[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 12.7.2007

COM(2007) 395 konč.

2007/0145 (COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o akcijskem programu za izboljšanje kakovosti visokošolskega izobraževanja in spodbujanje medkulturnega razumevanja s sodelovanjem s tretjimi državami (Erasmus Mundus) (2009–2013)

(predložila Komisija) [SEC(2007) 949][SEC(2007) 950]

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

OZADJE PREDLOGA |

110 | Razlogi za predlog in njegovi cilji Visokošolsko izobraževanje je predmet vse večje internacionalizacije kot odziv na proces globalizacije. Skupnost in države članice morajo zato svoje državljane poskušati pripraviti na globalno okolje z vključevanjem mednarodne razsežnosti v njihove sisteme visokošolskega izobraževanja. Skupni cilj novega programa Erasmus Mundus je izboljšati kakovost evropskega visokošolskega izobraževanja, da se spodbudita dialog in razumevanje med različnimi družbami in kulturami s sodelovanjem med visokošolskimi ustanovami in kontakti med ljudmi ter promovira cilje zunanje politike EU ter prispeva k trajnostnemu razvoju tretjih držav na področju visokošolskega izobraževanja. V tem smislu ta predlog predstavlja nov pristop in ima širše področje uporabe glede politike, ciljev in vrst dejavnosti kot trenutni program Erasmus Mundus. Visokošolske ustanove (VŠU) so tudi prizorišče medkulturnega dialoga in izmenjav. Program izobraževanja in mobilnosti na podlagi mednarodnih povezav in izmenjav posameznikov lahko okrepi politične, kulturne, izobraževalne in gospodarske vezi med Evropsko unijo in tretjimi državami. Komisija je maja 2006 predhodno podala svoja stališča o tem, katere sisteme visokošolskega izobraževanja in ustanov mora obravnavati, zlasti v svojem sporočilu „Uresničevanje agende za posodobitev univerz: izobraževanje, raziskave in inovacije“ (COM(2006) 208 konč.). VŠU kot del teh prizadevanj vidijo potrebo po vzpostavitvi mednarodnih povezav z ustanovami drugje po svetu in po pridobitvi velikega deleža mednarodno mobilnih študentov in raziskovalcev v njihove ustanove. Poleg tega mora ukrepanje Skupnosti na tem področju ustrezno upoštevati širši kontekst zunanje politike EU in njenega sodelovanja s tretjimi državami v skladu s Sporočilom Komisije „Evropa v svetu – nekaj praktičnih predlogov za večjo usklajenost, učinkovitost in preglednost“ (COM(2006) 278 konč.). VŠU in študenti iz celega sveta bodo lahko koristili ugodnosti novega programa Erasmus Mundus. Trenutni program Erasmus Mundus se konča leta 2008. V skladu s členom 12 Sklepa o programu mora Komisija do 31. decembra 2007 predložiti sporočilo o nadaljevanju programa. |

120 | Splošno ozadje Število mednarodno mobilnih študentov, ki iščejo izobrazbo v tujini, se še naprej povečuje: 1,8 milijona leta 2001, 2,5 milijona leta 2004 in načrtovanih 7,2 milijona leta 2025, od katerih bo 70 % azijskih študentov. Najnovejši podatki kažejo, da je postala konkurenca pri pridobivanju „najpametnejših in najboljših“ močnejša in da so nekatere evropske države postale glavni akterji na tem področju. Leta 2004 je šest držav gostilo 67 % mobilnih študentov v svetu: ZDA (23 %), Združeno kraljestvo (12 %), Nemčija (11 %), Francija (10 %), Avstralija (7 %) in Japonska (5 %). Evropa[1] je gostila 44 % vseh mednarodnih študentov (ali 1,1 milijona študentov). Število vpisov mednarodnih študentov med letoma 1999 in 2004 je naraslo za 109 % za Japonsko, 81 % za Francijo, 45 % za Nemčijo, 42 % za Avstralijo, 29 % za Združeno kraljestvo in 17 % za ZDA. Vendar Evropa glede nekaterih pomembnih akademskih kazalcev zaostaja za ZDA. Glede na število novih letno podeljenih doktoratov znanosti so bile številke za leto 2003 1 167 000 (EU-25) in 1 335 000 (ZDA). Na področju zaposlovanja raziskovalcev sta ZDA in Japonska prav tako pred Evropo. Število raziskovalcev na 1 000 oseb iz delovne sile je bilo leta 2003 5,5 (EU-25), 9,1 (US) in 10,1 (Japonska). Medtem ko so nekatere evropske države začele privabljati veliko število mednarodnih študentov, status Evrope kot središča odličnosti v izobraževanju ni vedno v celoti priznan ali razumljen s strani univerz tretjih držav niti s strani študentov, ki iščejo visokokakovostno mednarodno izobraževanje. Poleg tega je velika večina mednarodnih študentov, ki študira v Evropi, koncentrirana v samo nekaj evropskih državah. Študija iz leta 2006 o „Zaznavanjih evropskega visokošolskega izobraževanja v tretjih državah“ kaže, da študenti v zvezi z inovacijami, dinamiko in konkurenco (tako v visokošolskem izobraževanju kot tudi na splošno v družbi) na prvo mesto uvrščajo ZDA. To je v nasprotju z zaznavanjem „tradicionalne“ Evrope, ki zaostaja v smislu modernosti, inovacijske zmogljivosti in strpnosti. Azijski študenti, ki sestavljajo najpomembnejši tržni segment, uvrščajo ZDA nad Evropo v vseh naslednjih akademskih kategorijah in kategorijah, povezanih s trgom dela: kakovost laboratorijev, knjižnic in drugih ustanov; kakovost izobraževanja; najuglednejše univerze; ugled diplom; možnosti za zaposlitev in bivanje po diplomi; možnosti za delo med študijem. Tudi kulturna in jezikovna različnost Evrope sta izziv za veliko študentov iz tretjih držav. V tujini se evropsko visokošolsko izobraževanje pojmuje kot zapleteno in razdrobljeno, sestavljeno iz različnih nacionalnih sistemov in jezikov poučevanja. Pomanjkanje skladnih informacij o možnostih za študij v Evropi ta občutek še povečuje. Hkrati se Evropa uvršča visoko glede kakovosti izobraževalnih možnosti, čeprav se ZDA v tem pogledu uvrščajo višje; Evropa je glede kulture, varnosti ter dostopnosti in izvedljivosti izobraževanja prav tako pred ZDA. Trenutni program Erasmus Mundus zagotavlja odziv na izzive internacionalizacije, s katerimi se sooča evropsko visokošolsko izobraževanje. Povečanje privlačnosti in razpoznavnosti evropskega visokošolskega izobraževanja v svetu ter spodbujanje mobilnosti med Evropo in tretjimi državami lahko prispevata k večji potrebi po prilagoditvi izobraževalnih sistemov na zahteve družbe znanja in na proces modernizacije visokošolskega izobraževanja, kakor je predvideno v zgoraj navedenem Sporočilu Komisije iz maja 2006. Trenutni program Erasmus Mundus je evropske VŠU spodbudil, da začnejo združevati svoje individualne prednosti in njihovo raznovrstnost izobraževanja ter tako poskušajo privabiti najboljše mednarodno mobilne študente v vrhunske evropske programe. Hkrati si program Erasmus Mundus v okviru svojega področja zunanjega sodelovanja prizadeva tudi za okrepitev VŠU v določenih regijah sveta z zagotavljanjem spodbud njihovim zmogljivostim za mednarodno sodelovanje in s pospeševanjem mobilnosti med Evropo in temi regijami. Ocene učinka so pokazale, da bi lahko imela prekinitev programa (tj. ohranjanje dosedanjega stanja) resne posledice za kakovost študentov in akademikov, privabljenih v Evropo iz tretjih držav, dostopnost in prepoznavnost evropskega visokošolskega izobraževanja v svetu ter spodbujanje medkulturnega dialoga in razumevanja. |

130 | Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog Trenutni program Erasmus Mundus (2004–2008) sta sprejela Evropski parlament in Svet dne 5. decembra 2003 (Sklep št. 2317/2003/ES). Področje zunanjega sodelovanja temelji na različnih uredbah Sveta, revidiranem sporazumu iz Cotonouja in Notranjem sporazumu za obdobje od 2008 do 2013, ki so instrumenti za financiranje na področju zunanjega sodelovanja z določenimi svetovnimi regijami. Predlaga se, da naj bi druga faza programa Erasmus Mundus (2009–2013) nadaljevala dejavnosti prvega programa Erasmus Mundus, bolj neposredno vključevala njegovo področje zunanjega sodelovanja, razširila njegovo področje uporabe na vse ravni visokošolskega izobraževanja, izboljšala možnosti financiranja za evropske študente in nudila večje možnosti za sodelovanje z VŠU v tretjih državah. |

140 | Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Glede na osrednjo vlogo visokošolskega izobraževanja v socialni, kulturni in gospodarski politiki obstaja več povezav med tem predlogom programa in drugimi politikami Skupnosti. Zato so bili ustrezno upoštevani s tem povezani programi in cilji Skupnosti, kot so program vseživljenjskega učenja, program Marie Curie, pobuda za vzpostavitev Evropskega tehnološkega inštituta, program Tempus, program Atlantis, sporazum o visokošolskem izobraževanju s Kanado ter drugi programi zunanjega sodelovanja, kot so Alßan, Alfa, Edulink ali Asia-Link. Obstaja kontinuiteta med trenutno in prihodnjo fazo programa Erasmus Mundus. Inovativno in večje pokritje zagotavlja prihodnjemu programu Erasmus Mundus strukturo globalnega programa, ki povezuje notranjo in zunanjo politiko EU. Povečuje skladnost politike EU, prepoznavnost in prisotnost v tujini. Tesno sodelovanje z delegacijami Komisije v tretjih državah je bistveno za uspeh in prepoznavnost teh programov, pa tudi za prepoznavnost zunanjih politik EU na splošno. Kaže, da so cilji prihodnjega programa Erasmus Mundus skladni in pogosto zelo povezljivi s tistimi v obstoječih pobudah na podobnih področjih, ki ustvarjajo močne sinergije med različnimi programi. Poleg tega so cilji predlaganega programa v skladu z večjimi političnimi cilji lizbonske strategije in bolonjskim procesom, pa tudi s sporočili Komisije na področju visokošolskega izobraževanja. Ker so nedavne raziskave med študenti Erasmus Mundus iz tretjih držav pokazale, da težave v zvezi z izdajanjem vizumov za študente iz tretjih držav še naprej obstajajo, bo Komisija zelo podrobno spremljala izvajanje Direktive Sveta (ES) št. 114/2004 o pogojih za sprejem državljanov tretjih držav za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela. |

POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA |

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi |

211 | Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev Komisija se je o prihodnosti programa posvetovala z udeleženci programa Erasmus Mundus in z ustreznimi zainteresiranimi stranmi (VŠU, organizacije, dejavne na področju visokošolskega izobraževanja, študenti, akademiki, nacionalne informacijske in kontaktne točke Erasmus Mundus, nacionalni organi) na naslednje načine: seminar evropskih študentov in študentov iz tretjih držav Erasmus Mundus junija 2006; neuradni študijski sestanek odbora programa Erasmus Mundus (nacionalni organi) novembra 2006; konferenca o „privlačnosti“, na kateri so sodelovali številni udeleženci programa iz Evrope in tretjih držav, novembra 2006; konferenca podiplomskih študijskih programov Erasmus Mundus (evropske VŠU) decembra 2006 in sestanek nacionalnih informacijskih in kontaktnih točk Erasmus Mundus decembra 2006. |

212 | Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje Povratne informacije, ki so jih zagotovile zainteresirane strani, so bile izjemno pozitivne. Glavna sporočila je mogoče povzeti na naslednji način: nadaljevati z visokokakovostnimi celostnimi podiplomskimi študijskimi programi in štipendijami za čas celotnega študija za študente iz tretjih držav, pri čemer naj se program še naprej osredotoča na spodbujanje odličnosti v visokošolskem izobraževanju; podeliti štipendije evropskim študentom za udeležbo v teh programih in s tem zagotoviti verodostojnost takšnih programov; razširiti program na tretji cikel (doktorat); vzpostaviti skupna partnerstva z VŠU tretjih držav. Ti odgovori so bili upoštevani pri pripravi prihodnjega programa Erasmus Mundus. |

213 | Odprto posvetovanje je potekalo prek spleta od 05/02/2007 do 09/03/2007. Komisija je prejela 417 odgovorov. Rezultati so na voljo na http://ec.europa.eu/erasmus-mundus od junija 2007. |

Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj |

229 | Zunanje izvedensko mnenje ni bilo potrebno. |

230 | Ocena učinka Poročilo o oceni učinka na podlagi izvedenskega mnenja, ki so ga Komisiji zagotovili zunanji svetovalci med januarjem in aprilom 2007, je obravnavalo tri možnosti: Možnost 1: Nadaljevanje programa Erasmus Mundus in področja zunanjega sodelovanja v njuni sedanji obliki. Ta možnost bi nadaljevala spodbujanje internacionalizacije, odličnosti in identitete evropskega visokošolskega izobraževanja v njihovi sedanji obliki. „Osnovni“ program bi se še naprej osredotočal na privabljanje najboljših mednarodnih študentov in akademikov v vrhunske integrirane podiplomske študijske programe v Evropi. Področje zunanjega sodelovanja bi ostalo izven „osnovnega“ programa. Prednost tega bi bila stalnost in nadaljnje osredotočanje na omejeno število natančno določenih dejavnosti. Vendar pa se pri tem ne bi upoštevale pretekle izkušnje iz trenutnega programa in povratne informacije od zainteresiranih strani, prav tako pa ne bi bilo mogoče združiti dveh močno povezanih dejavnosti v en skladen program. Možnost 2: Spreminjanje in razširjanje programa Erasmus Mundus. Ta možnost bi razširila obseg uporabe trenutnega programa Erasmus Mundus. Vrhunski integrirani podiplomski študijski programi v Evropi ter štipendije za najboljše mednarodne študente in akademike bi ostali strnjeni v en sklop programa, vendar pa bi se razširili z namenom vključitve doktorske ravni in štipendij za evropske študente. V program bi bil vključen še en sklop, tj. področje zunanjega sodelovanja, ki razširja področje uporabe trenutnega programa na vse druge ravni visokošolskega izobraževanja (diplomsko, doktorsko in podoktorsko) in na druge oblike sodelovanja z VŠU tretjih držav, vključno s povečanimi tokovi mobilnosti med Evropo in tretjimi državami. Prednost tega bi bilo upoštevanje preteklih izkušenj in povratnih informacij od zainteresiranih strani, pa tudi skladnejše in razumljivejše ukrepanje Skupnosti na področju visokošolskega izobraževanja v zvezi s tretjimi državami. Vendar pa bi program z razvijanjem programa, ki bi bil zastavljen preobsežno in neskladno, tvegal izgubo osredotočenosti. Možnost 3: Prekinitev programa Erasmus Mundus. Vprašanja internacionalizacije, odličnosti in prepoznavnosti evropskega visokošolskega izobraževanja se ne bi več obravnavala v posebnem programu Skupnosti, temveč prek nacionalnih pobud in drugih obstoječih programov ali ukrepov Skupnosti. Ta možnost bi imela le malo prednosti, saj bi bila izgubljena zagon, ki ga zagotavlja trenutni program, in ključna spodbuda za sodelovanje med evropskimi VŠU in VŠU tretjih držav. V poročilu o oceni učinka je bilo predlagano, da bi prihodnji program Erasmus Mundus temeljil na možnosti 2. |

231 | Komisija je izvedla oceno učinka; poročilo o tej oceni je na voljo na http://ec.europa.eu/erasmus-mundus od junija 2007. |

PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA |

305 | Povzetek predlaganih ukrepov Akcija 1 (skupni programi, vključno s štipendijami) zagotavlja podporo za visokokakovostne skupne podiplomske in doktorske študijske programe, ki jih ponuja skupina visokošolskih ustanov iz Evrope in po možnosti iz tretjih držav. Prav tako zagotavlja štipendije za čas celotnega študija najbolj nadarjenim evropskim študentom in študentom iz tretjih držav za spremljanje teh skupnih programov ter kratkoročne štipendije za izjemno zaslužne evropske akademike in akademike iz tretjih držav za izvajanje raziskav ali opravljanje pedagoškega dela kot del skupnih programov. Ta akcija bo spodbujala sodelovanje med visokošolskimi ustanovami in akademskim osebjem v Evropi in tretjih državah z namenom ustvarjanja centrov odličnosti in zagotavljanja visoko usposobljenih človeških virov. Akcija 2 (partnerstva z visokošolskimi ustanovami tretjih držav, vključno s štipendijami) zagotavlja podporo za širše partnersko sodelovanje med ustanovami visokošolskega izobraževanja iz Evrope in tretjih držav kot osnovo za strukturno sodelovanje, da se olajša prenos znanja in izkušenj v ustanove iz tretjih držav ter za kratkoročno ali dolgoročno izmenjavo študentov in akademikov na vseh ravneh visokošolskega izobraževanja z namenom razvijanja človeških virov in zmogljivosti za mednarodno sodelovanje visokošolskih ustanov v tretjih državah v skladu z zunanjo politiko EU do zadevnih držav. To je akcija zunanjega sodelovanja, od katere imajo koristi vsi vpleteni partnerji in ki preprečuje beg možganov. Tako je popolnoma v skladu z zunanjo politiko EU do zadevnih partnerskih držav s ciljem spodbujanja njihovega trajnostnega razvoja. Akcija 3 (povečanje privlačnosti evropskega visokošolskega izobraževanja) zagotavlja podporo nadnacionalnim pobudam, študijam, projektom, dogodkom in drugim dejavnostim, katerih cilj je povečanje privlačnosti, dostopnosti, profila in prepoznavnosti evropskega visokošolskega izobraževanja v svetu. |

310 | Pravna podlaga Program Erasmus Mundus bo temeljil na členu 149 Pogodbe. Program bo v obliki sklepa Evropskega parlamenta in Sveta ob upoštevanju različnih uredb Sveta, ki predstavljajo finančne instrumente Skupnosti na področju zunanjega sodelovanja z določenimi svetovnimi regijami. |

320 | Načelo subsidiarnosti Načelo subsidiarnosti se uporablja, če predlog ni v izključni pristojnosti Skupnosti. |

Države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predloga iz naslednjega(-ih) razloga(-ov): |

321 | Obstajajo večje razlike v pristopu evropskih držav do spodbujanja mobilnosti študentov iz tretjih držav. Nekatere države članice EU so vzpostavile programe za mobilnost, medtem ko so druge na tem področju manj dejavne. Cilji obstoječih nacionalnih programov se razlikujejo in niso v celoti skladni ali celostni. Poleg tega nacionalni sistemi ne prispevajo h krepitvi profila področja evropskega visokošolskega izobraževanja, ki presega vsoto svojih sestavnih delov. |

323 | Individualne pobude posameznih VŠU ali držav članic, čeprav so same po sebi zelo koristne in dopolnilne za vsako akcijo Skupnosti, bi pogosto ostale na dvostranski ravni in ne bi imele enakega vseevropskega učinka kot instrument evropskega sodelovanja. Prepoznavnost evropskega visokošolskega izobraževanja bi bila v globalnem smislu še naprej omejena na majhno število držav članic in javnost še vedno ne bi bila seznanjena s prednostmi Evrope, ki se kot študijska destinacija dojema kot celota. |

Ukrep Skupnosti bo lažje dosegel cilje predloga iz naslednjih razlogov: |

324 | Narava izziva, s katerim se sooča Evropa na tem področju, pomeni, da bo usklajena akcija na evropski ravni verjetno učinkovitejša kot akcija na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ker omogoča prepoznavanje odličnosti, združevanje virov v mednarodnem partnerstvu ter večjo geografsko pokritost in mobilnost, ki vključuje več kot eno evropsko državo. Predlog spodbuja evropsko in mednarodno sodelovanje med VŠU, spodbuja mednarodno mobilnost študentov in akademikov ter poskuša ustvariti profil in blagovno znamko evropskega visokošolskega izobraževanja v svetu. Po sami naravi predlaganih dejavnosti je Skupnost na boljši poti k doseganju teh ciljev kot države članice, ki delujejo na nacionalni ravni. |

325 | Ključni kvalitativni kazalec za določitev, kje bi lahko boljše sodelovanje na evropski ravni izboljšalo trenutne razmere, je, da mora Evropa postati prepoznavna kot najprivlačnejša študijska destinacija za mednarodno mobilne študente in raziskovalce. |

Predlog je zato skladen z načelom subsidiarnosti. |

Načelo sorazmernosti Predlog je skladen z načelom sorazmernosti iz naslednjega(-ih) razloga(-ov): |

331 | Ta predlog je skladen z načelom sorazmernosti, ker ga je mogoče izvesti v okviru obstoječega visokošolskega izobraževanja v državah članicah. Spodbuja nove pristope, ki jih – kot je pokazala vmesna ocena – VŠU obravnavajo kot izvedljive. |

332 | Program bo v največji možni meri uporabil pavšalni znesek in stroške na enoto kot osnovo za izračun dodeljenih sredstev, da se zmanjša upravna obremenitev za upravičence. |

Izbira instrumentov |

342 | Akcijski program Skupnosti je edini možni pravni instrument za spodbujanje sodelovanja v visokošolskem izobraževanju. Člen 149, na katerem temelji program, ne bi omogočal alternativnih instrumentov. |

