[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 10.8.2007

COM(2007)466 konč.

2007/0167(CNS)

Predlog

ODLOČBA SVETA

o ustanovitvi Evropske migracijske mreže

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Okvir in cilji predloga

Evropska komisija je že leta 1994 v svojem prvem sporočilu o politiki priseljevanja in azila[1] poudarila vrednost oblikovanja mehanizma za obsežno spremljanje migracijskih tokov na ravni celotne EU. Kot odgovor na to je bila leta 1996 izpeljana študija izvedljivosti[2].

Cilj Evropske unije po začetku veljavnosti Amsterdamske pogodbe 1. maja 1999 ter Evropskem svetu v Tampereju oktobra 1999 je bil razvoj skupne politike priseljevanja in azila, da bi zagotovila učinkovitejše upravljanje migracijskih tokov v EU. Ta zaveza poudarja pošteno obravnavanje državljanov tretjih držav, partnerstvo z matičnimi državami in uravnotežen pristop k upravljanju migracij ter razvoj skupnega evropskega azilnega sistema.

Evropski svet decembra 2001 v Laeknu je v svojih sklepih pozval Komisijo, „da vzpostavi sistem za izmenjavo informacij o azilu, migracijah in matičnih državah“. V odgovor na potrebo po več in boljših informacijah o zadevah v zvezi z migracijami je bila v proračun Evropskih skupnosti za leto 2002 vključena nova proračunska vrstica (proračunska vrstica 18 03 05 (prej B5-814)) kot pilotni projekt s ciljem vzpostavitve „Evropskega centra za spremljanje migracij“ ter izboljšanja statistik na področju migracij in azila. Zaradi zamude pri vzpostavljanju mreže so se dejavnosti, ki so bile financirane iz proračunske vrstice za leto 2002, dejansko začele izvajati leta 2003 – od takrat se pojavlja enoletna razlika med letom, v katerem je določena proračunska vrstica, in letom izvedbe. Projekt, ki je nazadnje prevzel ime „Evropska migracijska mreža“, se je od 2003 do 2006 (proračunska vrstica v letu 2005) nadaljeval kot pripravljalni ukrep.

Na Evropskem svetu v Solunu junija 2003 so voditelji držav in vlad priznali „potrebo po spremljanju in analizi večplastnega pojava migracij“ ter podprli ustanovitev Evropske migracijske mreže. Strinjali so se tudi s proučitvijo možnosti oblikovanja stalne strukture v prihodnosti.

Haaški program, ki ga je Evropski svet sprejel novembra 2004, temelji na okviru programa iz Tampereja, da bi spodbudil novo agendo o svobodi, varnosti in pravici v EU. V okviru trenutnega razvoja evropske politike priseljevanja in azila Haaški program poudarja, da je ključnega pomena „krepitev zbiranja, zagotavljanja, izmenjave in učinkovite uporabe najnovejših informacij in podatkov o vseh pomembnih razvojih migracij“ , ter hkrati poudarja potrebo po uskladitvi podatkov in informacij na ravni držav članic.

Stalni razvoj skupnih evropskih politik, ki od začetka veljavnosti Amsterdamske pogodbe poteka na področjih migracij in azila, je treba podpreti s primerljivimi, zanesljivimi in objektivnimi informacijami ter podatki na nacionalni in evropski ravni. Za namen skupnih politik za boljše upravljanje migracij je treba pripraviti skupne analize pojava migracij. Kot je bilo opredeljeno že v študiji izvedljivosti iz leta 1996 in potrjeno z oceno EMM[3] iz leta 2005, obstajajo za oblikovalce politike na ravni EU in držav članic znatne potrebe po informacijah na področju migracij in azila, vsaka prihodnja struktura EMM pa mora pomagati zadostiti tem potrebam.

Prvič, kljub ogromnemu številu informacij o mnogih vidikih mednarodnih migracij, ki nastajajo, dostopa do informacij ni lahko dobiti, ker so te razpršene in niso zbrane na enem mestu. Ena sama referenčna točka za filtriranje in povzemanje teh informacij, ki bi lahko služila kot center, bi bila zato zelo koristna za institucije in države članice EU, tako za oblikovalce politike kot tudi za javnost.

Drugič, na voljo je premalo zanesljivih, primerljivih in posodobljenih informacij ter analiz pravnega razvoja in razvoja politik v zvezi z azilom in migracijami, tako na nacionalni ravni kot na ravni EU. Na voljo je tudi premalo primerljivih informacij o učinkih politik EU in nacionalnih politik na tem področju. Poleg tega obstaja povečana potreba za EU in njene države članice po pridobitvi hitrih odgovorov na posebna vprašanja, povezana z migracijami in azilom. Za zapolnjevanje teh informacijskih vrzeli se zahteva določena mrežna struktura, ki bi se, združena z določeno ravnjo centralnega usklajevanja, lahko razširila na vse države članice.

Tretjič, največja težava je pomanjkanje natančnih, posodobljenih in primerljivih statističnih podatkov o migracijah in azilu. To težavo bo poskušal odpraviti nedavno sprejeti predlog Komisije za Uredbo o statističnih podatkih Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti[4], vendar bo potreba po primerjalni analizi takšnih statističnih informacij še naprej obstajala.

Da bi olajšali začetek pilotnega projekta EMM/pripravljalnega ukrepa, je bil z vzpostavitvijo mreže nacionalnih kontaktnih točk na prvem mestu sprejet pristop „od spodaj navzgor“. Te kontaktne točke, ki so jih določile države članice, so jedro EMM in pripravljajo dokumentacijo, analize ter izvajajo raziskovalne dejavnosti. Od nacionalnih kontaktnih točk se tudi pričakuje, da vzpostavijo nacionalne mreže partnerjev, ki zagotavljajo svoja stališča in strokovno znanje glede različnih obravnavanih vprašanj. Generalni direktorat Evropske komisije za pravosodje, svobodo in varnost je spremljal razvoj EMM v celoti s pomočjo znanstvene in upravne skupine za usklajevanje, izbrane z javnim razpisom.

Glede na potrebo po nadaljevanju in krepitvi dejavnosti EMM, da bi se dosegla zahteva iz Haaškega programa po „učinkovitem zagotavljanju najnovejših informacij in podatkov o vseh pomembnih razvojih migracij“ in prispevalo k boljši obveščenosti v postopku oblikovanja politik in sprejemanja odločitev pri trenutnem razvoju skupne evropske politike priseljevanja in azila se predlaga formalna ureditev mreže s sprejetjem ustreznega pravnega instrumenta (Odločba Sveta na podlagi člena 66 Pogodbe ES). Ohranili naj bi se številni elementi obstoječe strukture, čeprav so uvedene nekatere pomembne spremembe za izboljšanje delovanja EMM. Odločba Sveta bo opredelila glavne elemente, potrebne za delo EMM, zlasti njen cilj, naloge, strukturo, sistem izmenjave informacij, finančno ureditev in odnose z drugimi organizacijami.

2. Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Sedanja EMM je najprej delovala kot pilotni projekt, pozneje pa kot pripravljalni ukrep, ki ni potreboval primerne pravne podlage in se je financiral preko posebne vrstice (proračunska vrstica 18 03 05 (prej B5-814)) proračuna Skupnosti[5]. V skladu s členom 49(2)(b) UREDBE SVETA (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[6], lahko pripravljalni ukrepi trajajo največ tri proračunska leta. Zato je za nadaljevanje dejavnosti EMM potrebna vzpostavitev pravnega instrumenta.

