Predlog sklep Sveta o odobritvi prve in druge spremembe Konvencije UN/ECE iz Espooja o presoji čezmejnih vplivov na okolje v imenu Evropske skupnosti /* KOM/2007/0470 končno - CNS 2007/0169 */
[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI | Bruselj, 14.8.2007 COM(2007) 470 konč. 2007/0169 (CNS) Predlog SKLEP SVETA o odobritvi prve in druge spremembe Konvencije UN/ECE iz Espooja o presoji čezmejnih vplivov na okolje v imenu Evropske skupnosti (predložila Komisija) OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1. Skupnost in njene države članice so 26. februarja 1991 podpisale Konvencijo Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) iz Espooja o presoji čezmejnih vplivov na okolje (v nadaljnjem besedilu Konvencija). Skupnost je Konvencijo odobrila 27. junija 1997[1]. 2. Na drugem sestanku leta 2001 so pogodbenice sprejele Sklep II/14 o spremembi Konvencije iz Espooja. Sprememba razširja opredelitev „javnost“ v členu 1(x) Konvencije in pojasnjuje, da javnost, ki lahko sodeluje v postopkih v okviru Konvencije, vključuje civilno družbo in zlasti nevladne organizacije ter omogoča, da h Konvenciji pristopijo države, ki niso članice ECE, če njihov pristop odobrijo pogodbenice na sestanku. Razširitev področja uporabe izraza „javnost“ in možnost pristopa držav, ki ne spadajo v regijo UN/ECE, h Konvenciji sta bistveni orodji za ozaveščanje javnosti o okoljskih vprašanjih in spodbujanje širše uporabe in izvrševanja okoljske zakonodaje. Prva sprememba Konvencije tako prispeva k okrepitvi politik za varstvo okolja in njihovi učinkovitosti. 3. Opredelitev „javnost“ je v zakonodaji Skupnosti veljavna v ustreznih določbah v okviru Direktive 85/337/EGS o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (Direktiva EIA)[2], kakor je bila spremenjena z direktivama 97/11/ES[3] in 2003/35/ES[4], in je v skladu s spremenjenih besedilom Konvencije. 4. Na tretjem sestanku leta 2004 so pogodbenice sprejele Sklep III/7 o drugi spremembi Konvencije iz Espooja. Ta sprememba dovoljuje prizadetim strankam, da sodelujejo pri določanju področja uporabe, revidira seznam dejavnosti, ki so vključene v Dodatek I h Konvenciji, in obravnava institucionalna vprašanja v okviru Konvencije, kot so preverjanje skladnosti, pooblastila sestanka pogodbenic in začetek veljavnosti sprememb. Ustrezne določbe Skupnosti (Direktiva EIA) so v skladu s to spremembo Konvencije iz Espooja, zato torej revizija te zakonodaje ni potrebna. 5. Na ministrski konferenci „Okolje za Evropo“ oktobra 2007 je pomembno pokazati, da so Evropska skupnost in države članice zavezane mednarodni okoljski politiki in da sodelujejo pri podpiranju ciljev okoljskih konvencij, sprejetih v forumu UN/ECE. Usklajenost Skupnosti med pogajanji je treba podobno zagotoviti tudi ob odobritvi sprememb Konvencije iz Espooja, da bi se omogočilo čim bolj sočasno deponiranje listin o ratifikaciji, odobritvi ali sprejetju Skupnosti in držav članic. 6. Skupnost mora zdaj odobriti te spremembe Konvencije iz Espooja. 2007/0169 (CNS) Predlog SKLEP SVETA o odobritvi prve in druge spremembe Konvencije UN/ECE iz Espooja o presoji čezmejnih vplivov na okolje v imenu Evropske skupnosti SVET EVROPSKE UNIJE JE – ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) in prvim pododstavkom člena 300(3) Pogodbe, ob upoštevanju predloga Komisije[5], ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[6], ob upoštevanju naslednjega: 1. Konvencija UN/ECE iz Espooja o presoji čezmejnih vplivov na okolje (v nadaljnjem besedilu Konvencija iz Espooja) si prizadeva določiti obveznosti, ki bodo pogodbenice zavezale, da presodijo vpliv določenih dejavnosti na okolje na začetku načrtovanja, in nalaga državam splošno obveznost glede uradnega obveščanja in posvetovanja pri vseh večjih projektih, ki bodo verjetno imeli znaten škodljiv čezmejni vpliv na okolje. 