PRORAčUNSKE POSLEDICE |

401 | Skupni proračun za celotno programsko obdobje (2009–2013) za akcijo 1 in akcijo 3 (skupni podiplomski in doktorski programi, vključno s štipendijami, in projekti privlačnosti) znaša 493,69 milijona eurov. Akcija 2 (partnersko sodelovanje z VŠU v določenih tretjih državah, vključno z mobilnostjo) se financira z instrumenti zunanjega sodelovanja v skladu s pravili in postopki, ki jih ti instrumenti zagotavljajo. Komisija si bo prizadevala celotnemu programskemu obdobju (2009–2013) nameniti globalni okvirni znesek do 460 milijonov eurov za akcijo 2 programa Erasmus Mundus II. Okvirni prispevki iz različnih zunanjih instrumentov in Evropskega razvojnega sklada znašajo: ENPI: 140 milijonov eurov DCI: 240 milijonov eurov ICI: 20 milijonov eurov IPA: 30 milijonov eurov Podrobno programiranje in letne dodelitve za vsako ovojnico, ki prispevajo k globalnemu okvirnemu znesku v višini 460 milijonov eurov, bo določeno pozneje v skladu s pravili in postopki posameznih instrumentov in Evropskega razvojnega sklada, vendar najpozneje do 1. julija 2008 za obdobje od 2009–2010 in do 1. julija 2010 za obdobje od 2011–2013. |

DODATNE INFORMACIJE |

560 | Evropski gospodarski prostor Predlagani akt zadeva EGP in se mora zato razširiti na Evropski gospodarski prostor. |

E-13665 |

1. 2007/0145 (COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o akcijskem programu za izboljšanje kakovosti visokošolskega izobraževanja in spodbujanje medkulturnega razumevanja s sodelovanjem s tretjimi državami (Erasmus Mundus) (2009–2013)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 149(4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[2],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[3],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[4],

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Sklep št. 2317/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta[5] je uvedel program za izboljšanje kakovosti visokošolskega izobraževanja in spodbujanje medkulturnega razumevanja s sodelovanjem s tretjimi državami (Erasmus Mundus) (2004 do 2008).

(2) Uredba Sveta (ES) št. 1085/2006[6] je vzpostavila instrument za predpristopno pomoč, Uredba (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta[7] je vzpostavila Evropski instrument sosedstva in partnerstva, Uredba (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta[8] je vzpostavila instrument za financiranje razvojnega sodelovanja, Uredba Sveta (ES) št. 1934/2006[9] je vzpostavila instrument za financiranje sodelovanja z industrializiranimi državami in ozemlji ter drugimi državami in ozemlji z visokim dohodkom, Sporazum o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisan v Cotonouju 23. junija 2000, kakor je bil spremenjen s sporazumom, podpisanim v Luksemburgu 25. junija 2005 (Sklep Sveta 2005/599/ES)[10], in Notranji sporazum o vzpostavitvi financiranja pomoči Skupnosti na podlagi večletnega finančnega okvira za obdobje od leta 2008 do 2013 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-ES (Sklep št. 1/2006 Sveta ministrov AKP-ES, 2006/608/ES)[11] pa urejata Evropski razvojni sklad.

(3) Bolonjska deklaracija, ki so jo dne 19. junija 1999 podpisali ministri za šolstvo iz devetindvajsetih evropskih držav, je vzpostavila medvladni postopek, namenjen vzpostavitvi „Evropskega visokošolskega prostora“ do leta 2010, ki ima na ravni Skupnosti aktivno podporo. Na zasedanju v Londonu dne 17. in 18. maja 2007 je 45 ministrov za visoko šolstvo iz držav, sodelujočih pri bolonjskem procesu, sprejelo strategijo „Evropski visokošolski prostor v svetovnem okviru“ in v tem smislu za leto 2009 kot prednostne naloge določilo izboljšane informacije o evropskem visokošolskem prostoru ter izboljšano priznavanje visokošolskih kvalifikacij v drugih delih sveta.

(4) Evropski Svet je na izrednem zasedanju dne 23. in 24. marca 2000 v Lizboni postavil strateški cilj, naj Evropska unija postane najbolj konkurenčno in dinamično na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, Svet za izobraževanje pa povabil k splošnemu premisleku o konkretnih ciljih izobraževalnih sistemov za prihodnost, ki naj bodo osredotočeni na zadeve in prednostne naloge skupnega pomena ob spoštovanju narodne različnosti. Svet je dne 12. februarja 2001 sprejel poročilo o konkretnih ciljih sistemov izobraževanja in usposabljanja za prihodnost. Nato je dne 14. junija 2002 sprejel podroben delovni program nadaljnjega spremljanja izvajanja teh ciljev, ki zahteva podporo na ravni Skupnosti. Evropski Svet je na zasedanju v Barceloni dne 15. in 16. marca 2002 postavil cilj, v skladu s katerim bi sistemi izobraževanja in usposabljanja Evropske Unije do leta 2010 postali svetovna referenca za kakovost.

(5) Sporočili Komisije „Spodbujanje intelektualnega potenciala Evrope“[12] in „Uresničevanje agende za posodobitev univerz“[13] ter predlog za uredbo o ustanovitvi Evropskega tehnološkega inštituta[14] poudarjajo potrebo evropskih visokošolskih ustanov po premagovanju njihove razdrobljenosti in združevanju moči v prizadevanju za večjo kakovost poučevanja in raziskovanja ter po večji usklajenosti s spreminjajočimi se potrebami trga dela. Evropski svet je junija 2006 podprl potrebo po posodobitvi evropskega visokošolskega izobraževanja.

(6) Vmesna poročila o vrednotenju obstoječega programa Erasmus Mundus in odprto javno posvetovanje o prihodnosti programa so poudarili pomembnost ciljev in akcij trenutnega programa in izrazili željo po nadaljevanju z določenimi prilagoditvami, kot je razširitev programa na doktorsko raven, intenzivnejše vključevanje visokošolskih ustanov v tretjih državah in njihovih potreb v program ter zagotavljanje več sredstev za evropske udeležence v programu.

(7) Okrepitev kakovosti evropskega visokošolskega izobraževanja, spodbujanje razumevanja med narodi, pa tudi prispevanje k trajnostnemu razvoju tretjih držav na področju visokošolskega izobraževanja ter preprečevanje bega možganov z dajanjem prednosti ranljivim skupinam so temeljni cilji programa sodelovanja visokošolskega izobraževanja, namenjenega tretjim državam. Najučinkovitejše sredstvo za dosego teh ciljev v programu odličnosti so zelo strnjeni študijski programi na podiplomski ravni, skupna partnerstva s tretjimi državami, štipendije za najbolj nadarjene študente in projekti za povečanje privlačnosti evropskega visokošolskega izobraževanja v svetu.

(8) Treba je pospešiti boj proti vsem oblikam izključevanja, vključno z rasizmom in ksenofobijo, in okrepiti prizadevanja Skupnosti za spodbujanje dialoga in razumevanja med kulturami na svetovni ravni ob upoštevanju socialne razsežnosti visokošolskega izobraževanja kakor tudi idealov demokracije in spoštovanja človekovih pravic, vključno z enakostjo med spoloma, zlasti zato, ker mobilnost pospešuje odkrivanje novih kulturnih in socialnih okolij ter olajša njihovo razumevanje, s tem pa zagotoviti, da nobena skupina državljanov ali pripadnikov tretjih držav ni izločena ali v slabšem položaju, kakor je navedeno v členu 21(1) Listine o temeljnih pravicah Evropske unije.

(9) Spodbujanje poučevanja in učenja jezikov ter jezikovne različnosti mora biti prednostna naloga ukrepanja Skupnosti na področju visokošolskega izobraževanja. Poučevanje in učenje jezikov sta v zvezi s tretjimi državami še posebej pomembna.

(10) Sporočilo Komisije „Evropa v svetu – nekaj praktičnih predlogov za večjo usklajenost, učinkovitost in preglednost“[15] obravnava zunanje izzive, s katerimi se Evropa sooča, vključno z bolj usklajeno in učinkovitejšo uporabo razpoložljivih notranjih in zunanjih politik. Poleg tega je Komisija v okviru Sporočila „Zahodni Balkan na poti k EU: utrjevanje stabilnosti in povečevanje blaginje“[16] predlagala razširitev možnosti za mobilnost akademikov in študentov na vseh ravneh visokošolskega izobraževanja iz te regije.

(11) V obdobju 2004–2008 so štipendije za posamezne države, financirane z instrumenti zunanjega sodelovanja, dopolnjevale štipendije Erasmus Mundus z namenom povečanja števila upravičenih študentov, ki prihajajo iz določenih tretjih držav, kot so Kitajska, Indija, države Zahodnega Balkana ali države AKP, na študij v Evropo. Na podlagi pozitivnih izkušenj s tem pristopom bi se v prihodnosti lahko predvidele podobne priložnosti v skladu s političnimi prednostnimi nalogami, pravili in postopki zadevnih instrumentov zunanjega sodelovanja .

(12) Skupnost mora pri vseh svojih dejavnostih stremeti k odpravi neenakosti in spodbujati enakopravnost med moškimi in ženskami, kakor je predvideno v členu 3(2) Pogodbe.

(13) Dostopnost je treba razširiti na osebe iz prikrajšanih skupin in se aktivno odzivati na posebne učne potrebe oseb s posebnimi potrebami pri izvajanju vseh delov programa, vključno z uporabo višjih dotacij, da bi ponazorili dodatne stroške udeležencev s posebnimi potrebami.

(14) Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni Uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1995/2006[17] in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije št. 478/2007, ki določa podrobna pravila za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1995/2006[18], ki ščiti finančne interese Skupnosti, je treba uporabljati v skladu z načeli preprostosti ter doslednosti pri izbiri proračunskih instrumentov in zahtevano sorazmernostjo med obsegom sredstev in administrativnim bremenom, ki ga predstavlja njihova uporaba.

(15) Ker države članice ciljev predlagane akcije ne morejo zadovoljivo doseči, saj so za to potrebna večstranska partnerstva, večstranska mobilnost in izmenjava podatkov med Skupnostjo in tretjimi državami, in jih je zaradi narave predlaganih ukrepov laže doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za dosego navedenih ciljev.

(16) Ukrepe, potrebne za izvajanje akcij iz člena 4(1)(a) in člena 4(1)(c) tega sklepa bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[19]. Ukrepe, potrebne za izvajanje akcije iz člena 4(1)(b) tega sklepa bi bilo treba sprejeti v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1085/2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč, Uredbo (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva, Uredbo (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja, Uredbo Sveta (ES) št. 1934/2006 o oblikovanju instrumenta za financiranje sodelovanja z industrializiranimi državami in ozemlji ter drugimi državami in ozemlji z visokim dohodkom,, Sporazumom o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanim v Cotonouju 23. junija 2000 in spremenjenim s sporazumom, podpisanim v Luksemburgu 25. junija 2005 (Sklep Sveta 2005/599/ES), ter Notranjim sporazumom med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju pomoči Skupnosti na podlagi večletnega finančnega okvira za obdobje od leta 2008 do 2013 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-ES in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katera se uporablja četrti del Pogodbe ES (Sklep št. 1/2006 Sveta ministrov AKP-ES, 2006/608/ES) –

SKLENILA:

Člen 1

Vzpostavitev programa

2. Ta sklep vzpostavlja program – „Erasmus Mundus“ (v nadaljnjem besedilu „program“) – za povečanje kakovosti visokošolskega izobraževanja v Evropski uniji in spodbujanje medkulturnega razumevanja s sodelovanjem s tretjimi državami ter za razvoj tretjih držav na področju visokošolskega izobraževanja.

