52007PC0603




[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 9.10.2007

COM(2007) 603 konč.

2005/0214 (COD)

Spremenjeni pPredlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o izboljšanju prenosljivosti do dodatnega pokojninskega zavarovanja o minimalnih zahtevah za povečanje mobilnosti delavcev z izboljšanjem pridobivanja in ohranjanja pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja

(predložila Komisija v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Komisija predstavlja spremenjeni predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izboljšanju prenosljivosti pravic do dodatnega pokojninskega zavarovanja. V spremenjeni predlog so vključene spremembe, ki jih je predlagal Evropski parlament na prvi obravnavi in so sprejemljive za Komisijo, pa tudi tehnične izboljšave, ki so rezultat razprav z izvedenci znotraj delovnih skupin Sveta. Poleg tega Komisija popolnoma upošteva zahtevo Evropskega sveta po spremenjenem predlogu na podlagi povečanja mobilnosti delavcev z izboljšanjem pogojev za pridobitev in ohranitev pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja. |

OZADJE |

20. oktobra 2005 je Komisija sprejela predlog za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o izboljšanju prenosljivosti pravic do dodatnega pokojninskega zavarovanja. Ta predlog je bil 21. oktobra 2005 posredovan Evropskemu parlamentu in Svetu. Evropski ekonomsko-socialni odbor je svoje mnenje podal 20. aprila 2005 in predlagal spremembe predloga Komisije. Evropski parlament je sprejel zakonodajno resolucijo pri prvi obravnavi 20. junija 2007. |

CILJ PREDLOGA KOMISIJE |

Sistemi socialnega varstva v različnih državah članicah se morajo spopasti s problemom staranja prebivalstva. Sprejete ali predvidene reforme bodo v večini držav članic usmerjene v nadaljnji razvoj sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja, katerega razvoj številne države članice dejavno spodbujajo. Tako je nujno zagotoviti, da pravila, ki urejajo delovanje teh sistemov, ne ovirajo prostega pretoka delavcev ali mobilnosti znotraj posamezne države članice in tako zmanjšujejo možnosti mobilnih delavcev, da pridobijo dovolj pravic do pokojnine na koncu svoje delovne dobe. Neuspeh pri doseganju tega bo zmanjšal prilagodljivost in učinkovitost trga dela. Čeprav mnogo dejavnikov določa odločitev posameznika za večjo mobilnost, lahko možnost, da posameznik izgubi pravice do dodatnega pokojninskega zavarovanja, resnično zavira voljo do zamenjave zaposlitve. Ta spremenjeni predlog zato neposredno obravnava zmanjšanje ovir znotraj nekaterih sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja, zato da se olajša mobilnost delavcev. Morebitne ovire mobilnosti delavcev se nanašajo predvsem na pogoje, pod katerimi posameznik pridobi pokojninske pravice, in pogoje, pod katerimi se te pravice obravnavajo, ko posameznik menja zaposlitev. Poleg tega spremenjeni predlog obravnava pravico delavca do informacij, kako mobilnost vpliva na pridobitev in ohranjanje pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja. |