2. Skupnost je Konvencijo iz Espooja odobrila 27. junija 1997. 3. Na sestanku leta 2001 so pogodbenice sprejele spremembo Konvencije iz Espooja, s katero se razširi opredelitev „javnost“, tako da vključuje nevladne organizacije in druga združenja, ter omogoči državam izven regije UN/ECE, da pristopijo h Konvenciji. Ustrezna zakonodaja Skupnosti, zlasti Direktiva Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje[7], vključuje določbe v skladu s to spremembo Konvencije iz Espooja. 4. Druga sprememba Konvencije iz Espooja, ki so jo pogodbenice sprejele na sestanku leta 2004, dovoljuje prizadetim strankam, da sodelujejo pri določanju področja uporabe, revidira dejavnosti, navedene v Dodatku I h Konvenciji, in obravnava institucionalna vprašanja v okviru Konvencije. Ta sprememba ne vpliva na naravo obveznosti pogodbenic in seznam tistih dejavnosti, ki so že zajete v ustrezni zakonodaji Skupnosti, tj. v Direktivi 85/337/EGS. 5. Spremembe Konvencije iz Espooja lahko pogodbenice ratificirajo, odobrijo ali sprejmejo. Evropska skupnost in države članice morajo sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi bodo omogočile čim bolj sočasno deponiranje listin o ratifikaciji, odobritvi ali sprejetju. 6. Skupnost mora zdaj odobriti zgoraj navedeni spremembi Konvencije iz Espooja. SKLENIL: Člen 1 Prva in druga sprememba Konvencije UN/ECE iz Espooja o presoji čezmejnih vplivov na okolje se sprejmeta v imenu Skupnosti. Besedilo sprememb je priloženo temu sklepu. Člen 2 Predsednika Sveta se pooblasti, da imenuje osebo ali osebe, pooblaščene za deponiranje listine o odobritvi sprememb pri generalnem sekretarju Združenih narodov, ki opravlja naloge depozitarja, v skladu s členom 17 Konvencije iz Espooja. V Bruslju, […] Za Svet Predsednik […] SPREMEMBE KONVENCIJE IZ ESPOOJA O PRESOJI ČEZMEJNIH VPLIVOV NA OKOLJE PRVA SPREMEMBA Na koncu člena 1 (x) se po „oseb“ vnese : „in v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso, njihova združenja, organizacije ali skupine“ Po drugem odstavku člena 17 se vnese nov odstavek, ki se glasi : „3. Katera koli druga država, ki ni navedena v odstavku 2 tega člena in je članica Združenih narodov, lahko pristopi h Konvenciji, če njen pristop odobrijo pogodbenice na sestanku. Na sestanku pogodbenice ne bodo obravnavale ali odobrile nobene prošnje za pristop takšne države, dokler ne bo začel ta odstavek veljati za vse države in organizacije, ki so bile pogodbenice Konvencije 27. februarja 2001.“ in številčenje ostalih odstavkov se v skladu s tem spremeni . Na koncu člena 17 se vnese nov odstavek, ki se glasi : „7. Za katero koli državo ali organizacijo, ki ratificira, sprejme ali odobri to konvencijo, velja, da istočasno ratificira, sprejme ali odobri spremembo Konvencije, navedeno v Sklepu II/14, ki so ga pogodbenice sprejele na drugem sestanku.“ DRUGA SPREMEMBA Po desetem odstavku člena 2 se vnese nov odstavek, ki se glasi : „11. Če namerava prvotna pogodbenica izvesti postopek za določanje vsebine dokumentacije o presoji vplivov na okolje, mora biti prizadeti pogodbenici v primernem obsegu dana možnost, da sodeluje v tem postopku.“ V členu 8 se po „konvenciji“ vnese : „ali katerem koli od protokolov k tej konvenciji, katerih pogodbenice so.