo in razširjanje statistike na evropski ravni trenutno zajema naslednje zakonodajne akte: - Sklep Sveta št. 89/382/EGS, Euratom z dne 19. junija 1989 o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti[5]; - Uredba Sveta (Euratom, EGS) št. 1588/90 z dne 17. junija 1990 o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti[6]; - Uredba Sveta (ES) št. 322/97 z dne 17. februarja 1997 o statistiki Skupnosti[7]; - Odločba št. 2367/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o statističnem programu Skupnosti za obdobje od 2003 do 2007[8]. Zgoraj navedena zakonodaja določa splošni okvir, ki ga dopolnjuje sektorska zakonodaja na posameznih statističnih področjih. 2. POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN ANALIZA POSLEDIC - Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi Predlog temelji na intenzivnih pripravah, ki so bile izvedene v zadnjih letih. Zlasti so se podrobno proučevali temelji in osnutki besedil ter se o njih razpravljalo z najbolj neposredno vpletenimi stranmi, in sicer nacionalnimi statističnimi uradi in drugimi partnerji v ESS, vključno z ECB. Predlog večinoma temelji na rezultatih številnih delovnih skupin, ki jih je od leta 2003 ustanovil Odbor za statistični program, da predložijo svoje mnenje o različnih vidikih tega vprašanja. Države članice so sistematično sodelovale pri delu teh delovnih skupin, Odbor za statistični program je bil redno obveščen o doseženem napredku, začelo pa se je tudi široko posvetovanje z vsemi državami članicami. Ta predlog predvsem odraža vsa ta posvetovanja. Z Odborom za statistični program je potekalo formalno posvetovanje o osnutku besedila tega predloga. - Analiza posledic Pri proučevanju možnosti so se pokazale naslednje alternative: - ohranitev sedanjega pravnega okvira: - ta rešitev zagotovo ne bi škodovala trenutni proizvodnji evropske statistike, ker obstoječa zakonodaja zagotavlja referenčni okvir. Kljub temu bi ta možnost povzročila vedno večjo vrzel med obstoječimi splošnimi pravili in različnimi ureditvami glede posebnih primerov. To stanje bi lahko tudi dolgoročno negativno vplivalo na splošno zaupanje javnosti v statistiko in ogrozilo smiselnost splošnega okvira. Poleg tega bi zamudili priložnosti za okrepitev zgoraj opisanega delovanja ESS; - predlog za revizijo za odziv na izražene pomisleke in uresničitev obstoječega potenciala za jasno in učinkovitejše delovanje ESS v skladu s smernicami, opisanimi v prejšnjih odstavkih: - očitno je, da bi ta predlog dosegel svoj namen samo, če se v samem postopku ne spremeni bistveno. 3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA - Povzetek predlaganega akta Predlog si prizadeva za revizijo obstoječega osnovnega pravnega okvira evropske statistike, da se ga prilagodi trenutnemu stanju in izboljša za odziv na prihodnje dogajanje in izzive. Med drugim se predlaga izboljšanje upravljanja statističnih podatkov s prilagoditvijo ustreznih opredelitev zahtevam Pogodbe, konsolidacijo samega ESS in njegovih dejavnosti v zakonodajo Skupnosti, nadaljnjo pojasnitev vloge nacionalnih statističnih uradov in Eurostata, okrepitev sklicevanj na obstoječi Evropski statistični kodeks ravnanja, formalno priznanje evropskega pristopa k statistiki ter okrepitev vidikov kakovosti v zvezi z evropsko statistiko. Predlog obravnava tudi delovanje ESS, zlasti z ustanovitvijo Odbora ESS in partnerske skupine ESS ter vzpostavitvijo okrepljenega sodelovanja z drugimi organi ESS in z ESCB. Revidirata se tudi načrtovanje in izvajanje večletnih programov. Zlasti se predlaga, da Komisija izvaja posamezne statistične ukrepe z manj omejevalnimi pogoji. Nazadnje se predlaga uvedba večje prožnosti v sedanjih pravilih o zaupnosti statističnih podatkov ob hkratnem ohranjanju visoke stopnje varstva podatkov. - Pravna podlaga Člen 285 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti je pravna podlaga za statistiko Skupnosti. Svet mora v skladu s postopkom soodločanja sprejeti ukrepe za proizvodnjo statistike, kadar je to potrebno za izvajanje dejavnosti Skupnosti. Ta člen določa zahteve, ki se nanašajo na proizvodnjo statistike Skupnosti, in zahteva skladnost s standardi nepristranskosti, zanesljivosti, objektivnosti, znanstvene neodvisnosti, stroškovne učinkovitosti in zaupnosti statistike. - Načelo subsidiarnosti Predlog je popolnoma v skladu z načelom subsidiarnosti, ker je revizija obstoječega pravnega okvira za razvoj, proizvodnjo in razširjanje evropske statistike že po svoji naravi ukrep, ki se lahko doseže samo na ravni Skupnosti. Načelo subsidiarnosti je prav tako podlaga za opredelitev pristojnosti, ki jih je treba razdeliti med nacionalno ravnijo in ravnijo Skupnosti, kar zadeva razvoj, proizvodnjo in razširjanje evropske statistike. 