3. Posvetovanje

Komisija je 28. novembra 2005 zaradi posvetovanja z ustreznimi zainteresiranimi stranmi o prihodnosti EMM sprejela „Zeleno knjigo o prihodnosti Evropske migracijske mreže“[7], ki je v nasprotju z oceno delovanja EMM med pripravljalnim obdobjem obravnavala vprašanja, kot so naloge in prihodnja struktura EMM.

Zelena knjiga je sprožila javno posvetovanje, ki je trajalo do 28. januarja 2006, prispelo pa je 32 mnenj, od tega približno polovica od držav članic, ostalo pa od sedanjih nacionalnih kontaktnih točk EMM, zveznih in regionalnih organov držav članic ter drugih institucij, zlasti akademskih[8].

V Bruslju je 6. aprila 2006 potekalo zasedanje izbranih strokovnjakov o prihodnosti Evropske migracijske mreže. Med zasedanjem je Komisija predstavila glavne sklepne ugotovitve javnega posvetovanja, predstavitve nekaterih strokovnjakov pa so bile povezane s prihodnjimi nalogami in strukturo EMM.

Javno posvetovanje in zasedanje strokovnjakov sta pokazala obstoj vsesplošnega soglasja o potrebi, da nadaljnje dejavnosti EMM izhajajo iz sedanjih nalog in strukture.

Komisija se je o vprašanjih, povezanih s prihodnostjo EMM, dvakrat posvetovala tudi s strokovnjaki iz držav članic (29. aprila 2005 in 20. junija 2006) v Odboru za priseljevanje in azil. Države članice so obakrat podprle namen Komisije, da EMM formalno uredi.

4. Povzetek predlaganih ukrepov

Glavni namen predloga je formalna ureditev Evropske migracijske mreže in zagotovitev ustrezne pravne podlage, ki opisuje njene cilje, naloge, strukturo ter druge pomembne elemente za delovanje EMM, kot je način financiranja in vzpostavitev sistema izmenjave informacij, odprtega za javnost.

Cilj

Predlog opisuje cilj EMM na naslednji način: „zadovoljiti potrebe institucij Skupnosti, organov in institucij držav članic ter javnosti po informacijah o migracijah in azilu z zagotavljanjem posodobljenih, objektivnih, zanesljivih in primerljivih informacij o migracijah in azilu za podporo oblikovanja politik in sprejemanja odločitev na teh področjih v Evropski uniji“.

Dejavnosti

Za doseganje zgoraj omenjenega cilja mora EMM izvajati številne dejavnosti , ki so opisane v členu 2(2). Te med drugim vključujejo: zbiranje in izmenjavo obstoječih posodobljenih podatkov in informacij iz različnih virov; opravljanje analiz takšnih podatkov in informacij; objavljanje poročil; vzpostavitev in skrb za spletni sistem izmenjave informacij; sodelovanje z drugimi ustreznimi evropskimi in mednarodnimi organi.

Struktura

EMM sestavljajo nacionalne kontaktne točke , ki jih imenujejo države članice, in Evropska komisija.

Ustanovi se Usmerjevalni odbor , da se zagotovi aktivno sodelovanje držav članic in političnega usmerjanja EMM, kjer bodo zastopani vsaka država članica, Komisija in Evropski parlament.

Odbor bo zlasti:

- sodeloval pri pripravi letnega programa dejavnosti EMM;

- pregledoval napredek EMM ter pripravljal priporočila za nujne ukrepe, kadar bo to potrebno;

- vsaj enkrat letno zagotovil poročilo o stanju glede sedanjih dejavnosti EMM in glavnih ugotovitev njenih študij, ki ga je treba predložiti vsem evropskim institucijam;

- opredelil najpomembnejše strateške odnose sodelovanja z drugimi subjekti, pristojnimi na področju migracij in azila;

- svetoval in pomagal koordinatorju in nacionalnim kontaktnim točkam pri izboljšanju njihovih dejavnosti.

Nacionalne kontaktne točke morajo izpolnjevati določeno število zahtev, kot so strokovno znanje na področju azila in migracij; znanje na področju informacijske tehnologije ter oprema; zmožnost za vzpostavitev sheme sodelovanja in povezovanja z drugimi nacionalnimi organizacijami in subjekti; ter zmožnost delovanja in pisanja v drugem uradnem jeziku evropskih institucij.

Vsaka država članica določi subjekt, ki deluje kot nacionalna kontaktna točka. Nacionalna kontaktna točka mora biti sestavljena iz vsaj treh strokovnjakov. Eden od njih, ki bo nacionalni koordinator nacionalne kontaktne točke, mora biti uradnik ali zaposlen pri tem določenem subjektu. Ostali strokovnjaki lahko pripadajo temu subjektu ali drugim nacionalnim in mednarodnim organizacijam s sedežem v državi članici, bodisi javnim bodisi zasebnim.

Nacionalne kontaktne točke bodo pripravljale nacionalna poročila, prispevale nacionalne podatke v sistem izmenjave informacij EMM, razvijale sposobnost izdajanja in hitrega odgovora na ad hoc zahteve, naslovljene na/od drugih nacionalnih točk, ter vzpostavile nacionalno migracijsko mrežo, sestavljeno iz širokega izbora organizacij in posameznikov, ki delujejo na področju migracij in azila, vključno z delovnimi in izobraževalnimi vidiki migracij, ter zastopajo vse ustrezne zainteresirane strani.

Pristojnosti Komisije bodo vključevale:

- splošno usklajevanje EMM;

- sprejetje letnega programa dejavnosti EMM;

- v Usmerjevalnem odboru bo prisoten predstavnik Komisije, ki bo tudi njegov predsednik. Pomagala mu bosta strokovnjaka, ki ju bo imenovala Komisija;

- zagotavljanje, da delo EMM odraža politične prednostne naloge Skupnosti na področju migracij in azila;

- določitev izvajalca storitev, ki bo Komisiji pomagal pri vsakodnevnem upravljanju EMM, vključno s sistemom izmenjave informacij EMM. Komisija bo pozorno spremljala dejavnosti izvajalca storitev z določitvijo jasnih odgovornosti in delovnih praks; vključevanje, če bo potrebno, delovnih skupin nacionalnih kontaktnih točk v tesno sodelovanje z izvajalcem storitev glede posameznih dejavnosti;

- zagotovitev, da so nacionalne kontaktne točke sposobne izvesti dodeljene naloge. To vključuje preverjanje, če nacionalne kontaktne točke, ki jih predlagajo države članice, izpolnjujejo vse potrebne zahteve, in predlaganje potrebnih ukrepov Usmerjevalnemu odboru, kadar se ugotovijo nenehne pomanjkljivosti pri delu nacionalne kontaktne točke, ki bi lahko negativno vplivale na delo EMM;

- nenazadnje zagotovitev donacije za poslovanje, sofinanciranje letnih delovnih programov nacionalnih kontaktnih točk, ki izpolnjujejo potrebne zahteve.

Določitev izvajalca storitev, ki bo pomagal Komisiji, je upravičena zaradi tehnične narave določenih nalog usklajevanja, zlasti vzpostavitve sistema IT in spletne strani, ter zaradi zapletenosti pri zagotavljanju ustreznega sodelovanja med 26 nacionalnimi kontaktnimi točkami.