MNENJE KOMISIJE O SPREMEMBAH, KI JIH JE SPREJEL EVROPSKI PARLAMENT |

20. junija 2007 je Evropski parlament sprejel 34 sprememb predloga direktive za izboljšanje prenosljivosti pravic do dodatnega pokojninskega zavarovanja. Komisija meni, da je večina sprememb, ki jih je predlagal Evropski parlament, v celoti, načeloma ali deloma sprejemljivih, saj ohranjajo cilje in politično upravičenost predloga in v večini primerov krepijo prvotni osnutek. Glavna značilnost sprememb Evropskega parlamenta je, da direktivo z določbo o prenosu preusmerjajo na pridobitev in ohranjanje pravic v zadržanju. Evropski parlament meni, da bi uvedba obvezne možnosti prenosa v tem času pomenila preveliko preobremenitev za nekatere sisteme dodatnega pokojninskega zavarovanja in bi nadalje povzročila precejšnje tehnične težave. Po temeljiti preučitvi odločitve Evropskega parlamenta in stališč izvedencev znotraj delovne skupine Sveta Komisija potrjuje spremembo prednostnih nalog in sprejema odpravo člena 6 (določbe o prenosu). Skladno s tem Komisija predlaga spremembo naslova direktive, pri čemer deloma upošteva jezik, ki ga je Evropski svet uporabil pri sklicevanju na osnutek direktive junija 2007. Naslov spremenjenega predloga je: „Predlog direktive o minimalnih zahtevah za povečanje mobilnosti delavcev z izboljšanjem pogojev za pridobitev in ohranitev pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja“. Komisija zato v celoti ali deloma sprejema naslednje spremembe, ki jih je predlagal Evropski parlament: 3.1 Področje uporabe in druge splošne določbe (členi 1-3) Cilj: spremembi 1 in 18 se nanašata na cilj direktive, pri čemer je pri spremembi 1 črtana referenca na besedo prenosljivost v uvodni izjavi 5, kar je odraz odprave člena 6 o prenosih. Sprememba tudi nadomešča pojem „usklajenost“ s pojmom „minimalni pogoji“ v skladu s spremembami členov 4 in 5. Komisija to spremembo v celoti sprejema. Sprememba 18 nadomešča pojem „delavci“ s pojmom „osebe“ v členu 1 in razširja cilj direktive. Komisija te spremembe ne more sprejeti, ker direktiva obravnava odstranjevanje ovir znotraj sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki vplivajo na prost pretok ali mobilnost delavcev. Skupnost nima pooblastil zahtevati od držav članic, da izvajajo „zgodnji razvoj sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja“. Komisija je upoštevala tehnične spremembe, o katerih so razpravljali v Svetu in v skladu s tem naredila manjše spremembe besedila člena 1. Sprememba 2 predlaga novo uvodno izjavo, ki poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da ta direktiva ne ogroža vzdržnosti določb o dodatni pokojnini in da je varstvo pravic preostalih delavcev in sistemskih upokojencev v celoti upoštevano. Prav tako poudarja pomembno vlogo socialnih partnerjev pri oblikovanju in izvajanju sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja. Komisija to spremembo v celoti sprejema (sedaj 5a). Sprememba 3 uvaja novo uvodno izjavo (sedaj 5b), ki poudarja, da direktiva ne zahteva uvedbe zakonodaje za ustanovitev sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja, kjer le-ti še ne obstajajo. Komisija načeloma sprejema to spremembo in pojasnjuje besedilo – pri čemer se opira na tehnično delo izvedencev v delovnih skupinah Sveta – da države članice, ki so sicer obvezane k prenosu določb te direktive v nacionalno zakonodajo, obdržijo odgovornost za oblikovanje lastnih pokojninskih sistemov. Področje uporabe. Sprememba 5 je nova uvodna izjava (sedaj 5c), ki pojasnjuje področje uporabe direktive in jo Komisija v celoti sprejema. Spremembe 6, 7, 8 in 19 je potrebno preučiti skupaj zaradi sprememb člena 2 in pripadajočih uvodnih izjav. Sprememba 6 uvaja novo uvodno izjavo (sedaj 5d), ki pojasnjuje izvzetje tistih sistemov od začetka uporabe direktive, ki so zaprti za nove člane. Komisija se strinja, da je ta omejitev kompromis in da jo je mogoče obravnavati kot ustrezen ukrep za zagotavljanje vzdržnosti nekaterih sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja. Komisija zato to spremembo v celoti sprejema in dodaja strokovna pojasnila, ki se nanašajo na „pododdelke“ zaprtih sistemov, da bi zagotovila, kjer je to primerno, da bodo izvzeti samo tisti deli sistemov dodatnega zavarovanja, ki so zaprti za nove člane. Sprememba 7 je strokovno pojasnilo in uvaja novo uvodno izjavo (sedaj 5e), ki pojasnjuje, da direktiva nima nobenega vpliva na reorganizacijo ali ukrepe prenehanja in jo Komisija deloma sprejema, pri čemer zavrača referenco na člen 16(2) 2003/41/ES, ki je za namen pojasnitve nepomembna. Sprememba 19 se nanaša na člen 2 v celoti in je načeloma sprejeta ob upoštevanju strokovnih pojasnil, razvitih z izvedenci v delovnih skupinah Sveta. Sprememba 8 uvaja novo uvodno izjavo (sedaj 5f), ki pojasnjuje, da direktiva ne bo veljala za sisteme stečajnih zaščit, sisteme urejanja nadomestil ali sredstva nacionalnih rezerv in Komisija to spremembo v celoti sprejema. Opredelitve. Sprememba 20 je sestavljena iz tehničnih sprememb opredelitve pojmov člena 3. Komisija v celoti sprejema spremembe člena 3(a), kot tudi vključitev nove opredelitve 3(da), ki obravnava pojem „obvezna doba za pridobitev pravic“. Sprememba 3(b) je sprejeta, razen predlaganega izbrisa besede „poklicen“, kar bi po mnenju Komisije zmanjšalo jasnost opredelitve. Sprememba 3(c) je deloma sprejeta z manjšimi spremembami besedila, ki jasneje opisujejo, da so pogoji, ki jih bo „aktiven član sistema“ morda moral izpolniti, pogoji pridobitve, določeni v členu 4. Sprememba člena 3(d) je sprejeta z manjšimi spremembami besedila. Sprememba člena 3(f) je sprejeta v celoti, z uporabo jezika, ki so ga razvili izvedenci v delovnih skupinah Sveta. Sprememba člena 3(h), kjer je pojem „odhajajoči delavec“ nadomeščen s pojmom „neaktiven član sistema“ ni sprejeta, saj je Komisija mnenja, da je prvotni pojem tehnično bolj jasen. Komisija načeloma sprejema ostale tehnične spremembe v 3(h), z uporabo jezika, deloma razvitega med delom Sveta. Spremembe člena 3(i) so sprejete, razen pojma „neaktiven član sistema“. Sprememba člena 3(j) vključuje uvedbo novega koncepta „vrednost upravičenosti v zadržanju“ in izbris pojma „prenos“. Komisija sprejema utemeljitev za to novo opredelitev, vendar je mnenja, da je pojem „vrednost pravic v zadržanju“ bolj točen in skladno s tem sestavlja besedilo. Člena 3(e) in (g) je Komisija izbrisala zaradi prestrukturiranja in spremembe celotne direktive, te opredelitve zato niso več potrebne. Sprememba 4 uvaja novo uvodno izjavo (sedaj 5g) in dodatno pojasnjuje opredelitev „sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja“. Komisija načeloma sprejema novo uvodno izjavo, pri čemer za izboljšanje tehnične redakcije besedila črpa iz dela izvedencev v Svetu. Komisija tudi poenostavlja opis pogojev, kadar bi bilo treba posamezne pokojninske ureditve obravnavati kot sisteme dodatnega zavarovanja za namene te direktive. Komisija meni, da taksonomija pokojninskih sistemov, še zlasti glede posameznih pokojninskih ureditev, ni vedno jasna. Zato uvodna izjava pojasnjuje, da bi bilo treba posamezne pokojninske ureditve, sklenjene z delovnim razmerjem, obravnavati kot znotraj področja uporabe te direktive. Poleg tega Komisija uvaja novo uvodno izjavo (5h), v kateri pojasnjuje, da posebna majhna plačila ob koncu kariere, ki jih financira izključno delodajalec, niso dodatne pokojnine za namene te direktive. 3.2 Pogoji za pridobitev (člen 4) Sprememba 22 razvija prvotni predlog Komisije za pridobitev pravic do pokojnine. Pristop Parlamenta k uvedbi minimalne zahteve za pridobitev prinaša drugačno ravnovesje od pristopa Komisije s tem, ko podpira načelo zmanjšanja ovir za mobilnost, ki so znotraj nekaterih sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja. Osrednji vidik spremembe predlaga odstranitev vsakršnih referenc na najnižjo starost za pridobitev, kot je navedeno v členu 4(b), ki bi jih zamenjala nova opredelitev, ki povezuje koncept najvišje dovoljene obvezne dobe za pridobitev pravic in starost aktivnega člana sistema. Sprememba tako predlaga najvišjo obvezno dobo za pridobitev pravic petih let (kjer je tako določeno) za aktivne člane sistema, stare do 25 let, in izključitev kakršnih koli pogojev za pridobitev pravic za člane, stare nad 25 let. Komisija meni, da je namen te spremembe priznati, da so na splošno mlajši delavci bolj mobilni kot starejši od 25 let in je pridobitev pravic do pokojnine za mlajše od 25 let manj nujna kot za starejše od 25 let. Komisija zato sprejema predlog in dovoljuje, kjer je to primerno, kot kompromis obvezno dobo za pridobitev pravic, ki ne presega obdobje petih let za mlajše od 25 let. Glede prepovedi kakršnih koli pogojev za starejše od 25 let se Komisija, ki sicer podpira načelo pravic delavca do čim prejšnje pridobitve pravic, strinja, da se lahko nekateri sistemi dodatnega pokojninskega zavarovanja soočijo z velikimi upravnimi in tehničnimi težavami, če ne bo dovoljena kratka obvezna doba za pridobitev pravic. Tako je zlasti pri sistemih, kjer nacionalna zakonodaja ne dovoljuje obveznega roka zaposlitve pred priključitvijo sistemu pokojninskega zavarovanja. Zaradi tega Komisija ne more sprejeti predloga za odpravo pogojev za pridobitev pravic nad starostjo 25 let in namesto tega predlaga, da kjer je obvezna doba za pridobitev pravic prisotna, ta ne sme presegati dobe enega leta. To je sorazmeren pristop, ki zmanjšuje ovire za mobilnost ob hkratni skrbi za to, da ne nalaga prevelikega bremena sistemom dodatnega pokojninskega zavarovanja. Komisija je zato na tej podlagi preoblikovala člen 4(c) in pojasnila, da obvezna doba enega leta za pridobitev pravic velja vedno, ko aktiven član sistema doseže 25 let, ne glede na starost, pri kateri je pričel pridobivati pravice. Prestrukturiranje člena 4, ki ga predlaga Evropski parlament in kombinira koncept starosti in največjih obveznih dob za pridobitev pravic, prinaša element negotovosti glede tega, ali se lahko za osebe, mlajše od 25 let, še vedno uporabi najnižja starost za pridobitev pravic. Z nadaljnjo revizijo predloga Komisije, da se omogoči največjo obvezno dobo enega leta za pridobitev pravic (za starejše od 25 let), je ta negotovost še večja. Zaradi jasnosti Komisija zavrača izbris člena 4(b), ki navaja: „kadar je določena najnižja starost za pridobitev pokojninskih pravic, ta ne presega 21 let“, in namesto tega uvaja manjše osnutke sprememb. Poleg tega Komisija uvaja tehnične spremembe prvotnega člena 4(c) in ga za izboljšavo celotne sestave in doslednosti celotnega člena 4 prestavlja v 4(a). Sprememba 43 preoblikuje in razširja prvoten člen 4(a) (sedaj 4 (d)) in nadalje pojasnjuje, kako ravnati s prispevki pred pojavitvijo pridobitve. Komisija te spremembe v celoti sprejema ob upoštevanju manjših sprememb besedila. Komisija prav tako načeloma sprejema ustrezno novo uvodno izjavo, ki jo uvaja sprememba 11. Ta je preoblikovana kot uvodna izjava 6(a) glede na pripombe izvedencev delovnih skupin Sveta, ki nadalje pojasnjuje sredstva, v katerih so obravnavane nepridobljene pravice in odhajajoči delavci. Sprememba 24 z uvedbo določb člena 4(a-d) opisuje vlogo, ki jo lahko imajo socialni partnerji na podlagi kolektivnih pogodb. Komisija načeloma sprejema te predloge in jih na podlagi razprave o osnutkih sprememb v Svetu uvaja kot nov člen 4(e), kar omogoča večjo pravno jasnost. Sprememba 9 zadeva splošno uvodno izjavo za člen 4 v celoti, ki delno zamenjuje prvotno uvodno izjavo 6, ki jo odpravlja sprememba 10. Navaja, da bi bilo zaradi povečane pomembnosti določb o dodatni pokojnini za dohodke v upokojitvi potrebno izboljšati pridobitev, ohranjanje in prenos pravic do pokojnine. Komisija ta predlog v celoti sprejema kot uvodno izjavo 5i, da bi zagotovila usklajenost s cilji direktive, pa obenem dodaja referenco na zmanjšanje ovir prostega pretoka in poklicne mobilnosti. Kot dodatno strokovno pojasnilo Komisija dodaja novo uvodno izjavo 5j, da bi se izognila nejasnostim glede pomena pojma „pogoji za pridobitev“, ki bi ga lahko v nekaterih državah članicah razumeli, kot da se nanaša na nakup rente. 