4. PRORAčUNSKE POSLEDICE | Predlog nima posledic za proračun Skupnosti. | 5. DODATNE INFORMACIJE | Poenostavitev | Predlog pomeni poenostavitev s pravnega, institucionalnega in operativnega vidika. Prvič, namen predloga je poenostavitev obstoječega pravnega okvira za proizvodnjo in razširjanje statistike na evropski ravni, zlasti s konsolidacijo več ločenih besedil zakonodaje Skupnosti na področju statistike v en sam instrument. Drugič, dosežena bo tudi institucionalna poenostavitev z združitvijo Odbora za statistični program in Odbora za zaupnost statističnih podatkov v enotni odbor. Tretjič, poenostavitev znotraj ESS bo v operativnem smislu posledica priznavanja in širše uporabe novih orodij za poenostavitev, kot je promocija evropskih združenih podatkov na podlagi evropskega pristopa k statistiki, kakor je opisan v členu 17 predloga, ali boljšega postopka načrtovanja, ki bi omogočil opredelitev letnih statističnih programov. Ti instrumenti so že bili opredeljeni kot sredstvo za poenostavitev Sporočila Komisije o zmanjšanju obremenitve poročanja, poenostavitvi in določanju prednostnih nalog na področju statistike Skupnosti[9]. V tem smislu je treba tudi opozoriti, da je evropska statistika eno od prednostnih področij pri merjenju Komisije upravnih obremenitev, ki izhajajo iz obveznosti obveščanja[10]. Ta pobuda pa navsezadnje ni nova, ker je bila možna revizija „zakona o statistiki“, tj. Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 z dne 17. februarja 1997 o statističnih podatkih Skupnosti, na začetku predvidena v prvem poročilu o izvajanju okvirnega ukrepa „Posodobitev in poenostavitev pravnega reda Skupnosti“, ki ga je Komisija sprejela leta 2003[11]. | Evropski gospodarski prostor Predlagani akt se nanaša na EGP in ga je zato treba razširiti na Evropski gospodarski prostor. | 2007/0220 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o evropski statistiki (Besedilo velja za EGP) (Besedilo velja za Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o sodelovanju na področju statistike) EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 285(1) Pogodbe, ob upoštevanju predloga Komisije[12], po posvetovanju z Evropskim varuhom osebnih podatkov, v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe[13], ob upoštevanju naslednjega: (1) Za zagotovitev skladnosti in primerljivosti evropske statistike, pripravljene v skladu z načeli iz člena 285(2) Pogodbe, je treba okrepiti sodelovanje in koordinacijo med organi, ki prispevajo k razvoju, proizvodnji in razširjanju evropske statistike. (2) V ta namen je treba sodelovanje in koordinacijo med temi organi razvijati na bolj sistematičen in organiziran način ob polnem spoštovanju nacionalnih pristojnosti, pristojnosti Skupnosti in institucionalnih ureditev ter ob upoštevanju potrebe po reviziji obstoječega osnovnega pravnega okvira, da se ga prilagodi trenutnemu stanju in da bi se lahko bolje odzval na prihodnje izzive. (3) Zato je treba konsolidirati dejavnosti evropskega statističnega sistema (ESS) in izboljšati njegovo upravljanje, zlasti z namenom nadaljnje pojasnitve vlog nacionalnih statističnih uradov in Komisije (Eurostat). (4) Glede na posebnost položaja nacionalnih statističnih uradov in drugih nacionalnih organov vsake države članice, pristojnih za razvoj, proizvodnjo in razširjanje evropske statistike, je treba določiti, da lahko ti organi prejemajo donacije brez razpisa v skladu s členom 168(1)(d) Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[14]. (5) Statistični organi držav članic Evropskega združenja za prosto trgovino, Evropskega gospodarskega prostora in Švice morajo biti tesno povezani z okrepljenim sodelovanjem in koordinacijo, kot je določeno v Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru, zlasti v členu 76 Sporazuma in Protokolu 30 k temu sporazumu, in v Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o sodelovanju na področju statistike. (6) Poleg tega je pomembno zagotoviti tesno sodelovanje in ustrezno koordinacijo med ESS in Evropskim sistemom centralnih bank, zlasti za spodbujanje izmenjave zaupnih podatkov med dvema sistemoma za statistične namene, v smislu člena 5 Protokola (št. 18) o Statutu Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in Evropske centralne banke (ECB), priloženega k Pogodbi. (7) Evropsko statistiko bosta zato razvijala, proizvajala in razširjala tako ESS kot ECB, vendar znotraj ločenih pravnih okvirov, ki odražata njuni strukturi upravljanja. Zato bi se morala ta uredba uporabljati brez poseganja v Uredbo Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke[15]. (8) Zaradi tega in čeprav Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke ne sodelujejo pri proizvodnji evropske statistike v skladu s to uredbo, pa lahko s sporazumom med nacionalno centralno banko in organom Skupnosti v okviru svojih pristojnosti in brez poseganja v nacionalne dogovore med nacionalno centralno banko in nacionalnim organom nacionalni organi in organ Skupnosti pri proizvodnji evropske statistike posredno ali neposredno uporabijo podatke centralne banke. Podobno lahko ECB in nacionalne centralne banke v okviru svojih pristojnosti posredno ali neposredno uporabijo podatke ESS. (9) V splošnem okviru odnosov med