Sistem izmenjave informacij in študije

Za EMM je bistveno, da informacije, ki jih ustvarja v obliki študij in poročil, razširja z najsodobnejšimi tehnološkimi sredstvi, vključno z uporabo posebnega spletišča. Sistem izmenjave informacij upravlja izvajalec storitev, ki bo pomagal Komisiji in bo pod njenim nadzorom. Sistem je odprt za javnost in njegove informacije so načeloma dostopne vsem; vendar so možne izjeme od tega splošnega pravila, če člani EMM posredujejo občutljive/zaupne informacije.

Sistem izmenjave informacij bo med drugim vseboval študije in poročila EMM, besednjak na temo migracij in azila ter zbirko podatkov nacionalne zakonodaje in zakonodaje Skupnosti na področju migracij in azila.

Financiranje

Proračunska sredstva, potrebna za delovanje EMM, bodo vključena v letne odobritve splošnega proračuna Evropske unije. Ta sredstva bodo sofinancirala (do 80 %) upravičene stroške nacionalnih kontaktnih točk ter pokrila stroške izvajalca storitev in druge stroške, kot so vrednotenje, posebne dejavnosti in podpora za novoustanovljene nacionalne kontaktne točke. Razpoložljive letne odobritve odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira, v katerem so napovedi odobritev za EMM za obdobje 2007–2013 v višini 59,7 milijona EUR. Vendar 3 milijoni EUR, predvideni za leto 2007, ne bodo uporabljeni, ker bo EMM začela delovati šele 1. januarja 2008 Zato so za obdobje 2008–2013 predvidene odobritve v višini 56,7 milijona EUR. To bo pomenilo tudi, da ne bo več prihajalo do enoletnega zamika med proračunsko vrstico in letom izvršitve.

Komisija bo pristojna za dodelitev donacij nacionalnim kontaktnim točkam, ki izpolnjujejo potrebne zahteve, in za vzpostavitev pogodbenega odnosa z izvajalcem storitev.

Več informacij o financiranju EMM je v oceni učinka in zakonodajnem finančnem izkazu.

5. Pravna podlaga

Odločba Sveta temelji na členu 66 Pogodbe ES. Od 1. maja 2004 se v skladu s Protokolom o členu 67 Pogodbe iz Nice ti ukrepi sprejemajo na podlagi glasovanja s kvalificirano večino v Svetu in posvetovanja z Evropskim parlamentom.

Člen 66 Pogodbe ES zadeva upravno sodelovanje med ustreznimi upravnimi službami držav članic na številnih področjih, vključno z migracijami in azilom, ter med temi službami in Komisijo. Uprave držav članic bodo imele pomembno vlogo z določanjem nacionalnih kontaktnih točk in njihovim sodelovanjem v Usmerjevalnem odboru. Ker bodo verjetno mnoge nacionalne kontaktne točke vladni organi, bodo nacionalne uprave gotovo v veliki meri vključene v delovanje EMM. Ti razlogi utemeljujejo izbiro člena 66 PES kot pravne podlage za predlog.

Naslov IV Pogodbe ES se ne uporablja za Združeno kraljestvo in Irsko, razen če se navedeni državi članici odločita drugače v skladu s postopkom iz Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen k pogodbam. Naslov IV se prav tako ne uporablja za Dansko na podlagi Protokola o stališču Danske, ki je priložen k pogodbam.

6. Subsidiarnost

Ta predlog spada v okvir vzpostavitve območja svobode, varnosti in pravice, kar je bilo izraženo v pogodbah in okrepljeno z Evropskim svetom v Tampereju in Haagu. Bolj podrobno je cilj ukrepa združitev organov, akademskih krogov, raziskovalcev ter drugih ustreznih zainteresiranih strani na področju migracij in azila v državah članicah, da lahko Skupnosti, njenim državam članicam in javnosti zagotovijo objektivne, zanesljive in primerljive informacije o položaju na področju migracij in azila na evropski ter nacionalnih ravneh. Ker države članice tega namena izboljšanja sodelovanja in ustvarjanja podatkov in analiz na evropski ravni ne morejo doseči same, so potrebni ukrepi na ravni Skupnosti. Cilj predlagane Odločbe je usklajena in enotna krepitev informacijskih mehanizmov, povezanih z vsemi migracijskimi pojavi, na ravni Unije.

7. Sorazmernost

Predlog je omejen na spodbujanje sodelovanja med nacionalnimi upravami in drugimi organizacijami, aktivnimi na področjih migracij in azila, da lahko Skupnosti, njenim državam članicam in javnosti zagotovijo objektivne, zanesljive in primerljive informacije o položaju na področju migracij in azila na evropski ter nacionalnih ravneh. Prednost je bila dana spletni strukturi, da se ohrani zvezna struktura in zagotovi pravična zastopanost vseh držav članic.

Ta predlog določa samo minimalne ukrepe, potrebne za dosego zastavljenih ciljev, in ne presega okvirov, potrebnih v ta namen. Ne posega v obstoječe mehanizme in strukture sodelovanja.

8. Odnos EMM z drugimi instrumenti/strukturami izmenjave informacij na področju migracij in azila

Predlagani cilj EMM je zagotoviti Skupnosti, njenim državam članicam in javnosti objektivne, zanesljive in primerljive informacije o položaju na področju migracij in azila na evropski ter nacionalnih ravneh za podporo oblikovanja politik in sprejemanja odločitev na teh področjih v Evropski uniji. To je očitno povezano z raziskavami in analizami, povečevanjem ozaveščenosti o pojavih migracijah v vseh njihovih vidikih, zagotavljanjem podatkov, poročil in študij, ki se lahko uporabijo kot osnova za utemeljeno razpravo o azilu in migracijah, oblikovalcem politik ter javnosti.

EMM ne bo edini instrument/struktura Skupnosti z namenom zbiranja in izmenjave informacij na področjih migracij in azila. Vendar bo v primerjavi z drugimi instrumenti/strukturami, kot so ICONet, Agencija za temeljne pravice (vključno z mrežo RAXEN), Eurostat, CIREFI, nacionalne kontaktne točke o vključevanju ali mehanizem vzajemnega obveščanja, EMM predstavila številne posebnosti, ki ji zagotavljajo edinstven profil – tega lahko povzamemo z naslednjimi tremi vidiki:

- obširen seznam nalog;

- močan poudarek na analizi in povezavah z akademsko skupnostjo;

- vsesplošna dostopnost njenih izsledkov (javnosti in oblikovalcem politik).

Komisija si bo, kolikor bo to mogoče, prizadevala ustvariti sinergije in se izogniti prekrivanju med delom EMM ter dejavnostmi drugih povezanih instrumentov in struktur. Komisija bo za dosego tega cilja uporabila svojo možnost predloga letnega programa dejavnosti EMM, kot je predvideno v členu 4(2)(a).

Priloga 1 k oceni učinka vsebuje podrobnejše informacije o razlikah med EMM in drugimi povezanimi instrumenti in strukturami.

2007/0167(CNS)

Predlog

ODLOČBA SVETA

o ustanovitvi Evropske migracijske mreže

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 66 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[9],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[10],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[11],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[12],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Komisija je leta 2003 vzpostavila triletni pripravljalni ukrep za ustanovitev Evropske migracijske mreže[13] z namenom, da Skupnosti in njenim državam članicam zagotovi objektivne, zanesljive in posodobljene podatke o migracijah.