“ V členu 11 se odstavek 2(c) nadomesti z novim pododstavkom, ki se glasi : „(c) iščejo, če je to primerno, storitve in sodelovanje pristojnih organov, ki imajo strokovno znanje, pomembno za doseganje namenov te konvencije;“ Na koncu člena 11 se vneseta nova pododstavka, ki se glasita : „(g) pripravijo, kjer je primerno, protokole k tej konvenciji; (h) ustanovijo takšne pomožne organe, ki se jim zdijo potrebni za izvajanje te konvencije.“ Drugi stavek četrtega odstavka člena 14 se nadomesti z novim stavkom, ki se glasi : „Za pogodbenice, ki so jih ratificirale, odobrile ali sprejele, začnejo spremembe veljati devetdeseti dan, potem ko je depozitar najmanj od treh četrtin pogodbenic ob njihovem sprejetju prejel obvestilo o njihovi ratifikaciji, odobritvi ali sprejetju.“ Za členom 14 vnesite nov člen, ki se glasi : „Člen 14a Preverjanje skladnosti 1. Pogodbenice preverijo skladnost z določbami te konvencije na podlagi postopka za preverjanje skladnosti, ki je kot nekontradiktoren in v pomoč usmerjen postopek sprejet na sestanku pogodbenic. Preverjanje temelji na rednem poročanju pogodbenic, vendar ni omejeno na to poročanje. Na sestanku pogodbenic se odloči o pogostosti rednega poročanja pogodbenic in o podatkih, ki jih je treba vključiti v ta redna poročila. 2. Postopek za preverjanje skladnosti se lahko uporablja za vsak protokol, sprejet v okviru te konvencije.“ Dodatek I h Konvenciji se nadomesti z Dodatkom k temu sklepu; Po drugem odstavku Dodatka VI se vnese nov odstavek, ki se glasi : „3. Odstavka 1 in 2 se lahko smiselno uporabljata za vsak protokol h Konvenciji.“ Dodatek SEZNAM DEJAVNOSTI 1. Naftne rafinerije (brez obratov, ki proizvajajo le maziva iz surove nafte) ter obrati za plinifikacijo in utekočinjenje 500 ali več ton premoga ali bitumiziranega skrilavca dnevno. 2. (a) Termoelektrarne in drugi obrati na izgorevanje s toplotno močjo 300 megavatov ali več ter (b) jedrske elektrarne in drugi jedrski reaktorji, vključno z demontažo ali odstranitvijo takih elektrarn ali reaktorjev 1 / (razen raziskovalnih naprav za proizvodnjo in pretvorbo fisijskega in obogatenega materiala, katerih največja moč ne presega 1 kilovata neprekinjene toplotne obremenitve). 3. (a) Obrati, namenjeni ponovni obdelavi ožarčenega jedrskega goriva; (b) Obrati, namenjeni: - proizvodnji ali obogatitvi jedrskega goriva; - predelavi ožarčenega jedrskega goriva ali visoko radioaktivnih odpadkov; - končnemu odlaganju ožarčenega jedrskega goriva; - izključno končnemu odlaganju radioaktivnih odpadkov ali - izključno skladiščenju (načrtovanemu za več kot 10 let) ožarčenega jedrskega goriva ali radioaktivnih odpadkov na drugi lokaciji kakor tam, kjer poteka proizvodnja. 4. Večji obrati za začetno taljenje litega železa in jekla ter za proizvodnjo neželeznih kovin. 5. Obrati za pridobivanje azbesta ter za predelavo in preoblikovanje azbesta in izdelkov, ki vsebujejo azbest; za azbestno-cementne izdelke z letno proizvodnjo več kot 20 000 ton končnih izdelkov; za torni material z letno proizvodnjo več kot 50 ton končnih izdelkov ter za več kot 200 ton letne uporabe azbesta. 6. Integrirani kemični obrati. 7. (a) Gradnja avtocest, hitrih cest 2 / ter prog za železniški promet na velikih razdaljah in letališč 3 / z osnovno dolžino vzletne steze 2 100 m ali več; (b) Gradnja nove ceste s štirimi ali več pasovi ali nova razvrstitev pasov na obstoječi cesti in/ali širitev obstoječe ceste z dvema pasovoma ali manj na štiri ali več pasov, če ima taka nova cesta ali del ceste z novo razvrstitvijo pasov in/ali razširjenega dela ceste dolžino 10 km ali več neprekinjenega poteka. 8. Naftovodi, plinovodi ali cevovodi za prenos kemikalij velikega premera. 