ESS in ESCB ima Odbor za monetarno, finančno in plačilno-bilančno statistiko, ustanovljen s Sklepom Sveta 2006/856/ES[16], pomembno vlogo, zlasti glede pomoči Komisiji pri oblikovanju in izvajanju delovnih programov na področju monetarne, finančne in plačilno-bilančne statistike. (10) Pomembno je zagotoviti tesno sodelovanje in ustrezno koordinacijo med ESS in drugimi akterji mednarodnega statističnega sistema. (11) Prav tako je treba pregledati delovanje ESS, ker so potrebne prožnejše metode za razvoj, proizvodnjo in razširjanje evropske statistike ter določanje prednostnih nalog za zmanjšanje obremenitve anketirancev in izboljšanje razpoložljivosti in pravočasnosti evropske statistike. Zato se oblikuje „evropski pristop k statistiki“. (12) Čeprav evropska statistika običajno temelji na nacionalnih podatkih, ki jih proizvedejo in razširjajo nacionalni statistični organi vseh držav članic, se statistika lahko pripravi tudi na podlagi neobjavljenih nacionalnih prispevkov, podsklopov nacionalnih prispevkov in na podlagi evropskih statističnih raziskovanj ali z usklajenimi koncepti ali metodami, posebej oblikovanimi za ta namen. (13) V teh primerih se lahko izvaja „evropski pristop k statistiki“, ki obsega pragmatično strategijo za spodbujanje zbiranja evropskih združenih podatkov, ki so še posebej pomembni za politike Skupnosti. (14) Lahko se oblikujejo ali nadalje razvijajo – prek omrežij sodelovanja– tudi skupne strukture, orodja in postopki, ki vključujejo nacionalne organe in ustrezne službe Komisije in omogočajo specializacijo nekaterih držav članic za posamezne statistične dejavnosti v korist ESS kot celote. Ta omrežja sodelovanja med partnerji ESS si morajo prizadevati za preprečevanje podvajanja dela, zato bi morala izboljšati učinkovitost in zmanjšati obremenitev poročanja za gospodarske subjekte. (15) Predlagano izboljšano zakonodajno okolje za evropsko statistiko bi moralo zlasti odgovoriti na potrebo po čim manjši obremenitvi poročanja za podjetja in prispevati k splošnejšemu cilju zmanjšanja obremenitve poročanja, ki nastaja na evropski ravni, v skladu s sklepi predsedstva Evropskega sveta z dne 8. in 9. marca 2007; kljub temu je treba prav tako poudariti pomembno vlogo, ki jo imajo nacionalni organi pri zagotavljanju čim manjše obremenitve za evropska podjetja na nacionalni ravni. (16) Za povečanje zaupanja v evropsko statistiko morajo biti statistični organi strokovno neodvisni, zagotavljati pa morajo tudi nepristranskost in visoko kakovost pri proizvodnji evropske statistike v skladu s členom 285(2) Pogodbe in ob upoštevanju temeljnih načel uradne statistike, ki sta jih sprejeli Gospodarska komisija Združenih narodov za Evropo 15. aprila 1992 in Statistična komisija Združenih narodov 14. aprila 1994 ter načel iz Evropskega statističnega kodeksa ravnanja, ki jih je Komisija podprla v svojem priporočilu o neodvisnosti, celovitosti in odgovornosti nacionalnih statističnih organov in statističnih organov Skupnosti. (17) Razvoj, proizvodnja in razširjanje evropske statistike morajo biti usklajeni z najboljšo mednarodno prakso. (18) Treba je zagotoviti pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter pravico do varstva osebnih podatkov, kakor je določeno v členih 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. (19) Ta uredba zagotavlja varstvo posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov in določa, vsaj kar zadeva evropsko statistiko, pravila iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[17] in iz Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[18]. (20) Treba je varovati zaupne informacije, ki jih zbirajo nacionalni statistični organi in organ Skupnosti za proizvodnjo evropske statistike, da bi pridobili in ohranili zaupanje tistih, ki so odgovorni za zagotavljanje teh informacij; zaupnost statističnih informacij mora temeljiti na enakih načelih v vseh državah članicah. (21) Zato je treba določiti enotna pravila za zagotovitev zaupnosti podatkov, ki se uporabljajo pri proizvodnji evropske statistike, ter dostop do teh podatkov ob ustreznem upoštevanju tehničnega razvoja in potreb uporabnikov v demokratični družbi. (22) Razpoložljivost posameznih podatkov za potrebe evropskega statističnega sistema je zelo pomembna, da se kar najbolj izkoristijo prednosti statističnih informacij in zagotovi boljša uskladitev evropske statistike. (23) Raziskovalna skupnost bi moral imeti širši dostop do statističnih informacij za namene analize zaradi znanstvenega napredka v Evropi, zato bi bilo treba dostop raziskovalcev do zaupnih podatkov na evropski ravni za raziskovalne namene izboljšati, ne da bi ogrozili visoko stopnjo varstva, ki jo zahtevajo zaupni statistični podatki. (24) Uporabo zaupnih podatkov za upravne, pravne in davčne namene proti subjektom statističnih podatkov ali za njihovo preverjanje bi bilo treba strogo prepovedati. (25) Ta uredba se uporablja brez poseganja v Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju[19] in Uredbo (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti [20] . (26) Ker države članice ne morejo v zadostni meri doseči cilja te uredbe, namreč vzpostavitve pravnega okvira za razvoj, proizvodnjo in razširjanje evropske statistike, in se lahko ti cilji bolje dosežejo na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je opredeljeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, določenim v navedenem členu, ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev. (27) Potrebne ukrepe za izvajanje te uredbe je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[21]. (28) Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pristojnost za sprejemanje ukrepov v zvezi z zagotavljanjem kategorij kakovosti evropske statistike in uvedbo pogojev, pod katerimi se omogoči dostop do zaupnih podatkov za znanstvene namene. Ker je področje uporabe teh ukrepov splošno in so namenjeni dopolnitvi te uredbe z nebistvenimi elementi, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES. (29) Ukrepe iz Uredbe (Euratom, ES) št. …/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti[22] [COM(2006)477], Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 z dne 17. februarja 1997 o statističnih podatkih Skupnosti[23] in Sklepa Sveta št. 89/382/EGS, Euratom z dne 19. junija 1989 o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti [24] je treba nadomestiti z ukrepi iz te uredbe. Navedene akte je zato treba razveljaviti . Izvedbene ukrepe iz Uredbe Komisije (ES) št. 831/2002 z dne 17. maja 2002 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti glede dostopa do zaupnih podatkov v znanstvene namene[25] in Odločbo Komisije z dne 29. aprila 2004 o določitvi seznama organov, katerih raziskovalci imajo dostop do zaupnih podatkov v znanstvene namene[26], je treba še naprej uporabljati. (30) Opravljena so bila posvetovanja z Odborom za statistični program – SPREJELA NASLEDNJO UREDBO: POGLAVJE I Splošne določbe Člen 1 Evropska statistika Uredba vzpostavlja pravni okvir za razvoj, proizvodnjo in razširjanje evropske statistike. V skladu z načelom subsidiarnosti in v skladu z neodvisnostjo, celovitostjo in odgovornostjo nacionalnih statističnih organov in statističnih organov Skupnosti je evropska statistika relevantna statistika, potrebna za izvajanje dejavnosti Evropske skupnosti. Statistika se razvija, proizvaja in razširja v skladu s statističnimi načeli iz člena 285(2) Pogodbe, členom 2 te uredbe in znotraj okvira evropskega statističnega programa. Člen 2 Statistična načela 1. Razvoj, proizvodnja in razširjanje evropske statistike so urejeni z naslednjimi statističnimi načeli: 1. „strokovna neodvisnost“ pomeni, da je statistiko treba razvijati, proizvajati in razširjati neodvisno brez kakršnih koli pritiskov političnih ali interesnih skupin, zlasti kar zadeva izbiro tehnik, opredelitev, metodologij in virov, ki jih je treba uporabiti, ter časovno razporeditev in vsebino vseh oblik razširjanja; 2. „nepristranskost“ pomeni, da je statistiko treba razvijati, proizvajati in razširjati nevtralno in da je treba vse uporabnike obravnavati enakopravno; 3. „objektivnost“ pomeni, da je statistiko treba razvijati, proizvajati in razširjati sistematično, zanesljivo in nepristransko; to vključuje uporabo strokovnih in etičnih standardov in skrb, da bodo spremljajoče politike in prakse pregledne za uporabnike in anketirance; 4. „zanesljivost“ pomeni, da mora statistika čim zvesteje, natančneje in čimbolj dosledno odražati dejansko stanje, ki naj bi ga predstavljala; to pomeni, da se pri izbiri virov, metod in postopkov uporabljajo znanstvena merila; 5. „zaupnost statističnih podatkov“ označuje varstvo zaupnih podatkov, povezanih s posameznimi subjekti statističnih podatkov, pridobljenih neposredno za statistične namene ali posredno od upravnih ali drugih virov; vključuje prepoved uporabe dobljenih podatkov za nestatistične namene in nezakonitega razkritja teh podatkov; 6. „stroškovna učinkovitost“ pomeni, da morajo biti stroški priprave statistike v sorazmerju s pomembnostjo iskanih rezultatov in koristi, da mora biti poraba sredstev optimalna in da je treba čim bolj zmanjšati obremenitev poročanja; zahtevane informacije se, kadar je mogoče, na lahek način pridobijo iz evidenc in virov, ki so na voljo. 