3.3 Ohranjanje pravic v zadržanju in prenosi (člena 5 in 6) Ohranjanje pravic v zadržanju. Sprememba 12 uvaja novo uvodno izjavo (6b), ki poudarja pravico odhajajočih delavcev, da svoje pridobljene pokojninske pravice pustijo kot ohranjanje pravic v zadržanju v sistemu, v katerem so jih pridobili. Komisija načeloma sprejema to spremembo, dodaja pa osnutke sprememb, ki so rezultat dela v Svetu, predvsem v povezavi z določenimi situacijami, v katerih lahko zelo mobilni delavci, predvsem v smislu pokojninskih sistemov z določenimi prispevki, prenesejo pravice v drug sistem pokojninskega zavarovanja, ki izpolnjuje določbe člena 5.1. Sprememba 13 preoblikuje uvodno izjavo 7 v skladu s splošnim načelom pojasnitve, kako se pravice v zadržanju izračunajo in ohranijo, in obenem poudarja potrebo po upoštevanju posebne narave sistema in pravic članov sistema, ki niso odhajajoči delavci. Komisija načeloma sprejema spremembo in pri preoblikovanju besedila črpa iz dela strokovnjakov delovnih skupin Sveta. Besedilo se za izračun vrednosti pokojninskih pravic sedaj nanaša na „nacionalno zakonodajo in prakso“, namesto na „aktuarske standarde“, da bi se izognili zamenjavi z čezmejnimi določbami Direktive 2003/41/ES[1]. Z uporabo nadaljnjega dela izvedencev delovnih skupin Sveta besedilo vsebuje tudi referenco na utemeljene upravne stroške, ki jih je mogoče upoštevati v primeru prilagoditve pravic v zadržanju. Komisija meni, da je to sorazmeren in potreben dodatek. Sprememba 14 pojasnjuje uvodno izjavo 8 glede prenosa majhnih zneskov pridobljenih pokojninskih pravic za odhajajoče delavce. Komisija načeloma sprejema to spremembo in dodaja pojasnila glede koncepta izračuna izplačil sredstev. Sprememba 25 preoblikuje člen 5 z uvedbo novega člena 5.1, ki odhajajočim delavcem – ob upoštevanju pogojev v členih 5.2 in 5.3 – dovoljuje, da pustijo svoje pravice v zadržanju v sistemu, v katerem so jih pridobili. Komisija načeloma sprejema to spremembo, z manjšimi spremembami besedila, ki so deloma rezultat tehničnih razprav v Svetu. Da bi zagotovila jasnost namena, Komisija vključuje tudi besedilo, ki pojasnjuje, da je treba vrednost na novo oblikovanih pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja v zadržanju, kjer je to primerno, izračunati od trenutka, ko delavec zapusti sistem. Ta vrednost predstavlja referenčno točko za prihodnjo obravnavo pravic v zadržanju, kot je navedeno v členu 5.1. Sprememba 25 prispeva tudi več podrobnosti k členu 5.1 in zlasti vsebuje izrecno referenco na postopke, pri katerih „pravična prilagoditev“ (v spremembi opisana kot „pravična obravnava“) velja kot pravična. Delno to pomeni vključitev besedila iz prvotne uvodne izjave 7. Sprememba predlaga tudi, da bi morale biti pravice v zadržanju zaščitene v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca, ki plačuje. Komisija ne more sprejeti uvedbe zaščite v primeru plačilne nesposobnosti v tej direktivi, saj je že predmet evropske zakonodaje v določbah člena 8 direktive Sveta 80/987/EGS[2]. Druge spremembe Komisija načeloma sprejema ob uporabi tehničnega jezika, razvitega v delovnih skupinah Sveta. Vendar pa Komisija, ki sicer sprejema načelo o zagotovitvi več podrobnosti v členu 5.1, meni, da sestava predlagane spremembe cilja bolj natančne opredelitve „pravične obravnave“ ne doseže v celoti. Zato spremenjeni predlog preoblikuje in pojasnjuje člen 5.1 z uvedbo dveh skupnih in posebnih metod obravnavanja pravic v zadržanju (oblikovanje v skladu s pravicami aktivnih članov sistema in oblikovanje v skladu s pokojninskimi pravicami, ki so trenutno v plačilu) ob konceptu pravične obravnave na začetku člena. Druge metode, ki lahko veljajo kot pravična obravnava, so nato naštete, kot je predlagano v spremembi 25. Za dodatno pojasnilo teh sprememb Komisija uvaja novo uvodno izjavo (7a), kjer navaja, da direktiva ne določa nobenih obveznosti za vzpostavitev bolj ugodnih pogojev za pravice v zadržanju kot za pravice aktivnih članov sistema. Komisija uvaja tudi – ob upoštevanju strokovnega nasveta delovne skupine Sveta – dodatno pojasnilo člena 5.1(c), ki dovoljuje državam članicam, da postavijo sorazmerne omejitve, ko so pravice v zadržanju v skladu s ceno ali inflacijo plač. Komisija meni, da je to razumen kompromis za zaščito dolgoročne vzdržnosti dodatnih pokojninskih pravic. Posledica teh sprememb je odvečnost določbe o izvajanju v členu 9.5, ki je zato črtana. Sprememba 25 predlaga tudi spremembe besedila člena 5.2 glede tega, kako lahko pokojninski sistemi odvajajo obveznosti kot glavnico, ko so pridobljene pravice pod mejno vrednostjo, ki jo je določila nacionalna zakonodaja. Komisija te spremembe v celoti sprejema, ob upoštevanju manjših sprememb besedila. Komisija načeloma sprejema tudi uvedbo člena 2.3, ki določa vlogo, ki jo lahko igrajo socialni partnerji ob uvajanju določb člena 5 v kolektivne pogodbe. Prenosi. Spremembe 15, 16 in 17 odražajo spremembe člena 5 in črtanje člena 6 ter obenem poudarjajo, da cilj direktive ni odvračanje od prenosa pokojninskih pravic. Uvodne izjave priporočajo, da države članice iščejo poti za izboljšanje pogojev prenosa, kjer koli je to mogoče. Komisija sprejema spremembi 15 in 17, ki črtata uvodni izjavi 9 in 10, ter tudi sprejema, s spremembami besedila, spremembo 16 (sedaj nova uvodna izjava 9a), ki navaja, da bi bilo treba zlasti spodbujati prenose v novih sistemih dodatnega pokojninskega zavarovanja. Sprememba 26 predlaga črtanje člena 6 o prenosu pokojninskih pravic. Komisija to spremembo v celoti sprejema in obžaluje, da določb o načinu prenosa pokojninskih pravic ni v spremenjenem predlogu. Komisija priznava, da je na tej točki zaradi tehničnih težav pri dogovoru glede splošnih določb o prenosu in zaskrbljenosti v zvezi z vplivom na finančne vzdržnosti nekaterih sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja člen 6 treba črtati. 3.4 Informacije in preprečitev nazadovanja (člena 6 in 7) Informacije. Sprememba 27 se nanaša na zagotovitev informacij delavcem, aktivnim članom sistema in odhajajočim delavcem v členu 7.1 (sedaj 6.1). Sprememba predlaga pravico aktivnih članov sistema, da lahko v primeru prenehanja delovnega razmerja zahtevajo informacije, ki se nanašajo na njihove pravice iz dodatnega pokojninskega zavarovanja. Komisija ta del spremembe v celoti sprejema. Spremembe členov 7.2 in 7.3 (sedaj 6.2 in 6.3) so v celoti ali načeloma sprejete z uporabo tehničnega jezika, ki je bil sprejet med delom na Svetu. Predlog za črtanje 7.4, ki opisuje način zagotavljanja informacij in umestitve v 7.2, ni sprejet, saj Komisija meni, da je prvotna zasnova člena jasnejša. Besedilo v 7.4 (sedaj 6.4) je razvito tako, da odraža tehnične razprave z izvedenci Sveta. Posledica teh sprememb je dodatno besedilo za namene upravnega varovala, ki ga Komisija uvaja v uvodno izjavo 11, v katerem pojasnjuje, da ni treba posredovati informacij večkrat kakor enkrat letno. Preprečitev nazadovanja. Sprememba 28 pojasnjuje člen o preprečitvi nazadovanja z zamenjavo pojma „prenosljivost“ s pojmom „pridobitev in ohranjanje pokojninskih pravic“, kar je odraz črtanja določb o prenosljivosti iz direktive. Sprememba je sprejeta v celoti, razen reference na odhajajoče delavce v zadnji vrstici člena, ki šteje za nepotrebno. Poleg tega je Komisija razjasnila vsebino člena s pojasnilom, da ohranjanje zadeva odhajajoče delavce, pridobitev pravic pa delavce bolj na splošno. 3.5 Izvajanje in poročilo (člena 8 in 9) Izvajanje. Spremembi 29 in 42 predlagata, da se lahko državam članicam pri izvajanju direktive odobri podaljšanje roka za 60 mesecev v zvezi z izvajanjem členov 4 in 5. Komisija sprejema ta predlog, pa tudi manjše spremembe besedila kot sorazmerne za uravnoteženje elementov zmanjšanja ovir prostega pretoka in mobilnosti ter zagotavljanje stalne vzdržnosti dodatnih pokojninskih pravic. Komisija je prav tako spremenila datum začetka izvajanja zaradi trenutnih razmer. Sprememba 30 črta člen 9.3, kar Komisija sprejema, ker je določba zaradi črtanja določb o prenosljivosti zastarela. Poročilo. Sprememba 31 določa, da mora del petletnih poročil, določenih v členu 10 (sedaj člen 9) podati oceno „pripravljenosti delodajalcev“, da nudijo dodatne pokojnine po izvedbi te direktive. Komisija načeloma to spremembo sprejema, a predlaga, da se ta del o poročilu uvrsti v novo uvodno izjavo (15a). Komisija uvaja tudi spremembe tehnično-jezikovne narave in dodaja reference na „razvoj dodatnih določb“ in ne „pripravljenost“. Komisija meni, da je pripravljenost koncept, ki ga je težko opredeliti. Sprememba 32 predlaga novo klavzulo k členu 10 (sedaj člen 9), ki zahteva, da se v prvem poročilu poda oceno, kako izvedba prenosa pokojninskih pravic vpliva na obveznosti delodajalca glede pravic do dodatnega pokojninskega zavarovanja. Komisija načeloma sprejema ta dodaten element in ga za večjo jasnost priprave besedila tudi vključuje v uvodno izjavo (15a). Spremembi 52 in 33 predlagata črtanje člena 10.2, ki ga nadomesti novi odstavek (člen 10.2 (a)). Novi odstavek zahteva od Komisije, da pregleda predvsem pogoje za prenos pokojninskih pravic v petih letih od sprejetja direktive. Na podlagi tega poročila bi morala Komisija pripraviti potrebne predloge za nadaljnje zmanjšanje ovir za mobilnost. Komisija sprejema obe spremembi in za večjo jasnost priprave besedila temu primerno prilagaja člen 10.2 (sedaj 9.2). Komisija je tudi okrepila besedilo tega odstavka, s katerim pojasnjuje, da bodo predlogi za spremembo direktive sledili le, če bodo razmere zahtevale nadaljnjo zakonodajo. |