9. Trgovska pristanišča ter notranje vodne poti in pristanišča za promet po notranjih vodnih poteh, ki dovoljujejo prehod ladij z več kot 1 350 tonami. 10. (a) Obrati za odstranjevanje odpadkov s sežigom, kemično obdelavo ali zakopom strupenih in nevarnih odpadkov. (b) Obrati za odstranjevanje nenevarnih odpadkov s sežigom ali kemično obdelavo z zmogljivostjo več kot 100 ton dnevno. 11. Veliki jezovi in zbiralniki. 12. Črpanje podtalnice ali sistemi za umetno obnavljanje podtalnice, ko letna količina načrpane ali obnovljene vode doseže 10 milijonov kubičnih metrov ali več. 13. Proizvodnja več kot 200 ton na zraku sušene celuloze, papirja in kartona dnevno. 14. Večji kamnolomi, rudarski obrat, pridobivanje in predelovanje kovinskih rud ali premoga. 15. Pridobivanje ogljikovodikov na morju. Pridobivanje nafte in zemeljskega plina v komercialne namene, kjer načrpana količina presega 500 ton dnevno v primeru nafte in 500 000 m3 dnevno v primeru plina. 16. Večji objekti za skladiščenje nafte, petrokemičnih in kemičnih izdelkov. 17. Krčenje gozdov na velikih površinah. 18. (a) Prenos vodnih količin med porečji z namenom preprečevanja morebitnega pomanjkanja vode in tam, kjer količina prenešene vode presega 100 milijonov kubičnih metrov letno, ter (b) v vseh drugih primerih, prenos vodnih količin med porečji, kjer dolgoletni povprečni rečni pretok porečja, od koder se črpa, presega 2 000 milijonov kubičnih metrov letno in kjer količina prenešene vode presega 5 % tega pretoka. V obeh primerih so izključeni prenosi pitne vode po vodovodu. 19. Čistilne naprave za odpadno vodo z zmogljivostjo, večjo od ekvivalenta 150 000 prebivalcev. 20. Obrati za intenzivno rejo perutnine ali prašičev z več kot: - 85 000 mesti za piščance; - 60 000 mesti za kokoši; - 3 000 mesti za pitance (čez 30 kg) ali - 900 mesti za svinje. 21. Gradnja nadzemnih elektrovodov z napetostjo 220 kV ali več in dolžino več kot 15 km. 22. Veliki obrati za izkoriščanje energije vetra za proizvodnjo elektrike (vetrne elektrarne). ____________________ 1. Za namene te konvencije jedrske elektrarne in drugi jedrski reaktorji prenehajo biti taki obrati, ko je s proizvodne lokacije trajno odstranjeno vso jedrsko gorivo in drugi radioaktivno kontaminirani elementi. 2. Za namene te konvencije: „avtocesta“ pomeni cesto, posebej namenjeno in zgrajeno za motorni promet, ki ne služi posesti, ki meji nanjo, in ki: (a) je opremljena, razen na posebnih točkah ali začasno, z ločenimi cestišči za dvosmerni promet, ločenimi z vmesnim pasom, ki ni namenjen prometu, ali izjemoma drugače; (b) se nivojsko ne križa z nobeno cesto, železniško ali tramvajsko progo ali pešpotjo in (c) je posebej opremljena z označbami kot avtocesta. „hitra cesta“ pomeni cesto, rezervirano za motorni promet, ki je dostopna le na priključkih ali nadzorovanih križiščih, ter na kateri je še posebej prepovedano ustavljanje in parkiranje na cestišču(-ih). 3. Za namene te konvencije „letališče“ pomeni letališče, ki je v skladu z opredelitvijo v Čikaški konvenciji o ustanovitvi Mednarodne organizacije za civilno letalstvo iz leta 1944 (Priloga 14). [1] Sklep Sveta z dne 27. junija 1997 o sklenitvi Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Konvencija iz Espooja) v imenu Skupnosti (predlog UL C 104, 24.4.1992, str. 5; sklep ni bil objavljen). [2] UL C [L175], [5.7.1985], str. [40]. [3] UL C [L73], [14.3.1997], str. [5]. [4] UL C [L156], [25.6.2003], str. [17]. [5] UL C […], […], str. […]. [6] UL C […], […], str. […]. [7] UL L 175, 5.7.1985, str. 40. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 156, 25.6.2003, str. 17).