2. Razvoj, proizvodnja in razširjanje evropske statistike so v skladu z najboljšo mednarodno prakso. Člen 3 Opredelitve pojmov V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov: 7. „statistika“ pomeni količinske in kakovostne, združene in reprezentativne informacije, ki označujejo skupinski pojav v obravnavani populaciji; 8. „statistične informacije“ označujejo vse različne oblike statistike, vključno z osnovnimi podatki, kazalniki, računi in metapodatki; 9. „razvoj“ označuje dejavnosti za uvajanje, krepitev in izboljšanje statističnih metod, standardov in postopkov, ki se uporabljajo za proizvodnjo in razširjanje statističnih informacij, ter oblikovanje nove statistike in kazalnikov; 10. „proizvodnja“ označuje vse dejavnosti, potrebne za zbiranje, shranjevanje, obdelavo, pripravo in analizo statističnih informacij; 11. „razširjanje“ označuje dejavnost, s katero postanejo statistika in statistične analize dostopne uporabnikom; 12. „zbiranje podatkov“ označuje raziskovanja in vse ostale načine pridobivanja informacij iz različnih virov; 13. „subjekt statističnih podatkov“ označuje osnovno opazovano enoto, in sicer fizično osebo, gospodinjstvo, gospodarski subjekt in druge družbe, na katere se podatki nanašajo; 14. „zaupni podatki“ označuje podatke, ki jih nacionalni organi in Eurostat uporabljajo za statistične namene, s čimer je mogoče identificirati subjekte statističnih podatkov, bodisi posredno ali neposredno, s tem pa tudi razkriti posamezne informacije. Da bi ugotovili, ali je možna identifikacija določenega področja statističnih podatkov, je treba upoštevati vsa ustrezna sredstva, ki bi jih neka tretja oseba lahko predvidoma uporabila, da bi identificirala subjekt statističnih podatkov; 15. „uporaba za statistične namene“ označuje izključno uporabo za razvoj in proizvodnjo statističnih rezultatov in analiz; 16. „neposredna identifikacija“ označuje identifikacijo subjekta statističnih podatkov na podlagi njegovega imena ali naslova ali na podlagi javno dostopne identifikacijske številke; 17. „posredna identifikacija“ označuje identifikacijo subjekta statističnih podatkov na podlagi katerega koli drugega načina kot z neposredno identifikacijo; 18. „uradniki Komisije (Eurostat)“ označuje uradnike Skupnosti v smislu člena 1 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti, ki so zaposleni pri Komisiji (Eurostat); 19. „drugo osebje Komisije (Eurostat)“ označuje uslužbence Skupnosti v smislu člena 2 do 5 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, ki so zaposleni pri Komisiji (Eurostat). POGLAVJE IIUpravljanje statističnih podatkov Člen 4 Evropski statistični sistem 1. Evropski statistični sistem (ESS) je partnerstvo med statističnim organom Skupnosti, ki je Komisija (Eurostat), in nacionalnimi statističnimi uradi ter drugimi organi, ki so v vsaki državi članici (nacionalni organi) odgovorni za razvoj, proizvodnjo in razširjanje evropske statistike. 2. Vodje nacionalnih statističnih uradov držav članic in Komisija (Eurostat) se kot partnerska skupina ESS sestanejo vsaj trikrat letno z namenom zagotavljanja smernic ESS za razvoj, proizvodnjo in razširjanje evropske statistike v skladu s statističnimi načeli. 3. Partnerska skupina ESS prouči naslednja vprašanja: 20. ukrepe za razvoj, proizvodnjo in razširjanje evropske statistike, vključno z evropskim pristopom k statistiki, utemeljitev teh ukrepov na podlagi stroškovne učinkovitosti, načini in časovni razpored za uresničitev ukrepov in obremenitev poročanja za anketirance; 21. glavne smernice evropskega statističnega programa; 22. razvoj in prednostne naloge evropskega statističnega programa, zlasti na podlagi vmesnega poročilo o oceni, ki ga pripravi Komisija (Eurostat) na podlagi člena 11(2); 23. vprašanja v zvezi z zaupnostjo statističnih podatkov; 24. katera koli druga vprašanja, zlasti glede metodologije v zvezi s pripravo ali izvajanjem statističnih programov. 4. Partnerska skupina ESS pripravi kodeks ravnanja za razvoj, proizvodnjo in razširjanje evropske statistike, ki ga nato objavi Komisija. Namen kodeksa je zagotoviti zaupanje v evropsko statistiko z določitvijo načina, po katerem je treba razvijati, proizvajati in razširjati evropsko statistiko v skladu s statističnimi načeli in najboljšo mednarodno prakso. Kodeks se po potrebi pregleda in posodablja. Člen 5 Nacionalni statistični uradi in drugi nacionalni organi 1. Nacionalni statistični urad vsake države članice je odgovoren za koordinacijo vseh dejavnosti na nacionalni ravni za razvoj, proizvodnjo in razširjanje evropske statistike. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo uveljavitev te določbe. 2. Komisija (Eurostat) na svoji spletni strani posodablja in objavi seznam drugih nacionalnih organov, ki jih imenujejo države članice. 3. Nacionalni statistični uradi in drugi nacionalni organi, vključeni na seznam iz odstavka 2, lahko prejemajo donacije brez razpisa. Člen 6 Komisija (Eurostat) 1. Na ravni Skupnosti Komisija (Eurostat) zagotavlja proizvodnjo evropske statistike v skladu z veljavnimi pravili in statističnimi načeli; v tem smislu ima izključno odgovornost za sprejemanje odločitev glede procesov, statističnih metod, standardov in postopkov ter glede vsebine in časovne razporeditve statističnih objav. 