(2) Evropski svet je na svojem zasedanju v Solunu junija 2003 ob upoštevanju pomembnosti spremljanja in analiziranja večplastnega pojava migracij v svojih sklepih[14] pozdravil ustanovitev EMM ter izjavil, da bo proučil možnost vzpostavitve stalne strukture v prihodnosti.

(3) Evropski svet je 4. novembra 2004 odobril večletni program za krepitev območja svobode, varnosti in pravice, imenovan Haaški program[15], ki poziva k razvoju druge faze skupne politike na področju azila, migracij, vizumov in mej ter poteka od 1. maja 2004 in med drugim temelji na tesnejšem praktičnem sodelovanju med državami članicami in izboljšani izmenjavi informacij. Haaški program priznava, da mora „tekoči razvoj evropske azilne in migracijske politike temeljiti na skupni analizi migracijskih pojavov v vseh njihovih vidikih. Ključnega pomena je krepitev zbiranja, zagotavljanja, izmenjave in učinkovite uporabe najnovejših informacij in podatkov o vseh pomembnih razvojih migracij.“

(4) Komisija je 28. novembra 2005 zaradi posvetovanja z ustreznimi zainteresiranimi stranmi o prihodnosti EMM sprejela „Zeleno knjigo o prihodnosti Evropske migracijske mreže“[16], ki je v nasprotju z oceno delovanja EMM med pripravljalnim obdobjem obravnavala vprašanja, kot so naloge in prihodnja struktura EMM.

(5) Javno posvetovanje je pokazalo, da se večina zainteresiranih strani strinja z nadaljevanjem in krepitvijo dejavnosti EMM ter ohranjanjem njenega prvotnega cilja, to je zagotavljanje posodobljenih, objektivnih, zanesljivih in primerljivih informacij o vprašanjih migracij ter azila. Poleg tega je večina zainteresiranih strani želela, da EMM ostane del Komisije.

(6) EMM bi se morala izogniti podvajanju dela z obstoječimi instrumenti ali strukturami Skupnosti, katerih namen je zbiranje ter izmenjava informacij na področjih migracij in azila, ter bi morala v primerjavi z njimi zagotoviti dodano vrednost, zlasti preko obširnega seznama svojih nalog, močnega poudarka na analizi, povezav z akademsko skupnostjo in javne dostopnosti svojih izsledkov.

(7) Za dosego teh ciljev mora imeti EMM podporo s strani nacionalne kontaktne točke v vsaki državi članici. Dejavnosti nacionalnih kontaktnih točk mora na ravni Skupnosti usklajevati Komisija, ki ji pomaga izvajalec storitev z zadostnim strokovnim znanjem za organizacijo dela EMM, vključno z njenim sistemom izmenjave informacij.

(8) Za zagotovitev dejstva, da imajo nacionalne kontaktne točke na razpolago dovolj potrebnega strokovnega znanja za spopadanje z večplastnimi vprašanji migracij in azila, morajo biti sestavljene iz vsaj treh strokovnjakov, ki vsak posebej ali skupaj obvladujejo področja oblikovanja politik, prava, raziskovanja in statistike. Ti strokovnjaki so lahko iz uprav držav članic ali katere koli druge organizacije.

(9) Vsaka nacionalna kontaktna točka mora ustanoviti nacionalno migracijsko mrežo, sestavljeno iz organizacij in posameznikov, dejavnih na področju migracij in azila, ter vključno z na primer univerzami, raziskovalnimi organizacijami in raziskovalci, vladnimi ter nevladnimi organizacijami in mednarodnimi organizacijami, da bi omogočila sodelovanje vseh ustreznih zainteresiranih strani.

(10) Usmerjevalni odbor mora zagotoviti politično vodstvo za EMM, vključno s sodelovanjem pri pripravi letnega programa dejavnosti EMM.

(11) Da bi zagotovili najširše možno razširjanje informacij, ki jih EMM ustvarja v obliki študij in poročil, je treba takšne informacije dati na voljo z najsodobnejšimi tehnološkimi sredstvi, vključno z uporabo posebnega spletišča.

(12) Kadar je to nujno za dosego njenih ciljev, mora biti EMM sposobna vzpostaviti odnose sodelovanja z drugimi subjekti, ki delujejo na področjih migracij in azila. Pri vzpostavljanju takšnih odnosov je treba posebno pozornost posvetiti zagotavljanju zadostne stopnje sodelovanja s subjekti na Danskem, Norveškem, Islandiji, v Švici, državah kandidatkah, državah, ki jih zajema evropska sosedska politika, ter v Rusiji.

(13) Komisija mora sofinancirati EMM z donacijami v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002[17].

(14) V okviru sistema izmenjave informacij EMM je treba upoštevati Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[18] ter Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[19].

(15) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te odločbe, ki zato zanjo ni zavezujoča niti se v njej ne uporablja –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Ustanovi se Evropska migracijska mreža („v nadaljnjem besedilu EMM“).

Cilj EMM je zadovoljiti potrebe institucij Skupnosti, organov in institucij držav članic ter javnosti po informacijah o migracijah in azilu z zagotavljanjem posodobljenih, objektivnih, zanesljivih in primerljivih informacij o migracijah in azilu za podporo oblikovanja politik in sprejemanja odločitev na teh področjih v Evropski uniji.

Člen 2

Naloge

Za doseganje cilja iz člena 1 EMM:

(a) zbira in izmenjuje posodobljene podatke in informacije iz različnih virov, vključno z akademskimi;

(b) opravlja analize podatkov in informacij iz točke (a) ter jih zagotavlja v lahko dostopni obliki;

(c) razvija metode za izboljšanje primerljivosti, objektivnosti in zanesljivosti podatkov na ravni Skupnosti z določanjem kazalnikov ter meril, ki bodo izboljšala usklajenost informacij in pomagala pri razvoju dejavnosti Skupnosti, povezanih s statistiko migracij;

(d) objavlja redna poročila o položaju na področjih migracij in azila v Skupnosti ter njenih državah članicah;

(e) vzpostavlja in skrbi za spletni sistem izmenjave informacij, ki zagotavlja dostop do ustreznih dokumentov in publikacij na področjih migracij in azila;

(f) povečuje ozaveščenost o EMM z zagotavljanjem dostopa do informacij, ki jih zbira, in z razširjanjem izsledkov EMM;

(g) usklajuje podatke in sodeluje z drugimi ustreznimi evropskimi in mednarodnimi organi.

Člen 3

Sestava

EMM sestavljajo:

1. nacionalne kontaktne točke, ki jih določijo države članice;

2. Komisija.

Člen 4

Usmerjevalni odbor

1. EMM vodi usmerjevalni odbor, ki je sestavljen iz predstavnika iz vsake države članice, predstavnika Evropskega parlamenta in predstavnika Komisije, ki mu pomagata dva strokovnjaka.

Predstavnik Komisije je predsednik Usmerjevalnega odbora.

Vsak član Usmerjevalnega odbora ima en glas, vključno s predsednikom. Odločitve se sprejemajo z dvotretjinsko večino oddanih glasov.

2. Usmerjevalni odbor zlasti:

(a) sodeluje pri pripravi letnega programa dejavnosti EMM na podlagi osnutka predsednika;

(b) pregleduje napredek EMM ter pripravi priporočila za nujne ukrepe, kadar bo to potrebno;

(c) vsaj enkrat letno zagotovi Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij jedrnato poročilo o stanju glede potekajočih dejavnosti EMM in glavnih ugotovitvah njenih študij;

(d) opredeli najprimernejše strateške odnose sodelovanja z drugimi subjekti, pristojnimi na področju migracij in azila, ter po potrebi odobri upravno ureditev za takšno sodelovanje, kot je navedeno v členu 10;

(e) svetuje nacionalnim kontaktnim točkam, kako izboljšati njihovo delovanje, ter jim pomaga pri sprejetju potrebnih ukrepov, kadar bi ugotovljene nenehne pomanjkljivosti pri delu nacionalne kontaktne točke lahko negativno vplivale na delo EMM.