3. Program se izvaja v obdobju, ki se začne 1. januarja 2009 in konča 31. decembra 2013. Vendar se pripravljalni ukrepi, vključno s sklepi Komisije v skladu s členom 7, lahko izvajajo od začetka veljavnosti tega sklepa.

4. Program podpira in dopolnjuje akcije, ki so jih prevzele in sprejele države članice, pri čemer se popolnoma upoštevajo njihova odgovornost za vsebino izobraževanja in organizacijo sistemov izobraževanja in usposabljanja ter njihova kulturna in jezikovna različnost.

5. Razvoj človeških virov v določenih tretjih državah in zlasti akcija programa iz člena 4(1)(b) se bosta izvajala v skladu z uredbami (ES) št. 1085/2006, 1638/2006, 1905/2006 in 1934/2006 ter sklepoma (ES) št. 599/2005 in 608/2006.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tem sklepu:

6. „visokošolska ustanova“ pomeni ustanovo, ki v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso ponuja kvalifikacije ali diplome na visokošolski ravni, ne glede na to, kako se posamezna ustanova imenuje;

7. „dodiplomski študent“ (študent v prvem ciklu) pomeni osebo, ki študira na visokošolski ustanovi z namenom pridobitve prve visokošolske diplome;

8. „podiplomski študent“ (študent v drugem ciklu) pomeni osebo, ki študira na visokošolski ustanovi in je že pridobila prvo visokošolsko diplomo;

9. „doktorski kandidat“ (kandidat v tretjem ciklu) pomeni mladega raziskovalca v prvih štirih letih (polni delovni čas) njegove/njene raziskovalne kariere, z začetkom na datum pridobitve diplome, ki mu/ji daje formalno pravico za začetek doktorskega študija;

10. „podoktorski raziskovalec“ pomeni izkušenega raziskovalca, ki je pridobil doktorat ali ki ima najmanj štiri leta raziskovalnih izkušenj s polnim delovnim časom, vključno z obdobjem raziskovalnega usposabljanja, po pridobitvi diplome, ki mu/ji daje formalno pravico za začetek doktorskega študija;

11. „akademik“ pomeni osebo z izjemnimi akademskimi in/ali strokovnimi izkušnjami, ki predava ali opravlja raziskave;

12. „osebje v visokošolskem izobraževanju“ pomeni osebe, ki so po svojih dolžnostih vključene v izobraževalni proces, povezan z visokošolskim izobraževanjem;

13. „tretja država“ pomeni državo, ki ni država članica Evropske unije in ne sodeluje v programu v skladu s členom 9. „Tretja država“ v smislu posameznika pomeni osebo, ki ni državljan ali rezident države članice ali države, ki sodeluje v programu v skladu s členom 9, ali ki v zadnjih petih letih svoje glavne dejavnosti (študij, delo itd.) ni izvajal več kot dvanajst mesecev v državi članici ali državi, ki sodeluje v programu v skladu s členom 9. „Tretja država“ v smislu ustanove pomeni ustanovo, ki se ne nahaja v državi članici ali državi, ki sodeluje v programu v skladu s členom 9. Države, ki sodelujejo v programu vseživljenjskega učenja[20], se ne obravnavajo kot tretje države za izvajanje akcije programa iz člena 4(1)(b);

14. „evropska država“ pomeni državo, ki je država članica Evropske unije ali ki sodeluje v programu v skladu s členom 9. „Evropski“ v smislu posameznika pomeni osebo, ki je državljan ali rezident katere koli države članice ali države, ki sodeluje v programu v skladu s členom 9, ali ki je v zadnjih petih letih svojo glavno dejavnost (študij, delo itd.) izvajal več kot dvanajst mesecev v kateri koli državi članici ali državi, ki sodeluje v programu v skladu s členom 9. „Evropska“ v smislu ustanove pomeni ustanovo, ki se nahaja v kateri koli državi članici ali državi, ki sodeluje v programu v skladu s členom 9;

15. „diplomski študij“ (prvi cikel) pomeni visokošolske študijske programe, ki trajajo najmanj tri leta in s katerimi se pridobi prva diploma;

16. „podiplomski študij“ (drugi cikel) pomeni visokošolske študijske programe po prvi diplomi, ki trajajo najmanj tri leta in s katerimi se pridobi druga ali nadaljnja diploma;

17. „doktorski študij“ (tretji cikel) pomeni visokošolske študijske programe, povezane z raziskovanjem po visokošolski diplomi, ki trajajo najmanj štiri ali pet let in s katerimi se pridobi doktorska diploma;

18. „podoktorski študij“ pomeni visokošolski študij ali raziskovanje po visokošolski diplomi, ki traja najmanj osem let;

19. „mobilnost“ pomeni fizično preselitev v drugo državo zaradi študija, delovne prakse, raziskovanja, drugih dejavnosti učenja ali poučevanja ali raziskovanja ali sorodnih administrativnih dejavnosti, ustrezno podprto s pripravljalnimi tečaji v jeziku gostitelja;

20. „dvojne ali večkratne diplome“ pomenijo dve nacionalni diplomi ali več, ki jih izdata dve visokošolski ustanovi ali več in so uradno priznane v državah, kjer se te ustanove nahajajo;

21. „skupna diploma“ pomeni posamezno diplomo, ki jo izdata najmanj dve visokošolski ustanovi, ki ponujata celosten program, in je uradno priznana v državah, kjer se te ustanove nahajajo;

22. „podjetje“ je katero koli podjetje, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo v javnem ali zasebnem sektorju ne glede na velikost, pravni status ali gospodarski sektor, v katerem deluje, vključno s socialno ekonomijo.

Člen 3

Cilji programa

23. Skupni cilj programa je okrepiti kakovost evropskega visokošolskega izobraževanja in spodbuditi dialog in razumevanje med različnimi narodi in kulturami s sodelovanjem s tretjimi državami ter prispevati k skupni zunanji politiki EU in trajnostnemu razvoju tretjih držav na področju visokošolskega izobraževanja.

24. Posebni cilji programa so:

a) spodbujati strukturirano sodelovanje med visokošolskimi ustanovami in akademskim osebjem v Evropi in tretjih državah z namenom ustvarjanja centrov odličnosti in zagotavljanja visoko usposobljenih človeških virov.

b) prispevati k vzajemni bogatitvi družb z razvijanjem centra visoko kvalificiranih žensk/moških z mednarodnimi izkušnjami in odprtega duha s spodbujanjem mobilnosti za najbolj nadarjene študente in akademike iz tretjih držav, da bi pridobili kvalifikacije in/ali izkušnje v Evropski uniji, ter za mobilnost najbolj nadarjenih evropskih študentov in akademikom v tretje države;

c) prispevati k razvoju človeških virov in zmogljivosti za mednarodno sodelovanje visokošolskih ustanov v tretjih državah s povečanimi tokovi mobilnosti v Evropski uniji in tretjih državah;

d) izboljšati dostopnost ter okrepiti profil in razpoznavnost visokošolskega izobraževanja v svetu, pa tudi njegovo privlačnost za državljane tretjih držav.

25. Komisija tudi zagotovi, da nobena skupina njenih državljanov ali državljanov tretjih držav ni izločena ali v slabšem položaju.

Člen 4

Akcije programa

26. Cilji programa iz člena 3 se uresničujejo z naslednjimi akcijami:

27. skupni podiplomski študijski programi Erasmus Mundus in skupni doktorski študijski programi izjemne akademske kakovosti, vključno s programom štipendiranja;

28. partnerstva med evropskimi visokošolskimi ustanovami in visokošolskimi ustanovami tretjih držav kot osnova za strukturirano sodelovanje, izmenjave in mobilnost na vseh ravneh visokošolskega izobraževanja;

29. ukrepi, ki povečujejo privlačnost Evrope kot destinacije za izobraževanje.

30. Te akcije se izvajajo s postopki, opisanimi v Prilogi, akcije programa iz člena 4(1)(b) pa s postopki, določenimi v pravnih instrumentih iz člena 1(4) in z naslednjimi vrstami pristopov, ki se lahko po potrebi kombinirajo:

31. s podporo za razvoj skupnih izobraževalnih programov in omrežij sodelovanja, ki olajšajo izmenjavo izkušenj in dobre prakse;

32. z okrepljeno podporo za mobilnost ljudi na področju visokošolskega izobraževanja med Skupnostjo in tretjimi državami;

33. s spodbujanjem jezikovnih spretnosti in znanja, po možnosti tako, da se študentom zagotovi možnost učenja vsaj dveh jezikov, ki se govorita v državah, v katerih so visokošolske ustanove, in spodbujanjem razumevanja različnih kultur;

34. s podporo pilotnih projektov, ki temeljijo na nadnacionalnih partnerstvih in so namenjeni razvoju inovacij in kakovosti v visokošolskem izobraževanju;

35. s podporo analize in spremljanja trendov v visokošolskem izobraževanju in njegovega razvoja z mednarodne perspektive.

3. Program predvideva ukrepe za tehnično podporo, vključno s študijami, srečanji strokovnjakov, pa tudi informacijami in objavami, neposredno povezanimi z doseganjem ciljev programa.

4. Akcije iz tega člena se lahko izvajajo prek razpisov za zbiranje predlogov, javnih razpisov ali pa neposredno s strani Komisije.

Člen 5

Dostop do programa

Na podlagi pogojev in režima za izvajanje, opredeljenih v Prilogi, ter ob upoštevanju opredelitev pojmov v členu 2 je program namenjen zlasti:

a) visokošolskim ustanovam;

b) študentom v visokošolskem izobraževanju na vseh ravneh;

c) akademikom ali strokovnjakom, ki predavajo ali opravljajo raziskave;

d) osebju, ki je neposredno vključeno v visokošolsko izobraževanje;

e) drugim javnim ali zasebnim organom, dejavnim na področju visokošolskega izobraževanja;

f) podjetjem, gospodarskim in industrijskim zbornicam;

g) raziskovalnim centrom.

Člen 6

Naloge Komisije in držav članic

1. Komisija:

36. zagotovi smotrno in učinkovito izvajanje akcij Skupnosti, ki so zajete v program, v skladu s Prilogo, kar zadeva akcijo programa iz člena 4(1)(b) pa s pravnimi instrumenti z člena 1(4);

37. upošteva dvostransko sodelovanje s tretjimi državami, ki ga izvajajo države članice;

38. išče sinergije in po potrebi razvija skupne akcije z drugimi programi in akcijami Skupnosti na področju visokošolskega izobraževanja.