SKLEPNA UGOTOVITEV |

Ob upoštevanju člena 250(2) Pogodbe ES Komisija spreminja svoj predlog. |

2005/0214 (COD)

Spremenjeni p P redlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o izboljšanju prenosljivosti do dodatnega pokojninskega zavarovanja o minimalnih zahtevah za povečanje mobilnosti delavcev z izboljšanjem pridobivanja in ohranjanja pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja

(besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter zlasti členov 42 in 94 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[3],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[4],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe[5],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Prosto gibanje oseb je ena od temeljnih svoboščin Evropske skupnosti; Pogodba v členu 42 določa, da Svet v skladu s postopkom iz člena 251 na področju socialne varnosti sprejme ukrepe, potrebne za vzpostavitev prostega gibanja delavcev.

(2) Socialna zaščita delavcev glede pokojnine je zagotovljena z zakonsko predpisanimi sistemi socialne varnosti, ki jih dopolnjujejo sistemi dodatnega socialne varnosti pokojninskega zavarovanja , povezani s pogodbo o zaposlitvi. Ti sistemi dodatnega pokojninskega zavarovanja v državah članicah postajajo vse pogostejši.

(3) Svet ima široka diskrecijska pooblastila za izbiro najbolj primernih ukrepov za dosego cilja člena 42 Pogodbe. Sistem usklajevanja, predviden v Uredbi Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Skupnosti[6], in v Uredbi Sveta (EGS) št. 574/72 z dne 21. marca 1972 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71, in zlasti pravila za seštevanje se ne nanašajo na dodatno pokojninsko zavarovanje, razen za sisteme, zajete v pojmu „zakonodaja“, kakor je opredeljeno v prvem pododstavku člena 1(j) Uredbe (EGS) št. 1408/71[7], ali o katerih država članica da izjavo, skladno s tem členom. Za sisteme dodatnega pokojninskega zavarovanja je zato treba sprejeti posebne ukrepe, da bi se upoštevala njihova posebna narava in značilnosti, kakor tudi raznovrstnosti teh sistemov znotraj držav članic in med posameznimi državami članicami ter zlasti vloge socialnih partnerjev pri njihovem izvajanju.

(4) Direktiva Sveta 98/49/ES z dne 29. junija 1998 o zaščiti pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlenih in samozaposlenih oseb, ki se gibljejo v Skupnosti[8], je prvi poseben ukrep za izboljšanje uresničevanja pravice do prostega gibanja delavcev na področju sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja.