2. Brez poseganja v člen 5 Protokola o Statutu Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in Evropske centralne banke (ECB) Komisija koordinira statistične dejavnosti institucij in organov Skupnosti, zlasti za zagotovitev doslednosti in kakovosti podatkov ter čim manjšo obremenitev poročanja. Komisija (Eurostat) lahko v ta namen povabi katero koli institucijo ali organ Skupnosti, da se z njo posvetuje ali sodeluje za razvoj metod in sistemov za statistične namene na svojem področju pristojnosti; vsaka institucija ali organ, ki predlaga proizvodnjo statistike, se posvetuje s Komisijo (Eurostat) in upošteva vsak predlog, ki ga v zvezi s tem predloži Komisija. Člen 7 Sodelovanje z drugimi organi Z Evropskim svetovalnim odborom za politiko statističnih informacij Skupnosti in Evropskim svetovalnim organom za upravljanje statističnih podatkov se posvetuje v okviru njihovih pristojnosti. Člen 8 Sodelovanje z ESCB Za čim manjšo obremenitev poročanja in zagotovitev skladnosti, potrebne za proizvodnjo evropske statistike, ESCB in ESS tesno sodelujeta ob izpolnjevanju statističnih načel. Člen 9 Mednarodno sodelovanje Brez poseganja v stališča posameznih držav članic Komisija (Eurostat) koordinira stališče ESS v zvezi z zelo pomembnimi vprašanji za evropsko statistiko na mednarodni ravni ter posebnimi ureditvami glede zastopanosti v mednarodnih statističnih organih. Člen 10 Kakovost statistike 1. Za zagotavljanje kakovosti rezultatov se evropska statistika proizvaja na podlagi enotnih standardov in usklajenih metod. V tem smislu se uporabljajo naslednje kategorije kakovosti: 25. „relevantnost“ označuje stopnjo, do katere statistika izpolnjuje sedanje in potencialne potrebe uporabnikov; 26. „natančnost“ označuje približek ocenjenih vrednosti pravim vrednostim; 27. „pravočasnost“ označuje razpon časa med dostopnostjo informacij in dogodkom ali pojavom, ki ga opisujejo; 28. „točnost“ označuje razpon časa med datumom objave podatkov in ciljnim datumom, ko naj bi bili dostavljeni; 29. „dostopnost“ in „jasnost“ označujeta pogoje in načine na podlagi katerih lahko uporabniki pridobivajo, uporabljajo in razlagajo podatke; 30. „primerljivost“ označuje merjenje vpliva razlik v uporabljenih statističnih konceptih ter merskih orodjih in postopkih pri primerjavi statistike med geografskimi območji, sektorskimi področji ali v časovnem obdobju; 31. „skladnost“ pomeni, da je mogoče podatke zanesljivo kombinirati na različne načine in v različne namene. 2. Pri uporabi kategorij kakovosti iz odstavka 1 tega člena za podatke, ki jih zajema sektorska zakonodaja na posameznih statističnih področjih, Komisija določi načine, strukturo in pogostost poročil o kakovosti iz sektorske zakonodaje v skladu z regulativnim postopkom iz člena 27(2). Posebne zahteve glede kakovosti, kot so ciljne vrednosti in minimalni standardi za proizvodnjo statistike, se lahko določijo v sektorski zakonodaji. Če sektorska zakonodaja tega ne določa, lahko ukrepe sprejme Komisija. Takšni ukrepi, namenjeni za spremembo nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 27(3). 3. Države članice Komisiji (Eurostat) predložijo poročilo o kakovosti posredovanih podatkov. Komisija (Eurostat) oceni kakovost posredovanih podatkov in objavi poročila. POGLAVJE III Proizvodnja evropske statistike Člen 11 Evropski statistični program 1. Evropski statistični program zagotavlja okvir za razvoj, proizvodnjo in razširjanje evropske statistike, glavna področja in cilje načrtovanih ukrepov za obdobje, ki ni daljše od petih let. Okvir določita Evropski parlament in Svet. 2. Za vsak evropski statistični program Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži vmesno poročilo o oceni, in sicer v tretjem letu izvajanja programa, ter končno poročilo o oceni v dvanajstih mesecih od konca programskega obdobja. Člen 12 Izvajanje evropskega statističnega programa; 1. Evropski statistični program se izvaja s posameznimi statističnimi ukrepi, ki jih določijo: 32. Evropski parlament in Svet ali 33. v izjemnih primerih Komisija pod pogoji iz člena 15 ali 34. nacionalni organi in Eurostat s sporazumom v okviru svojih pristojnosti. Ti sporazumi morajo biti pisni. 2. Pri izvajanju ukrepov iz odstavkov 1(a) in 1(b) Komisija določi cilje ukrepa in zagotovi analizo stroškovne učinkovitosti, vključno z oceno obremenitve anketirancev. Člen 13 Omrežja sodelovanja Pri posameznih statističnih ukrepih se, kadar je mogoče, v okviru ESS prek omrežij sodelovanja razvijejo sinergije z izmenjavo strokovnega znanja in rezultatov ali s spodbujanjem specializacije na posebne naloge. V ta namen se razvije ustrezna finančna struktura. Člen 14 Evropski pristop k statistiki 1. Evropski pristop k statistiki si prizadeva za: 35. čim večje izboljšanje razpoložljivosti in pravočasnosti evropske statistike, kadar sta proizvodnja in razširjanje evropske statistike popolnoma odvisni ali ne od nacionalnih podatkov, ki jih proizvedejo in razširjajo nacionalni organi vseh držav članic; 36. čim bolj učinkovito posredovanje podatkov in objavljanje ter revizijo statistike, kadar je treba vzpostaviti usklajeno politiko in pristop. 