3. Sestanke Usmerjevalnega odbora skliče predsednik vsaj dvakrat letno.

Sprejme svoj poslovnik.

Člen 5

Nacionalne kontaktne točke

1. Vsaka država članica določi subjekt, ki deluje kot nacionalna kontaktna točka.

Nacionalna kontaktna točka je sestavljena iz vsaj treh strokovnjakov. Eden od njih, ki deluje kot nacionalni koordinator, je uradnik ali zaposlen pri tem določenem subjektu. Ostali strokovnjaki lahko pripadajo temu subjektu ali drugim nacionalnim in mednarodnim organizacijam s sedežem v državi članici, bodisi javnim bodisi zasebnim.

2. Vsaka nacionalna kontaktna točka v celoti:

(a) ima strokovno znanje na področjih migracij in azila, ki zajema vidike oblikovanja politik, prava, raziskovanja in statistike;

(b) znanje na področju informacijske tehnologije ter oprema;

(c) zmožnost za vzpostavitev sheme sodelovanja in povezovanja z drugimi nacionalnimi organizacijami in subjekti;

(d) je sposobna sodelovanja na evropski ravni; ter

(e) je zmožna delovati in pisati v uradnem jeziku evropskih institucij, ki ni jezik države članice, v kateri ima sedež.

Države članice obvestijo Komisijo o imenih in polnih naslovih strokovnjakov, ki sestavljajo nacionalne kontaktne točke, ter opredelijo, kako le-te izpolnjujejo zahteve iz točk (a) do (e).

3. Nacionalne kontaktne točke izvajajo naloge EMM na nacionalni ravni in zlasti:

(a) pripravljajo nacionalna poročila, vključno s poročili iz člena 9;

(b) prispevajo nacionalne podatke v sistem izmenjave informacij iz člena 8;

(c) razvijajo sposobnost izdajanja ad hoc zahtev, naslovljenih nanje, in hitrega odgovora na takšne zahteve drugih nacionalnih kontaktnih točk;

(d) vzpostavijo nacionalno migracijsko mrežo, sestavljeno iz širokega izbora organizacij in posameznikov, ki delujejo na področju migracij in azila ter zastopajo vse ustrezne zainteresirane strani. Člani nacionalne migracijske mreže so lahko pozvani, da prispevajo k dejavnostim EMM, zlasti v zvezi s členoma 9 in 9.

4. Strokovnjaki nacionalne kontaktne točke se redno srečujejo in razpravljajo o delu, vključno s, kadar je to primerno, člani svoje nacionalne migracijske mreže iz odstavka 3(d), ter izmenjujejo informacije o trenutnih in prihodnjih dejavnostih.

Člen 6

Usklajevanje

1. Komisija usklajuje delo EMM in zagotavlja, da delo ustrezno odraža politične prednostne naloge Skupnosti na področju migracij in azila.

2. Komisiji pri organizaciji dela EMM pomaga izvajalec storitev, izbran na podlagi postopka oddaje javnih naročil. Izvajalec storitev izpolnjuje zahteve iz člena 5(2) ter vse druge ustrezne zahteve, ki jih opredeli Komisija.

Izvajalec storitev pod nadzorom Komisije med drugim:

3. organizira vsakodnevno delovanje;

4. vzpostavi in upravlja sistem izmenjave informacij iz člena 8;

5. usklajuje prispevke nacionalnih kontaktnih točk;

6. pripravlja sestanke iz člena 7;

7. pripravlja zbirke in povzetke poročil in študij iz člena 9.

3. Po posvetovanju z Usmerjevalnim odborom in nacionalnimi kontaktnimi točkami Komisija v mejah glavnega cilja in nalog iz členov 1 in 2 sprejme letni program dejavnosti EMM. V programu so opredeljeni cilji in tematske prednostne naloge EMM. Komisija spremlja izvajanje letnega programa dejavnosti in redno poroča o njegovem izvrševanju in razvoju EMM Usmerjevalnemu odboru;

4. Po nasvetu Usmerjevalnega odbora iz člena 4(2)(e) Komisija sprejme potrebne ukrepe na podlagi sporazumov o dodelitvi donacij iz odstavka 5 tega člena.

5. Komisija na podlagi letnega programa dejavnosti EMM določi okvirne zneske, ki so na voljo za donacije in pogodbe v okviru odločitve o financiranju v skladu s členom 75 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002.

Komisija dodeli donacije za poslovanje nacionalnim kontaktnim točkam, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1) in (2), na podlagi posamičnih zahtev za donacije, ki jih predložijo nacionalne kontaktne točke. Najvišje sofinanciranje Skupnosti znaša 80 % skupnih upravičenih stroškov.

Donacije se v skladu s členom 113(2) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 pri obnovi ne uporabi načelo postopnega zniževanja.

Člen 7

Sestanki

1. EMM se sestane najmanj petkrat letno.

2. Vsako nacionalno kontaktno točko na sestankih EMM zastopa vsaj eden od njenih strokovnjakov. Sestankov se udeležijo največ trije strokovnjaki iz vsake nacionalne kontaktne točke.

3. Sestanke EMM skliče in jim predseduje predstavnik Komisije.

4. Namen rednih sestankov EMM je:

(a) omogočiti nacionalnim kontaktnim točkam izmenjavo znanja in izkušenj, zlasti glede delovanja EMM;

(b) pregledati napredek pri delu EMM ter zlasti glede priprave poročil in študij iz člena 9;

(c) izmenjati podatke in mnenja, zlasti glede strukture, organizacije, vsebine in dostopa do razpoložljivih informacij iz člena 8;

(d) zagotoviti forum za razpravo o praktičnih in pravnih težavah, s katerimi se spopadajo države članice na področju migracij in azila, zlasti za razpravo o ad hoc zahtevah iz člena 5(3)(c);

(e) posvetovati se z nacionalnimi kontaktnimi točkami o pripravi letnega programa dejavnosti EMM iz člena 6(3).

5. Posameznike in subjekte, ki niso člani EMM, se lahko povabi na njene sestanke, če se njihova prisotnost šteje za nujno. Lahko se organizirajo tudi skupni sestanki z drugimi mrežami ali organizacijami.

Člen 8

Sistem izmenjave informacij

1. V skladu s tem členom se vzpostavi spletni sistem izmenjave informacij, dostopen preko posebnega spletišča.

2. Vsebina sistema izmenjave informacij je praviloma javna.

Dostop do zaupnih informacij se lahko omeji samo na EMM.

3. Sistem izmenjave informacij je sestavljen najmanj iz naslednjih elementov:

(a) dostop do zakonodaje, sodne prakse in politik Skupnosti ter držav članic na področju migracij in azila, vključno s posebnimi režimi migracij za posebne kategorije migrantov;

(b) funkcionalnost za ad hoc zahteve, kakor je navedeno v členu 5(3)(c);

(c) besednjak na temo migracij in azila;

(d) neposredni dostop do vseh publikacij EMM, vključno s poročili in študijami, omenjenimi v členu 9, ter rednimi bilteni;

(e) poštni predal, dostopen preko posebnega spletišča, kamor lahko javnost pošlje svoja vprašanja glede zadev migracij in azila, ki sodijo v dejavnosti EMM;

(f) seznam raziskovalcev in raziskovalnih institucij na področju migracij in azila.