2. Države članice:

39. sprejmejo potrebne ukrepe za zagotavljanje učinkovitega izvajanja programa na ravni držav članic in vključijo vse zadevne udeležence izobraževanja v skladu z nacionalno prakso, pri tem pa si prizadevajo, da sprejmejo takšne ukrepe, ki utegnejo biti primerni za odpravo pravnih in upravnih ovir;

40. imenujejo ustrezne strukture za tesno sodelovanje s Komisijo;

41. spodbujajo potencialne sinergije z drugimi programi Skupnosti in morebitnimi podobnimi nacionalnimi pobudami, sprejetimi na ravni držav članic.

3. Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi:

42. ustrezne informacije, obveščanje javnosti in spremljanje v zvezi z akcijami, ki jih podpira program;

43. razširjanje rezultatov akcij, ki se izvajajo v okviru programa.

Člen 7

Izvedbeni ukrepi

1. Vseh ukrepov, potrebnih za izvajanje akcije iz člena 4(1)(b), ta sklep ne ureja; urejajo jih postopki pravnih instrumentov iz člena 1(4).

2. Komisija v skladu s postopkom upravljanja iz člena 8(2) sprejme naslednje ukrepe, potrebne za izvajanje drugih akcij iz tega sklepa:

44. letni načrt dela, vključno s prednostnimi nalogami;

45. letni proračun in porazdelitev sredstev med različne akcije programa in okvirni zneski štipendij;

46. splošne smernice za izvajanje programa;

47. izbirna merila in postopki, vključno s sestavo in notranjim poslovnikom izbirne komisije;

48. režim za spremljanje in ocenjevanje programa ter za razširjanje in prenos rezultatov.

3. Vsi drugi ukrepi, potrebni za izvajanje tega sklepa, razen odločitve o izboru, se sprejmejo v skladu s posvetovalnim postopkom iz člena 8(3).

Člen 8

Postopek v odboru

49. Komisiji pomaga odbor.

50. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, pri čemer se upoštevajo določbe člena 8 Sklepa.

Obdobje, opredeljeno v členu 4(3) Sklepa 1999/468/ES, se določi na dva meseca.

51. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, pri čemer se upoštevajo določbe člena 8 Sklepa.

52. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 9

Enakopravno sodelovanje drugih držav in držav članic v programu

Program je odprt za udeležbo:

a) držav Efta, ki so članice EGP, v skladu s pogoji iz Sporazuma EGP;

b) držav kandidatk, ki imajo predpristopno strategijo, v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji, določenimi v okvirnih sporazumih, sklenjenih s temi državami, ki urejajo njihovo sodelovanje v programih Skupnosti;

c) držav Zahodnega Balkana, v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji, določenimi v okvirnih sporazumih, sklenjenih s temi državami, ki urejajo njihovo sodelovanje v programih Skupnosti;

d) Švicarske konfederacije, pod pogojem, da je s to državo sklenjen dvostranski sporazum, ki predvideva to udeležbo.

Člen 10

Horizontalna vprašanja

Pri izvajanju programa se zagotovi, da program v celoti prispeva k širjenju horizontalnih politik Skupnosti, zlasti:

a) s povečevanjem znanja v evropskem gospodarstvu in prispevanjem k povečevanju konkurenčnosti Evropske unije;

b) s spodbujanjem zavesti o pomembnosti kulturne in jezikovne različnosti v Evropi ter o nujnosti boja proti rasizmu in ksenofobiji;

c) z zagotavljanjem rešitev za študente s posebnimi potrebami in zlasti s pomočjo za spodbujanje njihovega vključevanja v redne postopke visokošolskega izobraževanja;

d) s spodbujanjem enakopravnosti med moškimi in ženskami ter prispevanjem k odpravljanju vseh oblik diskriminacije na podlagi spola, rasnega ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

Člen 11

Usklajenost in dopolnjevanje z drugimi politikami

53. Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi celovito usklajenost in dopolnjevanje z drugimi ustreznimi politikami, instrumenti in akcijami Skupnosti, zlasti s programom vseživljenjskega učenja, Sedmim okvirnim programom za raziskave, s programi zunanjega sodelovanja in Evropskim skladom za vključevanje državljanov tretjih držav.

54. Komisija redno obvešča odbor iz člena 8(1) o pobudah Skupnosti, sprejetih na ustreznih področjih, zagotovi učinkovito povezavo in, kjer je primerno, skupne akcije med programom ter programi in dejavnostmi na področju visokošolskega izobraževanja, ki se izvajajo v okviru sodelovanja Skupnosti s tretjimi državami, vključno z dvostranskimi sporazumi, in pristojnimi mednarodnimi organizacijami.

Člen 12

Financiranje

55. Finančni okvir za izvajanje akcij programa iz člena 4(1)(a), 4(1)(c) in 4(3) in kot je določeno v Prilogi k temu sklepu – Akcija 1, Akcija 3 in s tem povezani ukrepi za tehnično podporo – za obdobje, opredeljeno v členu 1(2), se določi na 493,69 milijona EUR.

56. Finančni okvir za izvajanje akcij programa iz člena 4(1)(b) in člena 4(3) in kot je določeno v Prilogi k temu sklepu – Akcija 2 in s tem povezani ukrepi za tehnično podporo – za obdobje, opredeljeno v členu 1(2), se določi v skladu s pravili in postopki, določenimi v instrumentih zunanjega sodelovanja iz člena 1(4).

57. Letna dodeljena proračunska sredstva odobri organ za izvajanje proračuna v mejah finančne perspektive.

Člen 13

Spremljanje in vrednotenje

58. Komisija redno spremlja program v sodelovanju z državami članicami. Rezultati procesa spremljanja in vrednotenja tega in prejšnjega programa se uporabljajo pri izvajanju programa. To spremljanje vključuje poročila iz odstavka 3 in posebne dejavnosti.

59. Program redno ocenjuje Komisija, ki upošteva cilje iz člena 3, vpliv programa kot celote in dopolnjevanje med akcijami programa in tistimi, ki se izvajajo v okviru posameznih politik, instrumentov in akcij Skupnosti.

60. Komisija predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij:

a) vmesno poročilo o vrednotenju doseženih rezultatov ter kakovostnih in količinskih vidikih izvajanja programa do 31. marca 2012;

b) obvestilo o nadaljevanju programa do 30. junija 2012;

c) naknadno poročilo o vrednotenju do 31. decembra 2015.

Člen 14

Prehodna določba

61. Akcije, ki se začnejo izvajati 31. decembra 2008 ali prej na podlagi Sklepa 2317/2003/ES, se vodijo v skladu z določbami omenjenega sklepa, razen če bo odbor, ustanovljen z omenjenim sklepom, nadomeščen z odborom, ustanovljenim po členu 8 predloženega sklepa.

62. Akcije, ki se začnejo izvajati 31. decembra 2008 ali prej na podlagi postopkov, določenih v pravnih instrumentih iz člena 1(4), se vodijo v skladu z določbami teh instrumentov.

Člen 15

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

AKCIJE SKUPNOSTI, IZBIRNI POSTOPKI IN FINANČNE DOLOČBE

AKCIJA 1: SKUPNI PROGRAMI ERASMUS MUNDUS, VKLJUČNO S ŠTIPENDIJAMI

AKCIJA 2: PARTNERTSVA ERASMUS MUNDUS Z VISOKOŠOLSKIMI USTANOVAMI IZ TRETJIH DRŽAV

AKCIJA 3: POVEČANJE PRIVLAČNOSTI EVROPSKEGA VISOKOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA

UKREPI ZA TEHNIČNO PODPORO

IZBIRNI POSTOPKI

FINANČNE DOLOČBE

AKCIJA 1: SKUPNI PROGRAMI ERASMUS MUNDUS, VKLJUČNO S ŠTIPENDIJAMI

A. PODIPLOMSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI ERASMUS MUNDUS

63. Skupnost bo izbrala podiplomske študijske programe izjemne akademske kakovosti, ki se bodo za namene programa imenovali „podiplomski študijski programi Erasmus Mundus“.

64. Za namene programa podiplomski študijski programi Erasmus Mundus:

a) vključujejo visokošolske ustanove iz najmanj treh različnih evropskih držav;

b) lahko vključujejo visokošolske ustanove iz tretjih držav;

c) izvajajo študijski program, ki vključuje študijsko obdobje v vsaj dveh ustanovah od treh iz točke (a). Če podiplomski študijski programi poleg tega vključujejo eno ali več ustanov iz tretjih držav iz točke (b), mobilnost za evropske študente vključuje tudi študijsko obdobje v eni od teh treh ustanov tretjih držav;

d) kjer je ustrezno, spodbujajo prakso kot del študijskega programa;

e) imajo vgrajene mehanizme za priznanje študijskih obdobij, opravljenih v partnerskih ustanovah, ki temeljijo na evropskem sistemu prenašanja in zbiranja kreditnih točk ali so združljivi z njim;

f) privedejo do podelitve skupnih, dvojnih ali večkratnih diplom sodelujočih ustanov, ki jih priznavajo ali akreditirajo evropske države. Skupne diplome imajo prednost;

g) vzpostavljajo strožje postopke samoocenjevanja in vsebujejo dogovor o medsebojnem ocenjevanju za zagotovitev nadaljnje visoke kakovosti podiplomskih študijskih programov;

h) imajo rezervirano najmanjše število mest za in gostijo evropske študente in študente iz tretjih držav, ki prejemajo finančno podporo v okviru programa;

i) določajo pregledne skupne pogoje za sprejem, pri katerih se med drugim ustrezno upoštevajo vprašanja enakosti med spoloma in druga vprašanja enakosti;

j) uvajajo skupno šolnino ne glede na dejanski kraj študija študentov v okviru podiplomskega študijskega programa;

k) vsebujejo dogovor o spoštovanju pravil, ki veljajo za izbirni postopek štipendistov (študentov in akademikov);

l) vzpostavijo ustrezen režim, da bi se olajšal dostop za evropske študente in študente iz tretjih držav ter gostiteljstvo teh študentov (informacijske zmogljivosti, namestitev, pomoč pri vizumih itd.);

m) brez poseganja v jezik pouka zagotavljajo uporabo vsaj dveh evropskih jezikov, ki se govorita v državah članicah, v katerih so visokošolske ustanove, vključene v podiplomski študijski program Erasmus Mundus, in po potrebi jezikovno pripravo in pomoč za študente, zlasti s tečaji, ki jih organizirajo zadevne ustanove.

65. Podiplomski študijski programi Erasmus Mundus bodo izbrani za petletno obdobje ob upoštevanju letnega postopka podaljšanja, ki temelji na poročanju o napredku.

66. Podiplomski študijski programi Erasmus Mundus, izbrani na podlagi prejšnjega programa Erasmus Mundus, se bodo v okviru te akcije nadaljevali do konca obdobja, za katero so bili izbrani, ob upoštevanju letnega postopka podaljšanja, ki temelji na poročanju o napredku.

B. DOKTORSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM ERASMUS MUNDUS

67. Skupnost bo izbrala doktorske študijske programe izjemne akademske kakovosti, ki se bodo za namene programa imenovali „doktorski študijski programi Erasmus Mundus“.