2. Ukrepi, ki jih je treba sprejeti, se določijo v posameznih statističnih ukrepih iz člena 12(1) za sektorska statistična področja ali v skladu z regulativnim postopkom s pregledom. Člen 15 Začasni neposredni statistični ukrepi Komisije (Eurostat) Komisija se lahko odloči sprejeti začasni neposredni statistični ukrep v skladu z regulativnim postopkom iz člena 27(2), pod pogojem, da: 37. ukrep ne preseže trajanja takrat veljavnega evropskega statističnega programa; 38. so podatki, ki jih je treba zbrati, že na voljo ali dostopni pri pristojnih nacionalnih organih, ali pa da se podatki lahko pridobijo neposredno z uporabo ustreznih vzorcev za opazovanje statistične populacije na evropski ravni. Člen 16 Letni delovni program Vsako leto pred koncem maja Komisija predloži Odboru za evropski statistični sistem svoj delovni načrt za prihodnje leto. V tem delovnem programu se opredelijo zlasti: 39. ukrepi, ki so po mnenju Komisije prednostni, pri čemer se upoštevajo potrebe politik Skupnosti ter nacionalne finančne omejitve in finančne omejitve Skupnosti; 40. postopki in vsi pravni instrumenti, ki jih je Komisija predvidela za izvajanje programa. Komisija bo v največji možni meri upoštevala pripombe Odbora za evropski statistični sistem. POGLAVJE IV Razširjanje evropske statistike Člen 17 Ukrepi na področju razširjanja 1. Razširjanje evropske statistike se izvaja v celoti po statističnih načelih, zlasti kar zadeva varovanje zaupnosti statističnih podatkov in zagotavljanje enakopravnega dostopa, kot to zahteva načelo nepristranskosti. 2. Razširjanje statistike Skupnosti izvajajo Komisija (Eurostat), nacionalni statistični uradi in drugi nacionalni organi v okviru svojih pristojnosti. 3. Države članice in Komisija zagotovijo potrebno podporo za zagotovitev enakopravnega dostopa do evropske statistike za vse uporabnike. Člen 18 Datoteke za javno uporabo Posamezni podatki se lahko razširjajo z datotekami za javno uporabo, v katerih so vključene anonimizirane evidence, ki so bile pripravljene na takšen način, da subjekta statističnih podatkov ni mogoče identificirati ob upoštevanju vseh ustreznih sredstev, ki bi jih tretja oseba lahko predvidoma uporabila. POGLAVJE V Zaupnost statističnih podatkov Člen 19 Varstvo zaupnih podatkov v okviru ESS 1. Za zagotovitev izključne uporabe zaupnih podatkov za statistične namene in za preprečitev nezakonitega razkritja teh podatkov se uporabljajo naslednja pravila in ukrepi. 2. Nacionalni organi in Komisija (Eurostat) zagotovijo, da se zaupni podatki uporabljajo izključno za statistične namene, razen če so subjekti statističnih podatkov pisno privolili v uporabo teh podatkov za druge ustrezno opredeljene namene. 3. V izjemnih primerih lahko nacionalni organi in Komisija (Eurostat) razširjajo statistične rezultate, ki omogočajo identifikacijo subjekta statističnih podatkov; posebni pogoji se določijo z zakonodajo Skupnosti. Ti rezultati se spremenijo na takšen način, da njihovo razširjanje ne vpliva na zaupnost statističnih podatkov, kadar koli to zahteva subjekt statističnih podatkov. 4. Nacionalni organi in Komisija (Eurostat) sprejmejo vse potrebne regulativne, upravne, tehnične in organizacijske ukrepe za zagotovitev usklajenosti metod, meril in praks v okviru ESS, kar zadeva fizično in logično varstva zaupnih podatkov (nadzor razkrivanja statističnih podatkov). Komisija sprejme ukrepe za zagotovitev izvajanja prvega pododstavka v skladu z regulativnim postopkom iz člena 27(2). 5. Uradniki in drugo osebje nacionalnih organov, ki imajo dostop do zaupnih podatkov, morajo spoštovati takšno zaupnost, in sicer tudi po prenehanju njihovih funkcij. Člen 20 Prenos zaupnih podatkov 1. Prenos zaupnih podatkov med nacionalnimi organi ter med nacionalnimi organi in Komisijo (Eurostat) je mogoče, pod pogojem, da je ta prenos potreben za razvoj, proizvodnjo in razširjanje evropske statistike. Vsak nadaljnji prenos morajo nacionalni organi, ki so te podatke zbrali, izrecno odobriti. 2. Nacionalni predpisi o zaupnosti statističnih podatkov ne smejo preprečevati prenosa zaupnih statističnih podatkov, kadar prenos takšnih podatkov omogoča akt zakonodaje Skupnosti. 3. Izmenjava zaupnih podatkov za statistične namene med ESS in ESCB je mogoča, kadar se ocenjuje, da je potrebna za razvoj, proizvodnjo in razširjanje evropske statistike ali statistike ECSB in če je izrecno navedena v zakonodaji Skupnosti. 4. Zaščitni ukrepi iz te uredbe se uporabljajo za vse zaupne podatke, ki se prenašajo v okviru ESS ter med ESS in ESCB. Člen 21 Varstvo zaupnih podatkov pri Komisiji (Eurostat) 1. Zaupni podatki so ob upoštevanju izjem iz odstavka 2 dostopni samo uradnikom Komisije (Eurostat), ki jih lahko uporabljajo izključno za statistične namene. 2. Komisija (Eurostat) lahko dostop izjemoma dovoli drugemu osebje Komisije in drugim fizičnim osebam, ki delajo za Komisijo (Eurostat) na podlagi pogodb. 