(5) Uporabiti je bi bilo treba tudi člen 94 Pogodbe, ker so neskladja med nacionalnimi zakonodajami, ki urejajo sisteme dodatnega pokojninskega zavarovanja, takšne narave, da bi lahko ovirala uveljavljanje pravic do prostega gibanja kakor tudi delovanje notranjega trga. Da bi se izboljšale Zato je treba za izboljšanje prenosljivosti pravic do dodatnega pokojninskega zavarovanja pravice delavcev, ki se gibljejo v Skupnosti in znotraj iste države članice, uskladiti je treba določiti nekatere pogoje za pridobitev minimalne zahteve za pridobivanje in ohranjanje pridobljenih pokojninskih pravic in zbližati pravila o ohranitvi mirujočih pravic in prenosa pridobljenih pravic odhajajočega delavca v dodatnih pokojninskih načrtih, povezanih z delovnim razmerjem .

(5a) Prav tako je treba upoštevati naravo in posebne značilnosti pokojninskih sistemov ter njihove raznolikosti znotraj držav članic in med njimi. Oblikovanje novih sistemov, rentabilnost obstoječih sistemov ter pričakovanja in pravice članov sedanjega sistema pokojninskega zavarovanja je treba v zadostni meri zaščititi. Ta direktiva bi morala zlasti spoštovati vlogo socialnih partnerjev pri oblikovanju in izvajanju sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja .

(5b) Ta direktiva ne postavlja pod vprašaj pravice držav članic, da organizirajo lastne pokojninske sisteme. Države članice ohranjajo polno odgovornost za organizacijo takšnih sistemov in zato niso zavezane uvesti zakonodajo, ki določa oblikovanje sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja .

(5c) Ta direktiva se uporablja za vse sisteme dodatnega pokojninskega zavarovanja, opredeljenega v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso, ki nudijo dodatno pokojnino za delavce, kakršne so, med drugim, pogodbe skupinskega zavarovanja, dokladni sistemi, sklenjeni v eni ali več panogah ali sektorjih, sistemi s skladi ali pokojninske obljube, zajamčene s knjigovodskimi rezervacijami, ali kateri koli skupinski ali primerljiv sistem za zagotavljanje dodatne pokojnine.

(5d) Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za sisteme dodatnega pokojninskega zavarovanja, ali, kjer je to primerno, pododdelke takšnih sistemov, ki so zaprti za nove člane, saj bi uvedba novih pravil lahko takšnim sistemom naložila nepravično breme.

(5e) Namen te direktive ni usklajevati ali vplivati na nacionalno zakonodajo, ki ureja reorganizacijske ukrepe in likvidacijske postopke; ni pomembno, ali so takšni postopki sproženi zaradi nesolventnosti in ali so prostovoljni ali obvezni. Prav tako ta direktiva ne zadeva nacionalne zakonodaje, ki ureja reorganizacijske ukrepe iz Direktive 2001/17/ES[9].

(5f) Ta direktiva ne bi smela vplivati na ureditve o stečajni zaščiti ali urejanju nadomestil, ki so povezane z delovnim razmerjem in imajo namen ščititi pravice do pokojnine delavcev v primeru plačilne nesposobnosti podjetja ali sistema pokojninskega zavarovanja. Prav tako ta direktiva ne bi smela zadevati sredstev nacionalnih pokojninskih rezerv.

(5g) Ta direktiva se uporablja samo za dodatne pokojnine, obstoječe zaradi delovnega razmerja, ki temeljijo na doseganju upokojitvene starosti ali izpolnjevanju drugih zahtev, kakor jih določa sistem pokojninskega zavarovanja ali nacionalna zakonodaja. Ta direktiva se ne uporablja za posamezne pokojninske ureditve, razen za tiste posamezne pokojninske ureditve, ki temeljijo na delovnem razmerju. Ne uporablja se niti za invalidnine niti za družinske pokojnine.

(5h) Enkratno plačilo, ki se ne šteje za precejšen prihodek, ni povezano s prispevki za nakup rente, se plača neposredno ali posredno ob koncu zaposlitve, financira pa ga izključno delodajalec, se ne bi smelo šteti za dodatno pokojnino v smislu te direktive.

(5i) Ker poklicno pokojninsko zavarovanje v številnih državah članicah postaja vse pomembnejše za zagotavljanje življenjskega standarda v starosti, bi morali biti pogoji za pridobivanje, ohranjanje in prenos pridobljenih pravic izboljšani, da bi zmanjšali ovire prostega gibanja delavcev in poklicne mobilnosti znotraj EU.

(5j) Pogoji za pridobivanje ne bi smeli biti povezani z drugimi pogoji, določenimi za pridobitev pravice do rente, ki zadeva fazo izplačila, v okviru nacionalne zakonodaje ali pravil za nekatere sisteme pokojninskega zavarovanja (zlasti za sisteme zavarovanja z vnaprej določenimi prispevki).

(6) Za zagotovitev, da pogoji za pridobitev pravic do dodatne pokojnine ne posegajo v uresničevanje pravice do prostega gibanja delavcev v Evropski uniji, je treba določiti omejitve glede pogojev za pridobitev teh pravic zato, da kadar delavec uresničuje svojo pravico do prostega gibanja ali se giblje znotraj ene izmed držav članic, lahko ob koncu zaposlitve prejme pokojnino.

(6a) Kadar delovno razmerje preneha, preden je odhajajoči delavec postopoma pridobil pridobljene pokojninske pravice, in če naložbeno tveganje prevzema sistem ali delodajalec (zlasti pri sistemih pokojninskega zavarovanja z vnaprej določenimi pravicami), bi moral sistem vedno povrniti prispevke odhajajočega delavca. Kadar delovno razmerje preneha, preden je odhajajoči delavec postopoma pridobil pridobljene pokojninske pravice, in če naložbeno tveganje prevzema odhajajoči delavec (zlasti pri sistemih pokojninskega zavarovanja z vnaprej določenimi prispevki), bi moral sistem povrniti vrednost naložb, pridobljeno iz teh prispevkov. Vrednost je lahko večja ali manjša od prispevkov, ki jih vplača odhajajoči delavec. Če je vrednost negativna, povračila ni.

(6b) Odhajajoči delavci bi morali imeti pravico, da svoje pridobljene pokojninske pravice pustijo v okviru pokojninskega načrta, v katerem so bile določene. Kar zadeva ohranjanje pravic v zadržanju, je lahko zaščita enakovredna, če se – zlasti v okviru sistema pokojninskega zavarovanja – odhajajočemu delavcu ponudi možnosti, da se vrednost njegovih pridobljenih pokojninskih pravic odvede v sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki zadošča pogojem, določenim v členu 5.1.

(7) V skladu z nacionalno zakonodajo in prakso Prav tako je bi bilo treba nadzorovati sprejeti ukrepe za ohranitev prilagoditev pravic v zadržanju ali vrednosti tovrstnih pravic . da bi se izognili kaznovanju odhajajočih delavcev. Ta cilj je mogoče uresničiti s prilagoditvijo mirujočih pokojninskih pravic z različnimi referenčnimi ukrepi, med katerimi so inflacija, raven plač ali še neplačani pokojninski prejemki ali stopnja donosa sredstev iz sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja. Vrednost pravic bi se morala takrat, ko delavec izstopi iz sistema, določiti v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso. Kadar se vrednost pravic v zadržanju prilagodi, bi bilo treba upoštevati posebno naravo sistema, interese upravičencev z odloženo uveljavitvijo pravice ter interese preostalih aktivnih članov pokojninskega sistema in upokojenih upravičencev. Kadar se vrednost pravic v zadržanju prilagodi, se lahko upoštevajo utemeljeni upravni stroški.