68. Za namene programa doktorski študijski programi Erasmus Mundus:

a) vključujejo visokošolske ustanove iz najmanj treh različnih evropskih držav in druge pristojne partnerje za zagotovitev inovacij in zaposljivosti;

b) lahko vključujejo visokošolske ustanove ali druge pristojne partnerje iz tretjih držav;

c) izvajajo doktorski študijski program, ki vključuje študijsko in raziskovalno obdobje v vsaj dveh ustanovah od treh iz točke (a). Če doktorski študijski programi poleg tega vključujejo eno ali več ustanov iz tretjih držav iz točke (b), mobilnost za evropske doktorske kandidate vključuje tudi študijsko in raziskovalno obdobje v eni od teh treh ustanov tretjih držav;

d) kjer je ustrezno, spodbujajo prakso kot del doktorskega študijskega programa;

e) imajo vgrajene mehanizme za priznanje študijskih in raziskovalnih obdobij, opravljenih v partnerskih ustanovah, ki temeljijo na evropskem sistemu prenašanja in zbiranja kreditnih točk ali so združljivi z njim;

f) privedejo do podelitve skupnih, dvojnih ali večkratnih diplom sodelujočih ustanov, ki jih priznavajo ali akreditirajo evropske države. Skupne diplome imajo prednost;

g) vzpostavljajo strožje postopke samoocenjevanja in vsebujejo dogovor o medsebojnem ocenjevanju za zagotovitev nadaljnje visoke kakovosti doktorskih študijskih programov;

h) imajo rezervirano najmanjše število mest za in gostijo evropske doktorske kandidate in doktorske kandidate iz tretjih držav, ki prejemajo finančno podporo v okviru programa;

i) določajo pregledne skupne pogoje za sprejem, pri katerih se med drugim ustrezno upoštevajo vprašanja enakosti med spoloma in druga vprašanja enakosti;

j) uvajajo skupno šolnino ne glede na dejanski kraj študija in raziskovanja doktorskih kandidatov v okviru doktorskega študijskega programa;

k) vsebujejo dogovor o spoštovanju pravil, ki veljajo za izbirni postopek doktorskih kandidatov;

l) vzpostavijo ustrezen režim, da bi se olajšal dostop za evropske doktorske kandidate in doktorske kandidate iz tretjih držav ter gostiteljstvo teh študentov (informacijske zmogljivosti, namestitev, pomoč pri vizumih itd.);

m) zagotavljajo uporabo pogodb o zaposlitvi za doktorske kandidate, ki prejemajo štipendijo, če to dovoljuje nacionalna zakonodaja;

n) brez poseganja v jezik pouka zagotavljajo uporabo vsaj dveh evropskih jezikov, ki se govorita v državah članicah, v katerih so visokošolske ustanove, vključene v doktorski študijski program Erasmus Mundus, in po potrebi jezikovno pripravo in pomoč za doktorske kandidate, zlasti s tečaji, ki jih organizirajo zadevne ustanove.

69. Doktorski študijski programi Erasmus Mundus bodo izbrani za petletno obdobje ob upoštevanju letnega postopka podaljšanja, ki temelji na poročanju o napredku, katerega obdobje bi lahko vključevalo letne pripravljalne dejavnosti pred zaposlovanjem doktorskih kandidatov.

C. ŠTIPENDIJE

70. Skupnost lahko zagotovi štipendije za čas celotnega študija podiplomskim študentom in doktorskim kandidatom iz Evrope in iz tretjih držav ter kratkoročne štipendije za evropske akademike in akademike iz tretjih držav.

a) Skupnost lahko zagotovi štipendije za čas celotnega študija podiplomskim študentom in doktorskim kandidatom iz tretjih držav, ki so bili sprejeti v podiplomske študijske programe Erasmus Mundus in doktorske študijske programe Erasmus Mundus s konkurenčnim postopkom. Te štipendije so namenjene študiju na evropskih ustanovah, vključenih v podiplomske študijske programe Erasmus Mundus ali doktorske študijske programe Erasmus Mundus.

b) Skupnost lahko zagotovi štipendije za čas celotnega študija evropskim podiplomskim študentom in doktorskih kandidatom, ki so bili sprejeti v podiplomske študijske programe Erasmus Mundus in doktorske študijske programe Erasmus Mundus s konkurenčnim postopkom. Te štipendije so namenjene študiju na evropskih ustanovah, vključenih v podiplomske študijske programe Erasmus Mundus ali doktorske študijske programe Erasmus Mundus, in če te vključujejo eno ali več ustanov iz tretjih držav, so namenjene študiju na eni izmed njih.

c) Skupnost lahko zagotovi kratkoročne štipendije akademikom iz tretjih držav, ki obiskujejo podiplomske študijske programe Erasmus Mundus, da bi opravljali pedagoško delo in raziskovalne naloge ter znanstveno delo v evropskih ustanovah, ki sodelujejo v podiplomskih študijskih programih Erasmus Mundus.

d) Skupnost lahko zagotovi kratkoročne štipendije evropskim akademikom, ki obiskujejo ustanove, vključene v podiplomske študijske programe Erasmus Mundus, da bi opravljali pedagoško delo in raziskovalne naloge ter znanstveno delo v ustanovah tretjih držav, ki sodelujejo v podiplomskih študijskih programih Erasmus Mundus.

71. Štipendije bodo na voljo podiplomskim študentom in doktorskim kandidatom iz Evrope in iz tretjih držav, pa tudi akademikom, kakor je opredeljeno v členu 2.

72. Osebe, ki so prejele štipendijo za podiplomske študijske programe Erasmus Mundus, so upravičene tudi do prejemanja štipendije za doktorske študijske programe Erasmus Mundus.

73. Komisija sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi, da nobena oseba ne prejme finančne podpore za enak namen v več kakor enem programu Skupnosti. Natančneje, osebe, ki so prejemale štipendijo Erasmus Mundus, niso upravičene do prejemanja pomoči Erasmus za enak podiplomski ali doktorski študijski program Erasmus Mundus v okviru programa vseživljenjskega učenja. Prav tako osebe, ki so upravičene do pomoči v okviru posebnega programa „Ljudje“ (dejavnosti Marie Curie) Sedmega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti[21], niso upravičene do prejemanja pomoči Erasmus Mundus za enako študijsko ali raziskovalno obdobje.

AKCIJA 2: PARTNERTSVA ERASMUS MUNDUS Z VISOKOŠOLSKIMI USTANOVAMI IZ TRETJIH DRŽAV, VKLJUČNO S ŠTIPENDIJAMI

74. Skupnost bo izbrala partnerstva izjemne akademske kakovosti, ki se bodo za namene programa imenovala „partnerstva Erasmus Mundus“. Partnerstva sledijo ciljem iz člena 3 in so v skladu z njimi.

75. Za namene programa partnerstva Erasmus Mundus:

a) vključujejo najmanj pet visokošolskih ustanov iz najmanj treh različnih evropskih držav in več visokošolskih ustanov v določenih tretjih državah, ki ne sodelujejo v programu vseživljenjskega učenja in jih je treba opredeliti v letnem razpisu za zbiranje predlogov;

b) izvajajo partnerstvo kot podlago za prenos znanja in izkušenj;

c) izmenjujejo študente na vseh ravneh visokošolskega izobraževanja (od diplomske do podoktorske), akademike in osebje v visokošolskem izobraževanju za različno dolga obdobja mobilnosti, vključno z možnostjo obdobij prakse. Mobilnost mora evropske državljane privesti v tretje države in državljane tretjih držav v evropske države. Program bo omogočil tudi gostiteljstvo državljanov tretjih držav, ki niso povezani z ustanovami tretjih držav, vključenih v partnerstva, vključeval pa bo tudi posebne določbe za ranljive skupine, ob upoštevanju političnih in družbeno-gospodarskih razmer zadevne regije/države;

d) imajo vgrajene mehanizme za priznanje študijskih in raziskovalnih obdobij, opravljenih v partnerskih ustanovah, ki temeljijo na evropskem sistemu prenašanja in zbiranja kreditnih točk ali so združljivi z njim;

e) uporabljajo instrumente za mobilnost, razvite v okviru programa Erasmus, kot so priznavanje prejšnjih študijskih obdobij, sporazum o učenju in prepis ocen;

f) določajo pregledne pogoje za dodelitev pomoči za mobilnost, pri katerih se med drugim ustrezno upoštevajo vprašanja enakosti med spoloma in druga vprašanja enakosti;

g) vsebujejo dogovor o spoštovanju pravil, ki veljajo za izbirni postopek štipendistov (študentov, akademikov in osebja v visokošolskem izobraževanju);

h) vzpostavijo ustrezen režim, da bi se olajšal dostop za evropske študente in študente iz tretjih držav ter gostiteljstvo teh študentov, akademikov in osebja v visokošolskem izobraževanju (informacijske zmogljivosti, namestitev, pomoč pri vizumih itd.);

i) brez poseganja v jezik pouka zagotavljajo uporabo jezikov, ki se govorijo v državah članicah, v katerih so visokošolske ustanove, vključene v partnerstvo Erasmus Mundus, in po potrebi jezikovno pripravo in pomoč za štipendiste, zlasti s tečaji, ki jih organizirajo zadevne ustanove;

j) izvajajo nadaljnje partnerske dejavnosti, kot so dvojne diplome, razvoj skupnega učnega načrta, prenos najboljših praks itd.

76. Komisija s pomočjo svojih delegacij po posvetovanju s pristojnimi organi v zadevnih tretjih državah določi nacionalne in regionalne prednostne naloge v skladu s potrebami določene tretje države, ki je vključena v partnerstvo.

77. Partnerstva Erasmus Mundus bodo izbrana za triletno obdobje ob upoštevanju letnega postopka podaljšanja, ki temelji na poročanju o napredku.

78. Štipendije bodo na voljo evropskim študentom in študentom iz tretjih držav, pa tudi akademikom, kakor je opredeljeno v členu 2.

79. Komisija pri dodeljevanju štipendij v okviru te akcije podpira socialno-ekonomsko prikrajšane skupine in prebivalce v ranljivem položaju.

80. Komisija sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi, da nobena oseba ne prejme finančne podpore za enak namen v več kakor enem programu Skupnosti. Natančneje, osebe, ki so prejemale štipendijo Erasmus Mundus, niso upravičene do prejemanja pomoči Erasmus za enako obdobje mobilnosti v okviru programa vseživljenjskega učenja. Prav tako osebe, ki so upravičene do pomoči v okviru posebnega programa „Ljudje“ (dejavnosti Marie Curie) Sedmega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti, niso upravičene do prejemanja pomoči Erasmus Mundus za enako študijsko ali raziskovalno obdobje.

81. Partnerstva, izbrana v okviru programa Erasmus Mundus – področje zunanjega sodelovanja (prejšnje ime te akcije), se bodo v okviru te akcije nadaljevala do konca obdobja, za katero so bili izbrana, ob upoštevanju letnega postopka podaljšanja, ki temelji na poročanju o napredku.