3. Osebe, ki imajo dostop do zaupnih podatkov, uporabljajo te podatke samo za namene iz te uredbe. Za njih ta omejitev velja tudi po prenehanju njihovih funkcij. Člen 22 Dostop do zaupnih podatkov za raziskovalne namene Komisija (Eurostat) lahko raziskovalcem, ki izvajajo statistične analize za raziskovalne namene, dovoli dostop do zaupnih podatkov na ravni Skupnosti. Če so bili podatki posredovani Eurostatu, se zahteva odobritev nacionalnega organa, ki je podatke zagotovil. Komisija določi načine, pravila in pogoje v zvezi z dostopom. Takšni ukrepi, namenjeni za spremembo nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 27(3). Člen 23 Dostop do upravnih evidenc Za zmanjšanje obremenitve anketirancev imajo nacionalni organi in Komisija (Eurostat) dostop do upravnih virov podatkov, vsak na področjih dejavnosti svoje javne uprave, v tolikšni meri, kolikor so ti podatki potrebni za razvoj, proizvodnjo in razširjanje evropske statistike. Praktične dogovore in omejitve ter pogoje dejanskega dostopa do podatkov, kadar je potrebno, v okviru svojih pristojnosti določijo države članice in Komisija. Člen 24 Podatki iz javnih virov Podatki, pridobljeni iz virov, ki so zakonito dostopni javnosti, se ne štejejo za zaupne za namen razširjanja statističnih informacij iz teh podatkov. Člen 25 Privolitev subjekta statističnih podatkov Zaupnost statističnih podatkov ne preprečuje razširjanja, če je subjekt statističnih podatkov privolil v razkritje podatkov. Člen 26 Kršitev zaupnosti statističnih podatkov Države članice in Komisija sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečitev in sankcioniranje kršitev zaupnosti statističnih podatkov. POGLAVJE VI Končne določbe Člen 27 Odbor 1. Komisiji pomaga Odbor za evropski statistični sistem, v nadaljnjem besedilu Odbor ESS. 2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabi postopek iz členov 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, pri čemer se upoštevajo določbe člena 8 Sklepa.Rok, ki je predpisan v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, je tri mesece. 3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa Sveta 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa. Člen 28 Razveljavitev 1. Uredba (Euratom, ES) [Evropskega Parlamenta in Sveta št. …/… z dne … o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti [COM(2006)477]] se razveljavi. Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo. Sklicevanja na Odbor za zaupnost statističnih podatkov, ustanovljen z razveljavljeno uredbo, se štejejo za sklicevanja na Odbor ESS iz člena 27 te uredbe. 2. Uredba (ES) št. 322/97 se razveljavi. Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo. 3. Sklep 89/382/EGS, Euratom se razveljavi. Sklicevanja na Odbor se štejejo za sklicevanja na Odbor ESS iz člena 27 te uredbe. Člen 29 Začetek veljavnosti Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije . Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. V Bruslju, Za Evropski parlament Za Svet Predsednik Predsednik [1] Uredba Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (UL L 318, 27.11.1998, str. 8). [2] Sporočilo Komisije Evropskemu Parlamentu in Svetu z dne 25. maja 2005 o neodvisnosti, celovitosti in odgovornosti statističnih organov držav članic in Skupnosti ter Priporočilo Komisije o neodvisnosti, celovitosti in odgovornosti statističnih organov držav članic in Skupnosti (COM(2005) 217). [3] Predlog Sklepa Evropskega Parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega svetovalnega organa za upravljanje statističnih podatkov (COM(2006) 599). [4] Predlog Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta u ustanovitvi Evropskega svetovalnega odbora za politiko statističnih informacij Skupnosti (COM(2006) 653). [5] UL L 181, 28.6.1989, str. 47. [6] UL L 151, 15.6.1990, str. 1. [7] UL L 52, 22.2.1997, str. 1. [8] UL L 358, 31.12.2002, str. 1. [9] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 14. novembra 2006 o zmanjšanju obremenitve poročanja, poenostavitvi in določanju prednostnih nalog na področju statistike Skupnosti (COM(2006) 693). [10] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru Regij z dne 24. januarja 2007 – Akcijski program za zmanjševanje upravnih obremenitev v Evropski uniji (COM(2007) 23). [11] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru Regij z dne 24. oktobra 2003 – Prvo poročilo o izvajanju okvirnega ukrepa „Posodobitev in poenostavitev pravnega reda Skupnosti.“ (COM(2003) 623). [12] OJ C , , str. . [13] OJ C , , str. . [14] UL L 357, 31.12.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 478/2007 z dne 23. aprila 2007. [15] UL L 318, 27.11.1998, str. 8. [16] UL L 332, 30.11.2006, str. 21. [17] UL L 281, 23.11.1995, str. 31. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1). [18] UL L 8, 12.1.2001, str. 1. [19] UL L 41, 14.2.2003, str. 26. [20] UL L 264, 25.9.2006, str. 13. [21] UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11). [22] UL L , , str. . [23] UL L 52, 22.2.1997, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1). [24] UL L 181, 28.6.1989, str. 47. [25] UL L 133, 18.5.2002, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1104/2006 (UL L 197, 19.7.2006, str. 3). [26] UL L 156, 30.4.2004, str. 1, kakor je bila popravljena z UL L 202, 7.6.2004, str. 1. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2007/081/ES (UL L 28, 3.2.2007, str. 23).