1. Za namene dostopa do informacij iz odstavka 3 lahko EMM, kadar je to potrebno, doda povezave na druga spletišča, kjer se nahajajo originalne informacije.

2. Posebno spletišče olajša dostop do primerljivih pobud v zvezi z javnimi informacijami v povezanih zadevah ter do spletišč, ki vsebujejo informacije o položaju na področjih migracij in azila v državah članicah ter tretjih državah.

Člen 9

Poročila in študije

1. Vsaka nacionalna kontaktna točka vsako leto pripravi poročilo o položaju na področjih migracij ter azila v državah članicah, ki vključuje politični razvoj in statistične podatke.

2. Letni program dejavnosti vključuje pripravo drugih študij s strani vsake nacionalne kontaktne točke, ki obravnavajo posebna vprašanja, povezana z migracijami in azilom, ter so potrebne kot podpora oblikovanja politik in sprejemanja odločitev.

Člen 10

Sodelovanje z drugimi subjekti

1. EMM sodeluje s subjekti v državah članicah ali tretjih državah, vključno z mednarodnimi organizacijami, pristojnimi na področju migracij in azila.

2. Upravno ureditev za sodelovanje iz odstavka 1, ki lahko po potrebi vključuje sklenitev sporazumov v imenu Skupnosti s strani Komisije, odobri Usmerjevalni odbor.

Člen 11

Proračunska sredstva

Proračunska sredstva, dodeljena za ukrepe, predvidene v tej odločbi, se vključijo v letne odobritve splošnega proračuna Evropske unije. Razpoložljive letne odobritve odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira.

Člen 12

Izvrševanje proračuna

Komisija izvršuje finančno podporo Skupnosti v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002.

Člen 13

Pregled

Komisija najpozneje tri leta po začetku veljavnosti te odločbe ter nato vsaka tri leta Evropskemu parlamentu, Svetu, Odboru regij in Ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o razvoju EMM. Poročilu se, če je to potrebno, priložijo predlogi za spremembo te odločbe.

Člen 14

Vzpostavitev osnovnih elementov EMM

Države članice najpozneje tri mesece po začetku veljavnosti te odločbe Komisiji sporočijo informacije iz člena 5(2).

Člen 15

Datum začetka uporabe

Ta odločba se uporablja od 1. januarja 2008.

Ta odločba je naslovljena na države članice v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

ZAKONODAJNI FINANČNI IZKAZ

Ta dokument spremlja in dopolnjuje obrazložitveni memorandum. Zato je primerno, da se pri izpolnjevanju tega zakonodajnega finančnega izkaza ne ponavljajo informacije iz obrazložitvenega memoranduma, pri čemer to ne sme vplivati na njegovo berljivost. Pred izpolnjevanjem obrazca si oglejte posebna navodila, ki so pri tem v pomoč in pojasnjujejo spodnje točke.

1. NASLOV PREDLOGA:

Predlog Odločbe Sveta o ustanovitvi Evropske migracijske mreže

2. OKVIR ABM/ABB

Zadevno(-a) področje(-a) in povezana(-e) dejavnost(-i):

Politika priseljevanja in azila

3. PRORAČUNSKE VRSTICE

3.1. Proračunske vrstice (vrstice za poslovanje in z njimi povezane vrstice za tehnično in upravno pomoč (nekdanje vrstice BA)) z navedbo imena postavke:

18 03 05 – Evropski center za spremljanje migracij

3.2. Trajanje ukrepa in finančni vpliv:

Trajanje ukrepa: od leta 2008 dalje. Finančni vpliv je bil ocenjen samo za finančno obdobje 2008–2013.

3.3. Značilnosti proračuna (po potrebi se dodajo vrstice):

Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Novo | Prispevek Efte | Prispevki držav prosilk | Razdelek v finančni perspektivi |

18 03 05 | neobvezni | dif[20]/ | NE | NE | NE | št. 3A |

4. POVZETEK SREDSTEV

4.1. Finančna sredstva

4.1.1. Povzetek odobritev za prevzem obveznosti (OPO) in odobritev plačil (OP)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta odhodkov | Oddelek | Leto n | n + 1 | n + 2 | n + 3 | n + 4 | n + 5 in kasneje | Skupaj |

Odhodki iz poslovanja[21] |

Odobritve za prevzem obveznosti (OPO) | 8.1. | a | 6,500 | 8,800 | 10,100 | 10,300 | 10,500 | 10,500 | 56,700 |

Odobritve plačil (OP) | b | 2,790 | 8,110 | 9,450 | 10,200 | 10,400 | 10,500 | 51,450 |

Upravni odhodki, vključeni v referenčni znesek[22] |

Tehnična in upravna pomoč (NS) | 8.2.4. | c |

REFERENČNI ZNESEK SKUPAJ |

Odobritve za prevzem obveznosti | a+c | 6,500 | 8,800 | 10,100 | 10,300 | 10,500 | 10,500 | 56,700 |

Odobritve plačil | b+c | 2,790 | 8,110 | 9,450 | 10,200 | 10,400 | 10,500 | 51,450 |

Upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek[23] |

Človeški viri in z njimi povezani odhodki (NS) | 8.2.5. | d | 0,234 | 0,234 | 0,234 | 0,234 | 0,234 | 0,234 | 1,404 |

Upravni stroški, ki niso vključeni v referenčni znesek, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (NS) | 8.2.6. | e |

Ocenjeni stroški financiranja ukrepa skupaj |

OPO, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | a+c+d+e | 6,734 | 9,034 | 10,334 | 10,534 | 10,734 | 10,734 | 58,104 |

OP, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | b+c+d+e | 3,024 | 8,344 | 9,684 | 10,434 | 10,634 | 10,734 | 52,854 |

Podrobnosti o sofinanciranju

Če predlog vključuje sofinanciranje držav članic ali drugih organov (treba jih je navesti), se v spodnjo preglednico vpiše ocenjena raven tega sofinanciranja (lahko se dodajo vrstice, če ukrep sofinancirajo različni organi):

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Organ, ki sofinancira ukrep | Leto n | n + 1 | n + 2 | n + 3 | n + 4 | n + 5 in kasneje | Skupaj |

26 držav članic (brez Danske). Zneski vključujejo sofinanciranje vseh 26 DČ | f | 1,175 | 1,669 | 1,944 | 1,986 | 1,986 | 1,986 | 10,751 |

OP, vključno s sofinanciranjem, SKUPAJ | a+c+d+e+f | 7,909 | 10,703 | 12,278 | 12,520 | 12,720 | 12,720 | 68,850 |

4.1.2. Skladnost s finančnim programiranjem

X Predlog je skladen z obstoječim finančnim programiranjem.

( Predlog bo pomenil ponovno programiranje ustreznega razdelka v finančni perspektivi.

( Predlog lahko zahteva uporabo določb Medinstitucionalnega sporazuma[24] (tj. instrumenta prilagodljivosti ali spremembe finančne perspektive).

4.1.3. Finančni vpliv na prihodke

X Predlog nima finančnih posledic za prihodke.