AKCIJA 3: POVEČANJE PRIVLAČNOSTI EVROPSKEGA VISOKOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA

82. S to akcijo lahko Skupnost podpre dejavnosti, namenjene izboljšanju privlačnosti, profila, podobe in razpoznavnosti evropskega visokošolskega izobraževanja ter dostopnosti do njega. Dejavnosti prispevajo k ciljem programa in se nanašajo na mednarodno razsežnost vseh vidikov visokošolskega izobraževanja, kot so spodbujanje, dostopnost, zagotavljanje kakovosti, priznavanje kreditnih točk, priznavanje evropskih kvalifikacij v tujini in medsebojno priznavanje kvalifikacij v sodelovanju s tretjimi državami, razvoj učnega načrta, mobilnost, kakovost storitev itd. Dejavnosti lahko vključujejo spodbujanje programa in njegovih rezultatov.

83. Ustanove, ki izpolnjujejo pogoje, lahko vključujejo javne ali zasebne organizacije, dejavne na področju visokošolskega izobraževanja doma in na mednarodni ravni. Dejavnosti se izvajajo znotraj projektov, ki vključujejo organizacije iz najmanj treh različnih evropskih držav, in lahko vključujejo organizacije iz tretjih držav.

84. Dejavnosti so lahko v različnih oblikah (konference, seminarji, delavnice, študije, analize, pilotni projekti, nagrade, mednarodna omrežja, izdelava gradiv za objavo, razvoj orodij informacijske in komunikacijske tehnologije itd.) in lahko potekajo kjer koli v svetu.

85. S promocijskimi dejavnostmi naj se vzpostavijo povezave med visokošolskim izobraževanjem in raziskovanjem ter visokošolskim izobraževanjem in zasebnim sektorjem ter po možnosti izkoristijo potencialne sinergije.

86. Skupnost lahko po potrebi podpre strukture, imenovane v skladu s členom 6(2)(b), v njihovih prizadevanjih za spodbujanje programa ter širjenje njegovih rezultatov na nacionalni in svetovni ravni.

87. Skupnost podpre združenje vseh diplomantov (iz tretjih držav in evropskih) podiplomskih študijskih programov Erasmus Mundus in doktorskih študijskih programov Erasmus Mundus.

UKREPI ZA TEHNIČNO PODPORO

Celotni finančni okvir programa lahko pokriva tudi izdatke, povezane s strokovnjaki, izvajalsko agencijo, obstoječimi pristojnimi organi v državah članicah in, če je potrebno, z drugimi oblikami tehnične in upravne pomoči, h katerim se Komisija pri izvajanju programa lahko zateče. To lahko vključuje zlasti študije, sestanke, dejavnosti informiranja, objave, dejavnosti spremljanja, kontrolne in revizijske dejavnosti, dejavnosti vrednotenja, izdatke za računalniške meže za izmenjavo informacij ter druge izdatke, ki so neposredno potrebni za izvajanje programa in doseganja njegovih ciljev.

IZBIRNI POSTOPKI

Pri izbirnih postopkih je treba upoštevati naslednje določbe:

a) predloge na podlagi akcije 1 izbere Komisija s pomočjo izbirne komisije, sestavljene iz zelo uglednih osebnosti iz akademskega sveta, ki zastopajo različnost visokošolskega izobraževanja v Evropski uniji, predseduje pa ji oseba, ki jo komisija izvoli. Izbirna komisija zagotovi, da podiplomski in doktorski študijski programi Erasmus Mundus izpolnjujejo najvišjo akademsko kakovost. Komisija pred predložitvijo predlogov izbirni komisiji organizira ocenjevanje na evropski ravni vseh veljavnih predlogov neodvisnih akademskih strokovnjakov. Vsakemu podiplomskemu in doktorskemu študijskemu programu Erasmus Mundus bo dodeljeno določeno število štipendij, ki jih bo upravni organ podiplomskih in doktorskih študijskih programov izplačal izbranim posameznikom. Izbor podiplomskih študentov, doktorskih kandidatov in akademikov bodo po posvetovanju s Komisijo opravile ustanove, ki sodelujejo v podiplomskih in doktorskih študijskih programih Erasmus Mundus;

b) predloge v okviru akcije 2 bo izbrala Komisija v skladu s pravili, predpisanimi v uredbah (ES) št. 1085/2006, 1638/2006, 1905/2006 in 1934/2006 ter sklepih (ES) št. 599/2005 in 608/2006;

c) predloge v okviru akcije 3 bo izbrala Komisija;

d) pri izbirnih postopkih za podiplomske in doktorske študijske programe Erasmus Mundus se vključi posvetovanje s strukturami, imenovanimi v skladu s členom 6(2)(b).

FINANČNE DOLOČBE

1. Pavšalne dotacije, stroški na enoto in nagrade

Pavšalne dotacije in/ali stroški na enoto, določeni s členom 181(1) Uredbe Komisije št. 2342/2002, se lahko uporabijo v primeru vseh akcij iz člena 4.

Pavšalne dotacije se lahko uporabijo do največ 25 000 EUR na partnerja v okviru pogodbe o finančni podpori. Kombinirajo se lahko do največ 100 000 EUR in/ali se uporabijo v povezavi s stroški na enoto.

Komisija lahko podeli nagrade, povezane z dejavnostmi znotraj okvira programa.

2. Partnerski sporazumi

Kadar so akcije programa v skladu s členom 163 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 financirane s sredstvi subvencij okvirnih partnerstev, so taka partnerstva lahko izbrana in financirana za petletno obdobje na podlagi enostavnega obnovitvenega postopka.

3. Javne visokošolske ustanove ali organizacije

Komisija bo vse visokošolske ustanove in organizacije, ki jih navedejo države članice in ki so v zadnjih dveh letih nad 50 % svojih letnih prihodkov prejeleiz javnih virov ali jih nadzorujejo javna telesa ali njihovi predstavniki, štela za ustrezno finančno, poklicno in upravno usposobljene ter finančno stabilne za izvajanje projektov v okviru programa; od njih se ne zahteva predložitev nadaljnjih dokazil. Takšne ustanove ali organizacije so lahko na podlagi člena 173(4) Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 oproščene zahtev v zvezi z revizijo.

4. Poklicne kompetence in kvalifikacije vlagateljev

Komisija se lahko v skladu s členom 176(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 odloči, ali imajo določene kategorije upravičencev poklicne kompetence in kvalifikacije, potrebne za izvedbo predlagane akcije ali delovnega programa.

5. Določbe v zvezi z bojem proti goljufijam

V odločitvah Komisije, sprejetih na podlagi člena 7, v pogodbah in sporazumih, ki iz njih izvirajo, kakor tudi v sporazumih s sodelujočimi tretjimi državami se predvidijo zlasti nadzor in finančna kontrola, ki ju opravi Komisija (ali njen pooblaščenec), vključno z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF), in revizije, ki jih opravi Računsko sodišče, po potrebi tudi na kraju samem.

Upravičenec dotacije poskrbi, da je spremna dokumentacija, ki jo imajo partnerji ali člani, po potrebi na voljo Komisiji.

Komisija lahko opravi revizijo uporabe dotacije, ki jo opravijo neposredno njeni uslužbenci ali kateri koli usposobljeni zunanji organ po njeni izbiri. Takšne revizije se lahko izvajajo ves čas trajanja sporazuma in v obdobju petih let od datuma zaključka projekta. Če je primerno, lahko Komisija na podlagi revizijskih ugotovitev sprejme odločitev o vračilu.

Uslužbenci Komisije in zunanje osebje, ki jih pooblasti Komisija, imajo ustrezen dostop, potreben za opravljanje takih revizij, zlasti do prostorov upravičenca in vseh podatkov, vključno s podatki v elektronski obliki.

Računsko sodišče in OLAF imata enake pravice kot Komisija, predvsem kar zadeva pravico do dostopa.

Komisija lahko tudi izvede nadzor na kraju samem in preglede v okviru programa v skladu z Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi.[22]

Za akcije Skupnosti, katerih financiranje ureja ta sklep, nepravilnost iz člena 1(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti[23] pomeni vsako kršenje določb zakonodaje Skupnosti ali vsako kršenje pogodbenih obveznosti, ki je posledica dejanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, ki je ali bi lahko z neupravičenimi izdatki škodljivo vplivalo na proračun Evropskih skupnosti ali sredstva, ki jih upravljata.

ZAKONODAJNI FINANČNI IZKAZ

Akcija iz člena 4(1)(b) in s tem povezani ukrepi za tehnično podporo iz člena 4(3) tega predloga urejajo Uredbe (ES) št. 1085/2006, 1638/2006, 1905/2006 ter 1934/2006 ter Sklepa (ES) št. 599/2005 in 608/2006. Zato niso vključeni v seznam, tabele in zneske, podane v tem finančnem izkazu, in bodo tem podatkom dodani. Ker pa je akcija iz člena 4(1)(b) sestavni del tega programa, se poglavja 5, 6 in 7 tega finančnega izkaza kljub temu nanašajo nanj.

1. NASLOV PREDLOGA

Akcijski program za izboljšanje kakovosti visokošolskega izobraževanja in spodbujanje medkulturnega razumevanja s sodelovanjem s tretjimi državami (Erasmus Mundus)

2. OKVIR ABM/ABB

Zadevno področje: izobraževanje in kultura

Povezana dejavnost: vseživljenjsko učenje, vključno z večjezičnostjo

3. PRORAČUNSKE VRSTICE

3.1 Proračunske vrstice (vrstice za poslovanje in z njimi povezane vrstice za tehnično in upravno pomoč (nekdanje vrstice BA)) z navedbo imena postavke

15 02 02 05 (Erasmus Mundus), 15 01 04 14 (upravni odhodki Erasmus Mundus), 15 01 04 30 (deloma izvajalska agencija)

3.2 Trajanje ukrepa in finančni vpliv

2009–2013

3.3 Značilnosti proračuna

Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Novo | Prispevek Efte | Prispevek držav prosilk | Razdelek v finančni perspektivi |

15 02 02 05 | neobvezni | dif.[24] | NE | DA | DA | št.1.a |

15 01 04 14 | neobvezni | nedif.[25] | NE | DA | DA | št.1.a |

15 01 04 30 | neobvezni | nedif. | NE | DA | DA | št.1.a |

4. POVZETEK SREDSTEV

4.1 Finančna sredstva

4.1.1 Povzetek odobritev za prevzem obveznosti (OPO) in odobritev plačil (OP)

v mio EUR (na 3 decimalna mesta natančno)

Vrsta odhodkov | Oddelek | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 in kasneje | Skupaj |

Odhodki iz poslovanja[26] |

Odobritve za prevzem obveznosti (OPO) | 8.1. | a | 90,25 | 92,52 | 94,1 | 95,86 | 98,54 | 471,27 |

Odobritve plačil (OP) | b | 63,175 | 91,839 | 93,626 | 95,332 | 97,736 | 29,562 | 471,27 |

Upravni odhodki, vključeni v referenčni znesek[27] |

Tehnična in upravna pomoč (NS) | 8.2.4. | c | 4,418 | 4,458 | 4,478 | 4,508 | 4,558 | 22,42 |

REFERENČNI ZNESEK SKUPAJ |

Odobritve za prevzem obveznosti | a+c | 94,668 | 96,978 | 98,578 | 100,368 | 103,098 | 493,69 |

Odobritve plačil | b+c | 67,593 | 96,297 | 98,104 | 99,84 | 102,294 | 29,562 | 493,69 |

Upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek[28] |

Človeški viri in z njimi povezani odhodki (NS) | 8.2.5. | d | 0,936 | 0,936 | 0,981 | 0,981 | 0,981 | 0 | 4,815 |

Upravni stroški, ki niso vključeni v referenčni znesek, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (NS) | 8.2.6. | e | 0,187 | 0,187 | 0,187 | 0,187 | 0,187 | 0 | 0,935 |

Ocenjeni stroški financiranja ukrepa skupaj |

OPO, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | a+c+d+e | 95,791 | 98,101 | 99,746 | 101,536 | 104,266 | 0 | 499,44 |

OP, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | b+c+d+e | 68,716 | 97,42 | 99,272 | 101,008 | 103,462 | 29,562 | 499,44 |

4.1.2 Skladnost s finančnim programiranjem

X Predlog je skladen z obstoječim finančnim programiranjem.