(7a) Direktiva ne določa nobenih obveznosti za vzpostavitev bolj ugodnih pogojev za pravice v zadržanju kot za pravice aktivnih članov sistema .

( 8 ) Če pridobljene pokojninske pravice ali vrednost pridobljenih pokojninskih pravic odhajajočega delavca ne presegajo katere koli mejne vrednosti, ki jo je določila zadevna država, in da ne bi prišlo do prevelikih upravnih stroškov zaradi upravljanja velikega števila pravic v zadržanju, je treba sistemom omogočiti bi imeli lahko pokojninski načrti možnost, da ne ohranjajo teh pridobljenih pravic , ampak uporabijo prenos bodisi prenesejo vrednost teh pokojninskih pravic bodisi se zanje uporabi plačilo izplačilo sredstev, ki predstavlja pridobljene pravice kadar te ne presežejo mejne vrednosti, določenega v zadevni državi članici . Po potrebi se bo v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso določila vrednost prenosa ali izplačilo sredstev.

(9) Delavcem, ki menjajo delovno mesto, je treba zagotoviti možnost izbire med ohranitvijo njihovih pravic do pokojnine, pridobljenih iz izvirnega sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja in prenosom ustreznih sredstev v drug sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja, vključno s prenosom v drugo državo članico.

(9a) Ta direktiva ne predvideva določb za prenos pridobljenih pokojninskih pravic, vendar, d a bi spodbudile poklicno mobilnost, bi si morale države članice prizadevati čim bolj, in zlasti ko uvajajo nove sisteme dodatnega pokojninskega zavarovanja, izboljšati prenosljivost pridobljenih pokojninskih pravic.

( 10 ) Zaradi finančne vzdržnosti sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja imajo države članice možnost, da sheme brez skladov načeloma oprostijo obveznosti, da delavcem omogočijo prenos pridobljenih pravic. Vendar je treba za zagotovitev enakega obravnavanja delavcev, zajetih v sistemih s skladi, in delavcev v sistemih brez skladov, da si države članice prizadevajo za postopno izboljšanje prenosljivosti pravic iz sistemov brez skladov.

(11) Brez poseganja v Direktivo 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. junija 2006 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje[10], bi morali odgovorni za upravljanje sistemov dodatnih pokojninskih zavarovanj biti aktivni člani sistema in delavci, ki uresničujejo ali imajo namen uresničevati svojo pravico do prostega gibanja, ustrezno obvestiti obveščeni, zlasti o vplivu prenehanja zaposlitve na njihove pravice do dodatnega pokojninskega zavarovanja. Države članice lahko določijo, da takšnih informacij ni treba zagotoviti več kot enkrat letno.

( 12 ) Zaradi raznolikosti dodatnih sistemov socialne varnosti pokojninskega zavarovanja , se mora Skupnost omejiti le na določitev splošnega okvira ciljev za dosego in zato je Direktiva ustrezen pravni instrument.

( 13 ) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predlaganih ukrepov, in sicer zmanjšanja ovir za uveljavljanje pravice do prostega gibanja delavcev, do poklicne mobilnosti in pravice za delovanje notranjega trga, in bi jih bilo torej zaradi obsega predlaganega ukrepa lažje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je navedeno v členu 6 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva, ki temelji zlasti na presoji vpliva, opravljeni s pomočjo odbora na področju dodatnih pokojninskih zavarovanj ( Pokojninski forum ), ne presega tega, kar je potrebno za dosego teh ciljev.

( 14 ) Ta direktiva določa minimalne zahteve, kar državam članicam omogoča, da sprejmejo ali ohranijo ugodnejše določbe. Izvajanje te direktive ne more upravičevati nazadovanja glede na obstoječe stanje v vsaki državi članici.

( 15 ) Zaradi potrebe po upoštevanju posledic te direktive, zlasti glede finančne vzdržnosti sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja, so države članice lahko upravičene do dodatnega roka za postopno izvedbo določb, ki bi lahko imele takšne posledice.

(15a) Petletna poročila naj podajo oceno o zadnjih gibanjih pri zagotavljanju dodatnih pokojnin. Prvo poročilo naj vsebuje tudi oceno obveznosti delodajalca znotraj nacionalne zakonodaje v zvezi s pokojninskimi pravicami odhajajočih delavcev, ki prenašajo svoje pravice v drug pokojninski sistem. Ocena naj prouči tudi možnosti zagotavljanja, da se pravna odgovornost zaključi, ko so prenosi končani.

( 16 ) V skladu z nacionalnimi določbami, ki urejajo organizacijo sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja, lahko države članice socialnim partnerjem, na njihovo skupno zahtevo, zaupajo izvajanje te direktive v zvezi z določbami, ki se nanašajo na kolektivne pogodbe, pod pogojem, da države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za to, da lahko v vsakem trenutku zagotovijo rezultate, ki jih zahteva ta direktiva –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Cilj

Namen te direktive je olajšati uresničevanje pravice do prostega gibanja delavcev in olajšati pravice do poklicno mobilnost delavcev znotraj iste države članice z zmanjšanjem ovir, ki so jih ustvarili nekateri predpisi glede sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja v državah članicah , povezanih z delovnim razmerjem .

Člen 2

Področje uporabe

1. Ta direktiva se uporablja za sisteme dodatnega pokojninskega zavarovanja, razen za sisteme, ki jih zajema Uredba (EGS) št. 1408/71[11].

2. Direktiva ne velja za:

(a) sisteme dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki, od dneva, ko začne veljati ta direktiva, ne sprejemajo več novih članov in zanje ostajajo zaprti;

(b) sisteme dodatnega pokojninskega zavarovanja, za katere veljajo ukrepi, ki vključujejo upravne organe, ustanovljene s strani nacionalne zakonodaje ali pravosodnih oblasti, z namenom ohranjanja ali obnavljanja finančnega položaja, vključno z likvidacijskimi postopki. Ta izključitev ne bo trajala dlje, kakor traja posredovanje;

(c) sisteme zajamčenih vlog v primeru plačilne nezmožnosti, sisteme nadomestil in sredstva nacionalnih rezerv.

Člen 3

Opredelitve

Za namene te direktive, bi morale veljati naslednje definicije :

(a) „dodatna pokojnina“ pomeni starostno pokojnino, dodatke za invalidnost in družinsko pokojnino za preživele družinske člane, če to, predvideno z določili pokojninskega načrta, oblikovanega v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso katerih namen je dopolniti ali nadomestiti prejemke, ki jih zagotavljajo zakonsko določeni sistemi socialne varnosti za iste primere ;

(b) „sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja“ pomeni kateri koli sistem poklicne starostne pokojnine , oblikovan v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso, kakršen je, med drugim, pogodba skupinskega zavarovanja, dokladni sistem, sklenjen v eni ali več panogah ali sektorjih, sistem s skladi ali pokojninska obljuba, zajamčena s knjigovodskimi rezervacijami, ali kateri koli skupinski ali primerljiv sistem in povezan z delovnim razmerjem, za zagotavljanje dodatne pokojnine za zaposlene ali samozaposlene osebe;

(c) „ aktivni član sistema pokojninskega zavarovanja“ pomeni delavce osebe , katerim trenutno delovno razmerje poklicna dejavnost daje ali bi jim lahko dalo pravico do dodatnega pokojninskega zavarovanja , po izpolnitvi vseh pogojev za pridobivanje , v skladu z določbami dodatnega pokojninskega zavarovanja;