( Predlog ima finančni vpliv – učinek na prihodke je naslednji:

Opomba: vse podrobnosti in pripombe glede metode izračuna učinka na prihodke je treba navesti v posebni prilogi.

v mio EUR (na eno decimalno mesto natančno)

Pred ukrepom [Leto n-1] | Stanje po ukrepu |

Število potrebnih človeških virov SKUPAJ | 2 | 2 | 2 | 2 | 2 | 2 |

5. ZNAČILNOSTI IN CILJI

Podrobnosti o ozadju predloga so predstavljene v obrazložitvenem memorandumu. Ta oddelek zakonodajnega finančnega izkaza mora vsebovati naslednje posebne dopolnilne podatke:

5.1. Potreba, ki jo je treba kratkoročno ali dolgoročno pokriti

Krepitev zbiranja, zagotavljanja, izmenjave in učinkovite uporabe najnovejših informacij in podatkov o vseh pomembnih razvojih migracij.

5.2. Dodana vrednost zaradi vključitve Skupnosti in skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti ter možne sinergije

Cilj predlaganega ukrepa je povezovanje organov, akademskih krogov, raziskovalcev ter drugih ustreznih zainteresiranih strani na področju migracij in azila v državah članicah, da lahko Skupnosti, njenim državam članicam in javnosti zagotovijo objektivne, zanesljive in primerljive informacije o položaju na področju migracij in azila na evropski ter nacionalnih ravneh. Ker države članice tega namena izboljšanja sodelovanja ter ustvarjanja podatkov in opravljanja raziskav na evropski ravni ne morejo doseči same, so potrebni ukrepi na ravni Skupnosti.

Sinergije in povezave z drugimi pobudami, mrežami itd. so opisane v obrazložitvenem memorandumu in oceni učinka.

5.3. Cilji in pričakovani rezultati predloga ter z njimi povezani kazalniki v okviru ABM

Cilj predloga je oblikovanje strukture, ki lahko Skupnosti, njenim državam članicam in javnosti zagotovi objektivne, zanesljive in primerljive informacije o položaju na področju migracij in azila na evropski ter nacionalnih ravneh. Predlog tako vzpostavlja mrežo, ki jo sestavljajo Komisija in nacionalne kontaktne točke v vsaki državi članici. Pristojni so za izvajanje nalog mreže, opisanih v členu 2 predloga, in za doseganje rezultatov, naštetih v oddelku 4 ocene učinka.

Sredstva, dodeljena mreži, morajo zajeti dva glavna operativna cilja: neposredna podpora nacionalnih kontaktnih točk in podpora dejavnosti mreže, ki se ne navezujejo na NKT; zadnje vključuje naslednje dejavnosti:

- podpora Komisiji pri usklajevanju

- stroški vrednotenja

- rezerva za posebne/nepredvidene dejavnosti, povezane s področjem dejavnosti EMM

- odnosi z drugimi subjekti

- posebna podpora za nove nacionalne kontaktne točke v prvih letih izvajanja ukrepa

Preglednica v oddelku 8.1 opisuje finančne stroške ciljev, omenjenih zgoraj.

5.4. Metoda izvedbe (okvirno)

Spodaj se prikaže(-jo) izbrana(-e) metoda(-e)[26] izvedbe ukrepa.

X Centralizirano upravljanje

X neposredno s strani Komisije

( posredno s prenosom na:

( izvajalske agencije

( organe, ki so jih ustanovile Skupnosti, kakor je navedeno v členu 185 finančne uredbe

( nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve

( Deljeno ali decentralizirano upravljanje

( z državami članicami

( s tretjimi državami

( Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (treba jih je navesti)

Pripombe:

Proračunska sredstva, potrebna za delovanje mreže, bodo vključena v letne odobritve splošnega proračuna Evropske unije. Ta sredstva bodo sofinancirala stroške nacionalnih kontaktnih točk ter pokrila stroške izvajalca storitev, izbranega za podporo pri usklajevanju, in druge stroške, kot so vrednotenje, posebne dejavnosti in podpora za novoustanovljene nacionalne kontaktne točke. Razpoložljive letne odobritve odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira.

Komisija bo pristojna za dodelitev donacij nacionalnim kontaktnim točkam, ki izpolnjujejo potrebne zahteve, in za vzpostavitev pogodbenega odnosa z izvajalcem storitev, izbranim za podporo Komisiji pri usklajevanju, in drugimi izvajalci storitev.

6. NADZOR IN VREDNOTENJE

6.1. Sistem nadzora

Ena od nalog Usmerjevalnega odbora bo „pregled napredka mreže“ (člen 4(2)(b)). Iz tega se bo razvil stalni sistem spremljanja. V tem okviru bo imela pomembno vlogo tudi Komisija, saj bo „spremljal izvrševanje letnega programa dejavnosti in redno poročal o njegovem izvrševanju in razvoju mreže Usmerjevalnemu odboru in Komisiji“ (člen 6(3)).

6.2. Vrednotenje

6.2.1. Predhodno vrednotenje

GD JLS je naročil izdelavo vrednotenja pripravljalnega ukrepa EMM, ki je vključevala predhodno vrednotenje prihodnje EMM. To nalogo je opravil izvajalec storitev (GHK – EPEC), končno oceno pa je službam Komisije predložil julija 2005.

6.2.2. Ukrepi, sprejeti po vmesnem/naknadnem vrednotenju (na podlagi podobnih preteklih izkušenj)

Dobri rezultati in pomanjkljivosti sedanjega pripravljalnega ukrepa EMM so bili upoštevani pri pripravi pravne podlage. To vključuje naslednje primere:

- Predlog določa obveznost držav članic, da ustanovijo nacionalne kontaktne točke; s tem naj bi se izognili sedanjemu položaju, ko veliko število držav članic ni vključenih v delo EMM, ker niso določile nacionalne kontaktne točke (sodelovanje je trenutno prostovoljno).

- Predlog jasno opisuje vloge različnih subjektov (nacionalne kontaktne točke, Komisija), da bi se izognili pomanjkanju jasnosti o delitvi dela v mreži.

- Predlog zagotavlja politično vpletenost držav članic preko njihovega sodelovanja v Usmerjevalnem odboru. Te vpletenosti v prvi fazi EMM (pripravljalni ukrep) ni bilo.

- Nacionalne kontaktne točke bodo morale spoštovati številne zahteve, sestavljati pa jih bodo morali številni strokovnjaki z različnih področij. S tem bo zagotovljeno, da vse nacionalne kontaktne točke pripravljajo visokokvalitetne izsledke.

6.2.3. Oblika in pogostnost prihodnjega vrednotenja

Pravna podlaga (člen 13) od Komisije zahteva, da pripravi poročilo o razvoju EMM najpozneje tri leta po začetku veljavnosti Odločbe ter nato vsaka tri leta. Potrebna sredstva so bila ovrednotena v okviru finančnega programiranja.

7. UKREPI PROTI GOLJUFIJAM

Komisija zagotovi, da so med izvajanjem ukrepov, financiranih v okviru tega ukrepa, zaščiteni finančni interesi Skupnosti z uporabo varnostnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in katerim koli drugim nezakonitim dejavnostim, z izvajanjem učinkovitih pregledov in z izterjavo neupravičeno plačanih zneskov, v primeru ugotovljenih nepravilnosti pa z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi v skladu z Uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 in (Euratom, ES) št. 2185/96 ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta.

Pri ukrepih Skupnosti, ki se financirajo v okviru tega ukrepa, pomenijo nepravilnosti, omenjene v členu 1(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95, vsako kršitev določb zakonodaje Skupnosti ali vsako neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti, ki izhaja iz dejanja ali opustitve dejanja gospodarskega subjekta in ki vpliva ali bi lahko vplivalo na splošni proračun Skupnosti ali proračunov, ki jih te upravljajo, z neutemeljeno postavko odhodkov.

Pogodbe in sporazumi določajo zlasti finančni in siceršnji nadzor Komisije (ali njenega pooblaščenega predstavnika) ter revizije Računskega sodišča, po potrebi na mestu samem.

8. PODROBNOSTI O SREDSTVIH

8.1. Cilji predloga z vidika stroškov financiranja[27]

Cilj | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | Skupaj 2008–2013 |

1 Podpora za dejavnosti, ki niso specifične za nacionalne kontaktne točke | 1.600.000 | 1.825.000 | 2.125.000 | 2.150.000 | 2.450.000 | 2.450.000 | 12.600.000 |

Ukrep 1 Usklajevanje pomoči Komisiji | 1.000.000 | 1.100.000 | 1.500.000 | 1.500.000 | 1.600.000 | 1.700.000 | 8.400.000 |

Ukrep 4 Odnosi z drugimi subjekti | 100.000 | 125.000 | 125.000 | 150.000 | 150.000 | 150.000 | 800.000 |

STROŠKI SKUPAJ | 6.500.000 | 8.800.000 | 10.100.000 | 10.300.000 | 10.500.000 | 10.500.000 | 56.700.000 |

8.2. Upravni odhodki

8.2.1. Število in vrsta delovnega mesta

Vrste delovnega mesta | Osebje, dodeljeno upravljanju ukrepa ob uporabi obstoječih in/ali dodatnih sredstev (število delovnih mest/FTE) |

Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 |

Uradniki ali začasno osebje[28] (XX 01 01) | A*/AD | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 |

B*, C*/AST | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 |

Osebje, financirano[29] iz člena XX 01 02 |

Drugo osebje[30], financirano iz člena XX 01 04/05 |

SKUPAJ | 2 | 2 | 2 | 2 | 2 | 2 |

8.2.2. Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa

Usklajevanje dela mreže, pregled nad delom izvajalca storitev, izbranega za podporo pri usklajevanju, povezovanje z nacionalnimi kontaktnimi točkami, zagotavljanje primernega upravljanja pogodb s člani mreže.

8.2.3. Človeški viri – viri delovnih mest (obvezno)

Pri navedbi več virov se navede število delovnih mest, ki izhajajo iz vsakega vira

X Delovna mesta, trenutno dodeljena upravljanju programa, ki se nadomesti ali podaljša

( Delovna mesta, ki so bila predhodno dodeljena v okviru izvajanja LSP/PPP za leto n

( Delovna mesta, ki bodo zahtevana v naslednjem postopku LSP/PPP

( Delovna mesta, ki bodo prerazporejena z uporabo obstoječih človeških virov znotraj zadevne službe (notranja prerazporeditev)

( Delovna mesta, potrebna za leto n, ki niso predvidena za izvajanje LSP/PPP za zadevno leto

8.2.4. Drugi upravni odhodki, vključeni v referenčni znesek (XX 01 04/05 – Odhodki za upravno poslovodenje)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica (številka in ime postavke) | Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 in kasneje | SKUPAJ |

Druga tehnična in upravna pomoč |

- notranja |

- zunanja |

Tehnična in upravna pomoč SKUPAJ |

8.2.5. Stroški financiranja človeških virov in z njimi povezani stroški, ki niso vključeni v referenčni znesek

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta človeških virov | Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 in kasneje |

Uradniki in začasno osebje (XX 01 01) | 0.234 | 0.234 | 0.234 | 0.234 | 0.234 | 0.234 |

Osebje, financirano iz člena XX 01 02 (pomožno osebje, napoteni nacionalni izvedenci, pogodbeno osebje itd.) (navesti proračunsko vrstico) |

Stroški za človeške vire in z njimi povezani stroški (ki NISO vključeni v referenčni znesek) SKUPAJ | 0.234 | 0.234 | 0.234 | 0.234 | 0.234 | 0.234 |

Izračun – Uradniki in začasni uslužbenci

Po potrebi s sklicevanjem na točko 8.2.1

2 x 117,000 EUR = 234,000 EUR

Izračun – Osebje, financirano iz člena XX 01 02

Po potrebi s sklicevanjem na točko 8.2.1

se ne uporablja

8.2.6. Drugi upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno) |

Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 in kasneje | SKUPAJ |

XX 01 02 11 01 – Misije |

XX 01 02 11 02 – Sestanki in konference |

XX 01 02 11 03 – Odbori[32] |

XX 01 02 11 04 – Študije in konzultacije |

XX 01 02 11 05 – Informacijski sistemi |

2 Drugi odhodki za poslovodenje skupaj (XX 01 02 11) |

3 Drugi odhodki upravne narave (opredeliti, vključno s sklicem na proračunsko vrstico) |

Upravni odhodki, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (ki NISO vključeni v referenčni znesek), SKUPAJ |

Izračun – Drugi upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek

se ne uporablja

[1] COM(94)23 – Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o politiki priseljevanja in azila.

[2] Študija izvedljivosti za Evropski migracijski observatorij, 1996.

[3] Ocena dejavnosti Evropske migracijske mreže, 2005.

[4] COM(2005)375.

[5] Glej proračun za leto 2003, naslov B5–8, Območje svobode, varnosti in pravice.

[6] UL L 248, 16.9.2002.

[7] COM(2005)606.

[8] Vsi dokumenti, povezani z objavo COM(2005) 606, vključno z mnenji zainteresiranih strani, so na voljo na spletu: http://ec.europa.eu/justice_home/news/consulting_public/emn/news_contributions_emn_en.htm.

[9] UL C […], […], str. […].

[10] UL C […], […], str. […].

[11] UL C […], […], str. […].

[12] UL C […], […], str. […].

[13] V nadaljnjem besedilu EMM.

[14] Dokument Sveta 11638/03.

[15] Dokument Sveta 14292/1/04 REV 1.

[16] COM(2005)606.

[17] UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006 z dne 13. decembra (UL L 390, 30.12.2006, str. 1).

[18] UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

[19] UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

[20] Diferencirana sredstva.

[21] Odhodki, ki ne spadajo v poglavje xx 01 zadevnega naslova xx.

[22] Odhodki v okviru člena xx 01 04 naslova xx.

[23] Odhodki v okviru poglavja xx 01, razen odhodkov iz člena xx 01 04 ali xx 01 05.

[24] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[25] Po potrebi, tj. če ukrep traja več kot 6 let, se dodajo stolpci.

[26] Pri navedbi več kot ene metode je treba navesti dodatne podrobnosti v oddelku „pripombe“ pod to točko.

[27] Razlaga, kako bodo povečana sredstva uporabljena, je vključena v Prilogo 2 k Oceni učinka, tako kot pojasnilo o osnovnih izsledkih, ki utemeljujejo zneske, ki bodo odobreni nacionalnim kontaktnim točkam.

[28] Stroškov zanje referenčni znesek NE krije.

[29] Stroškov zanje referenčni znesek NE krije.

[30] Stroškov zanje referenčni znesek NE krije.

[31] S sklicevanjem na posebni zakonodajni finančni izkaz za zadevno(-e) izvajalsko(-e) agencijo(-e).

[32] Opredeliti vrsto odbora in skupino, v katero spada.