(d) „ pridobljene pokojninske pravice“ pomenijo vsako upravičenost do dodatne pokojnine po izpolnitvi katerih koli pogojev za pridobitev prejemkov, do katerih je zavarovanec ali drug upravičenec dodatnega pokojninskega sistema upravičen v skladu s pravili sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja in, kjer je to primerno, v skladu z nacionalno zakonodajo;

(da) „obvezna doba pridobivanja pravic“ pomeni čas aktivne vključenosti v sistem pokojninskega zavarovanja, ki je predpisan z nacionalno zakonodajo ali pravili sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja za uveljavitev upravičenosti do dodatne pokojnine;

(e) „prenehanje delovnega razmerja“ pomeni odločitev za prekinitev delovnega razmerja;

(f) „odhajajoči delavec“ pomeni aktivnega člana pokojninskega sistema , katerega trenutno delavca, ki preden postane upravičen do pokojnine, zapusti delovno razmerje v katerem si je ali si bi lahko pridobil pravice do pokojnine, če bi ostal v delovnem razmerju se preneha iz drugih razlogov kot iz razloga, da je postal upravičenec do dodatne pokojnine ;

(g) „prenosljivost“ pomeni, da delavec pridobi in ohrani pokojninske pravice ob uresničevanju svoje pravice do prostega gibanja ali poklicne mobilnosti;

(h) „upravičenec z odloženo uveljavitvijo pravice “ pomeni vsakega nekdanjega zavarovanca s pravicami do pokojnine, ki mirujejo v vsakega nekdanjega aktivnega člana pokojninskega sistema, ki ima v okviru sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja pridobljene pokojninske pravice , vendar ni več aktivni član tega pokojninskega sistema in še ne prejema do takrat, kadar so izpolnjeni pogoji za prejemanje dodatne pokojnine po tem sistemu ;

(i) „pravice iz dodatnega pokojninskega zavarovanja v zadržanju“ pomenijo pridobljene pokojninske pravice iz dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki se ohranijo v pokojninskem načrtu, v katerem jih je upravičenec z odloženo uveljavitvijo pravice postopoma pridobil ki bo prejemal pokojnino iz tega sistema pokojninskega zavarovanjem kadar bodo za to izpolnjeni pogoji ;

(j) „ prenos vrednost pravic v zadržanju “ pomeni kapitalsko vrednost pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja, izračunano v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso nakazilo sredstev iz sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki pomeni celoto ali del pokojninskih pravic, pridobljenih v okviru tega sistema, z možnostjo prenosa sredstev v nov sistem pokojninskega zavarovanja ali drugo finančno institucijo, ki zagotavlja pravice do pokojnine .

Člen 4

Pogoji glede meril za pridobitev pravic

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da:

(a) v primeru, da ob prenehanju delovnega razmerja pravice do pokojnine še niso pridobljene, se vsi prispevki, ki jih je odhajajoči delavec plačal ali so bili plačani v njegovem imenu, povrnejo ali prenesejo je čas aktivne vključenosti v sistem pokojninskega zavarovanja pogojen z obdobjem zaposlitve, to obdobje ne presega enega leta ;

(b) v primeru, da je zahtevana najnižja starost za aktivnega člana za pridobitev odmero pridobljenih pokojninskih pravic, ta ne presega starost največ 21 let;

(c) Delavec lahko vstopi v sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja po največ enem letu zaposlitve ali po potrebi najkasneje, ko doseže minimalno zahtevano starost v primeru, da je določena obvezna doba za pridobitev pravic, ta v nobenem primeru ne sme presegati dobe enega leta za aktivne člane sistema, starejše od 25 let. Za aktivne člane sistema ta doba ne presega petih let ;

(d) V primeru, da odhajajoči delavec pridobi pokojninske pravice po obdobju članstva največ dveh let še ni pridobil pridobljenih pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja, ko je delovno razmerje prekinjeno, nosilec sistema pokojninskega zavarovanja povrne prispevke, vplačane s strani odhajajočega delavca ali v njegovem imenu v skladu z nacionalno zakonodajo ali kolektivnimi pogodbami ali pogodbami, ali v primeru, ko odhajajoči delavec prevzema naložbeno tveganje, vrednost naložb, ki izvira iz teh prispevkov ;

(e) Države članice imajo možnost dovoliti socialnim partnerjem, da s kolektivno pogodbo določijo razne določbe, v kolikor navedene določbe zagotavljajo vsaj enakovredno zaščito pravic delavcev in aktivnih članov pokojninskega sistema.

Člen 5

Ohranitev pravic iz pokojninskega zavarovanja v zadržanju

-1. Države članice ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da lahko odhajajoči delavci zadržijo pridobljene pravice iz sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja, v katerem so te pravice pridobili. Začetna vrednost teh pravic za namene odstavka 1 bo izračunana od trenutka, ko preneha trenutno delovno razmerje odhajajočega delavca.

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, ki se jim zdijo potrebni ob upoštevanju narave pravil ali prakse sistema pokojninskega zavarovanja , s katerimi zagotovijo, da bodo pravice iz dodatnega pokojninskega zavarovanja v zadržanju ali njihove vrednosti obravnavane v skladu s pravicami aktivnih članov sistema, ali razvojem pokojninskih prejemkov, ki se trenutno izplačujejo, ali z drugimi sredstvi, ki veljajo kot da zagotovijo pravična prilagoditev obravnava mirujočih pokojninskih pravic, da bi se izognili kaznovanju odhajajočih delavcev , kot so :

(a) pokojninske pravice iz sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja so določene kot nominalna vsota; ali

(b) upravičenec z odloženo uveljavitvijo pravice še naprej koristi obrestno mero, vgrajeno v sistem pokojninskega zavarovanja, ali dobiček od naložb s strani izvajalca dodatnega pokojninskega zavarovanja; ali

(c) vrednost pravic iz pokojninskega zavarovanja v zadržanju je prilagojena v skladu s stopnjo inflacije ali ravnijo plač, ki jo lahko sorazmerno omeji nacionalna zakonodaja ali se o njej dogovorijo socialni partnerji.

2. Države članice lahko dovolijo, da sistemi dodatnega pokojninskega zavarovanja ne ohranijo pridobljenih pravic odhajajočega delavca , ampak plačajo uporabijo prenos ali plačilo sredstva, enakovredna vrednosti pridobljenih pokojninskih pravic odhajajočemu delavcu, dokler vrednost pridobljenih pokojninskih pravic ki predstavljajo pridobljene pravice, kadar te ne presega jo mejne vrednosti, ki jo je določila zadevna država članica. Država članica Komisijo obvesti o določeni mejni vrednosti.

3. Države članice imajo možnost dovoliti socialnim partnerjem, da s kolektivno pogodbo določijo razne določbe, v kolikor navedene določbe zagotavljajo vsaj enakovredno zaščito pravico odhajajočega delavca in upravičencev z odloženo uveljavitvijo pravice .

Člen 6

Prenosljivost

1. Samo kadar je izplačilo sredstev izvedeno v skladu s členom 5(2), države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev da, kadar odhajajoči delavec na novem delovnem mestu ni vključen v isti sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja, lahko na svojo zahtevo v ustreznem roku po prenehanju zaposlitve pridobi prenos v isti državi članici ali v drugo državo članico vseh svojih pridobljenih pravic do pokojnine.

2. Države članice morajo v skladu s svojimi nacionalnimi praksami zagotoviti, da kadar aktuarske predpostavke in tiste o obrestnih merah, ki določajo vrednost pridobljenih pravic za prenos, ne kaznujejo odhajajočega delavca.

3. V sistemu dodatnega pokojninskega zavarovanja, v katerega so pravice prenesene, za prenesene pravice ne veljajo pogoji za pridobitev in se ohranijo vsaj na isti ravni kakor mirujoče pravice v skladu s členom 5(1).

4. Kadar se pri prenosu zahtevajo upravni stroški, države članice sprejmejo potrebne ukrepe, zato da so ti usklajeni s trajanjem obdobja, ko je bil odhajajoči delavec v sistemu.

Člen 7 6

Informacije

1. Brez poseganja v obveznosti institucij za poklicno upokojitev iz člena 11 Direktive 2003/41/ES v zvezi z informacijami, ki jih je treba zagotoviti članom sistema zavarovancem in upravičencem z odloženo uveljavitvijo pravice, države članice sprejmejo ukrepe, potrebne potrebne za zagotovitev, da aktivni člani sistema lahko na zahtevo pridobijo podatke v skladu z odstavkom 2 odgovorni za upravljanje sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja obvesti delavce o tem , kako bi prenehanje delovnega razmerja vplivalo na njihove pravice do dodatne pokojnine.

2. Zadostne Informacije se v razumnem roku sporočijo delavcem aktivnim članom sistema , ki za to zaprosijo. Nanašajo se zlasti na:

(a) pogoje za pridobitev pravic do dodatnega pokojninskega zavarovanja in posledice uporabe teh pogojev ob prekinitvi delovnega razmerja;

(b) pokojninske prejemke v primeru prekinitve delovnega razmerja vrednosti njihovih pridobljenih pokojninskih pravic ali oceno pridobljenih pokojninskih pravic, ki je bila opravljena največ 12 mesecev pred dnem zahteve in;

(c) Pogojev , ki urejajo prihodnjo obravnavo za ohranitev mirujočih pravic do pokojnine iz dodatnega pokojninskega zavarovanja v zadržanju;

(d) pogojev prenosa pridobljenih pravic.

3. Odgovorni za upravljanje sistema za dodatno pokojninsko zavarovanje upravičencu z odloženo uveljavitvijo pravice na njegovo zahtevo sporočijo Upravičencem z odloženo uveljavitvijo pravice se zagotovijo informacije o mirujočih pravicah do pokojnine in o vsaki spremembi pravil, ki urejajo sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja, veljavnega za upravičenca , kadar jih zanima naslednje :

(a) vrednost njihovih pravic v zadržanju ali oceno pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja v zadržanju, opravljena največ 12 mesecev pred dnem zahteve ter

(b) pogoje, ki urejajo prihodnjo obravnavo pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja v zadržanju.

4. Informacije iz tega člena se zagotovijo na jasen način in v razumnem roku v pisni in razumljivi obliki .

Člen 8 7

Minimalne zahteve – za preprečitev nazadovanja

1. Države članice lahko sprejmejo ali ohranijo določbe o vzpostavitvi dodatnih pokojninskih pravic za delavce in ohranjanju prenosljivosti dodatnih pokojninskih pravic odhajajočih delavcev , ki so bolj ugodne od tistih, ki jih predvideva ta direktiva.

2. Izvedba te direktive v nobenem primeru ne more biti razlog za zmanjšanje stopnje obstoječih pravic do vzpostavitve in ohranjanja prenosljivosti dodatnih pokojnin pravic do dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki velja v državah članicah.

Člen 9 8

Izvajanje

1. Države članice sprejmejo zakone, predpise in druge upravne določbe, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. julija 2008 [… (2 leti po sprejemu te direktive)] , ali zagotovijo, da socialni partnerji s sporazumom uvedejo lahko socialnim partnerjem, na njihovo skupno zahtevo, zaupajo izvajanje te direktive v zvezi z potrebne določbe najpozneje do tega datuma o kolektivnih pogodbah . V tem primeru d Države članice zagotovijo, da najpozneje do 1. julija 2008 socialni partnerji sporazumno uvedejo zahtevane določbe; zadevne države članice morajo sprejeti vse potrebne ukrepe, ki jim lahko vedno omogočajo zagotovitev rezultatov , določenih predpisanih v tej direktivi. O tem takoj obvestijo Komisijo.

2. Ne glede na 1. odstavek imajo države članice po potrebi na voljo dodaten 60-mesečni rok, ki se šteje od 1. julija 2008 [… (2 leti po sprejemu te direktive)] , za izvedbo cilja iz členov 4 in 5 (d) . Vsaka država članica, ki želi uporabiti dodaten rok, o tem obvesti Komisijo in pri tem navede zadevne določbe in sisteme ter posebne razloge, s katerimi utemeljuje podaljšanje roka.

3. Ne glede na prvi odstavek in, da bi bili upoštevani posebni pogoji, ki so ustrezno utemeljeni in povezani s finančno vzdržnostjo sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja, lahko države članice oprostijo dokladne sisteme in podjetja, ki so oblikovala knjigovodske rezervacije z namenom izplačati pokojnino svojim zaposlenim, uporabe člena 6(1). Vsaka država članica, ki želi izkoristiti to možnost, o tem nemudoma obvesti Komisijo in navede zadevne sisteme in posebne razloge, ki utemeljujejo to oprostitev, kakor tudi sprejete ali predvidene ukrepe za izboljšanje prenosljivosti pravic, ki izhajajo iz zadevnega sistema.

4 . Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklicevanje nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

5. Države članice Komisijo obvestijo o ukrepih, sprejetih za zagotavljanje izvajanja določb iz člena 5.

Člen 10 9

Poročilo

1. Vsakih pet let po 1. juliju 2008 [… (2 leti po sprejemu te direktive)] , Komisija pripravi poročilo, ki ga predloži Svetu , Evropskemu parlamentu, Svetu in Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij , na podlagi informacij, ki jih zagotovijo države članice.

2. Najpozneje 10 let po 1. juliju 2008, Komisija pripravi Prvo poročilo obravnava uporabo direktive in vsebuje posebno poročilo, o uporabi člena 9(3) . Na podlagi tega poročila Komisija po potrebi predloži predlog, ki vsebuje vse spremembe te direktive, ki so potrebne za zagotovitev enakega obravnavanja glede prenosljivosti pridobljenih pravic delavcev, zajetih v sistemih s skladi in delavcev, zajetih v sistemih iz člena 9(3). ki bo pregledalo pogoje za prenos kapitala, ki predstavlja pravice delavca iz dodatnega pokojninskega zavarovanja. Na podlagi tega poročila bo Komisija po potrebi pregledala možnosti za predlog, ki bi vseboval vse spremembe te direktive ali druge instrumente, potrebne za nadaljnje zmanjševanje ovir za mobilnost delavcev, ki so jih ustvarili nekateri predpisi glede določb dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Člen 11 10

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati 20. dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 12 11

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

[1] Direktiva 2003/41/ES o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje.

[2] Direktiva Sveta 80/987/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti njihovega delodajalca, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2002/74/ES.

[3] UL C […], […], str. […].

[4] UL C […], […], str. […].

[5] UL C […], […], str. […].

[6] UL L 149, 5.7.1971, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 631/2004 (UL L 100, 6.4.2004, str. 1).

[7] UL L 74, 27.3.1972, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 77/2005 (UL L 16, 20.1.2005, str. 3), ki jo bo nadomestila Uredba (ES) 883/04, ko bo ta začela veljati.

[8] UL L 209, 25.7.1998, str. 46.

[9] Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o reorganizaciji in likvidaciji zavarovalnic (UL L 110, 20.4.2001, str. 28).

[10] UL L 235, 23.9.2003, str. 10.

[11] Uredba, ki bo razveljavljena in nadomeščena z Uredbo (ES) 883/04, ko bo ta začela veljati.