Predlog bo pomenil ponovno programiranje ustreznega razdelka v finančni perspektivi.

Predlog lahko zahteva uporabo določb Medinstitucionalnega sporazuma[29] (tj. instrumenta prilagodljivosti ali spremembe finančne perspektive).

4.1.3 Finančni vpliv na prihodke

X Predlog nima finančnega vpliva na prihodke.

Predlog ima finančni vpliv.

4.2 FTE za človeške vire (vključno z uradniki, začasnim in zunanjim osebjem) – glej podrobnosti pod točko 8.2.1.

Letne potrebe | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 |

Število potrebnih človeških virov SKUPAJ | 33 | 34 | 36 | 37 | 38 |

5. ZNAČILNOSTI IN CILJI

5.1 Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno pokriti

Visokošolsko izobraževanje v kontekstu globalizacije

Visokošolsko izobraževanje je predmet vse večje internacionalizacije kot odziv na proces globalizacije. Skupnost in države članice morajo zato pri razvoju svojih visokošolskih izobraževalnih sistemov svoje državljane in svojo delovno silo poskušati pripraviti na globalno okolje z vključevanjem mednarodne razsežnosti na ustrezen in učinkovit način.

Prizadevanje za odličnost v visokošolskem izobraževanju je v zadnjem času postalo močno glavno vodilo pobud Skupnosti na tem področju. Skupni programi, ki združujejo odlične oddelke po vsej Evropi in zunaj nje, bodo okrepili svetovno uveljavljeno odličnost na evropskih univerzah in zmanjšali vrzel med Evropo in drugimi svetovnimi regijami glede privlačnosti visokošolskega izobraževanja.

Hkrati je naloga Komisije prispevati k razvoju visokokakovostnega visokošolskega izobraževanja v tretjih državah v vzajemno korist visokošolskih ustanov, študentov in akademikov v Evropi in zunaj nje. Visokošolske ustanove v določenih tretjih državah morajo povečati svoje zmogljivosti za mednarodno sodelovanje.

Vendar pa strukturirano sodelovanje ni dovolj. Evropske univerze morajo privabiti najbolj nadarjene študente in akademike. Večje število zelo nadarjenih mednarodnih študentov poveča zmogljivost visokošolskega izobraževanja, poslovanja in vlade za sodelovanje pri raziskavah in razvoju.

Vendar lahko tudi spodbujanje množične mobilnosti študentov za doseganje visokih stopenj mobilnosti med državami pomaga pri ustvarjanju pobud za visokošolske ustanove za sodelovanje in izvajanje skupnega dela pri razvoju učnega načrta in na drugih področjih z morebitnimi visokimi dobički za tiste, ki to delo izvajajo.

Status Evrope kot središča odličnosti v izobraževanju v tretjih državah ni vedno v celoti priznan ali razumljen. Privlačnost ni povezana samo z odličnostjo v absolutnem smislu, temveč tudi z dojemanjem. Ustvariti je treba identiteto evropskega visokošolskega izobraževanja kot znamke odličnosti pri učenju in raziskovalnih potrebah. V splošnem lahko visokošolsko izobraževanje pomaga spodbujati razpoznavnost politik EU v tretjih državah, vključno z njenimi zunanjimi politikami.

Spodbujanje medkulturnih vezi in razumevanja

S političnega in kulturnega vidika lahko akademske izmenjave spodbujajo vzajemno razumevanje med narodi in preprečijo tveganje povečanja medkulturnih razlik med evropskimi in drugimi kulturami. Pri gostiteljstvu tujih študentov in raziskovalcev visokošolske ustanove pomagajo vzpostaviti stik med posamezniki iz različnih kultur, s svojim poučevanjem pa lahko tujim študentom pomagajo pri boljšem razumevanju kulture države gostiteljice.

5.2 Dodana vrednost zaradi vključitve Skupnosti in usklajenost predloga z drugimi finančnimi instrumenti ter možne sinergije

Izvajanje akcije na področju visokošolskega sodelovanja s tretjimi državami na ravni Evropske unije predstavlja jasno evropsko dodana vrednost. Obstajajo večje razlike v pristopu evropskih držav do spodbujanja mobilnosti študentov iz tretjih držav. Nekatere države članice EU so vzpostavile programe za mobilnost, medtem ko so druge na tem področju manj dejavne. Cilji obstoječih nacionalnih programov se razlikujejo in niso v celoti skladni ali celostni. Poleg tega nacionalni sistemi ne prispevajo h krepitvi profila področja evropskega visokošolskega izobraževanja, ki presega vsoto svojih sestavnih delov. V tem pogledu program Erasmus Mundus – za razliko od nacionalnih programov – privablja študente za študij v več kot eni evropski državi. Celostni evropski pristop lahko tako prinese veliko koristi.

Glede na osrednjo vlogo visokošolskega izobraževanja v socialni, kulturni in gospodarski politiki obstaja več povezav med tem predlogom programa in drugimi politikami Skupnosti. Zato so bili programi in cilji Skupnosti ustrezno upoštevani.

5.3 Cilji in pričakovani rezultati predloga ter z njimi povezani kazalniki v okviru ABM

Skupno prizadevanje in splošni cilji novega programa Erasmus Mundus so opisani v členu 3 Sklepa.

Operativni cilji predloga, kot so opisani v prilogi k Sklepu, so:

- pomagati pri razvoju visokokakovostnih skupnih podiplomskih in doktorskih študijskih programov, ki jih ponuja skupina evropskih visokošolskih ustanov in po možnosti visokošolskih ustanov iz tretjih držav;

- podeliti štipendije za čas celotnega študija najbolj nadarjenim evropskim študentom in študentom iz tretjih držav za vpis v te skupne programe, kot tudi kratkoročne štipendije za izjemno priznane evropske akademike in akademike iz tretjih držav za izvajanje raziskav ali opravljanje pedagoškega dela kot del teh skupnih programov;

- razviti širše partnersko sodelovanje med evropskimi visokošolskimi ustanovami in visokošolskimi ustanovami iz tretjih držav kot podlago za kratkoročne ali dolgoročne izmenjave študentov in akademikov na vseh ravneh visokošolskega izobraževanja, da se povečajo zmogljivosti za mednarodno sodelovanje visokošolskih ustanov v tretjih državah;

- podpirati nadnacionalne pobude, analize, študije, projekte, dogodke in druge dejavnosti, katerih cilj je povečanje privlačnosti evropskega visokošolskega izobraževanja v svetu.

S tem povezani kazalci za vsak operativni cilj so navedeni v tabeli 8.1 spodaj.

5.4 Metoda izvedbe (okvirno)

X Centralizirano upravljanje

X neposredno s strani Komisije

X posredno s prenosom na

X izvajalske agencije

( organe, ki so jih ustanovile Skupnosti, kakor je navedeno v členu 185 finančne uredbe

( nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve

( Deljeno ali decentralizirano upravljanje

( z državami članicami

( s tretjimi državami

( Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (treba jih je navesti)

6. NADZOR IN VREDNOTENJE

6.1 Sistem nadzora

Vzpostavljen bo sistem nadzora za zagotovitev najvišje kakovosti rezultatov in najučinkovitejše uporabe sredstev. Nadzor bo potekal skozi celotno trajanje programa. Temeljil bo na povratnih informacijah o programu na institucionalni ravni, na ravni univerzitetnih predavateljev in osebja, vključno s pregledom podatkov in zbiranjem podatkov s pomočjo ciljno usmerjenih raziskav in intervjujev.

6.2 Vrednotenje

6.2.1 Predhodno vrednotenje

Opravljena je bila razširjena ocena učinka, ki vključuje predhodne zahteve glede vrednotenja (vključno s programom intervjujev z glavnimi zainteresiranimi stranmi na področju visokošolskega sodelovanja s tretjimi državami). Na podlagi primerjalne ocene razpoložljivih političnih možnosti je bila določena prednostna politična možnost, ocenjeni pa so bili tudi njen učinek, tveganja in predpostavke, pa tudi stroškovna učinkovitost. Ta predlog je popolnoma skladen z zaključki ocene.

Odprto spletno posvetovanje zainteresiranih strani je bilo del razširjene ocene učinka. Skupno je bilo prejetih 417 odgovorov na posvetovanje. Glavna sporočila vprašancev so bila:

- analize o potrebah in cilji trenutnega programa so še vedno veljavni in dosledni;

- trenutne akcije programa se morajo nadaljevati z nekaterimi spremembami; vključitev štipendij za čas celotnega študija za evropske študente in razširitev programa na doktorsko raven;

- sredstva so ustrezno porazdeljena med akcije in upravičence; kljub temu pa je treba povečati sredstva za skupne programe;

- ugotovljeno je bilo, da struktura za upravljanje trenutnega programa dobro deluje.

V trenutnem predlogu so bila upoštevana ključna sporočila odprtega posvetovanja.

6.2.2 Ukrepi, sprejeti po vmesnem/naknadnem vrednotenju (na podlagi podobnih preteklih izkušenj)

Zunanje vmesno vrednotenje trenutnega programa Erasmus Mundus je oblikovalo vrsto priporočil za prihodnji program, ki so se upoštevala pri razvoju tega predloga. Ključna priporočila so bila:

- razširiti program na doktorsko raven;

- vključiti v program štipendije za čas celotnega študija za evropske študente;

- vključiti ustanove tretjih držav v skupne evropske programe;

- okrepiti vlogo nacionalnih struktur pri spremljanju programa, vključno z informacijami in širjenjem študijske pomoči za takšne strukture;

- pospešiti ukrepe za zagotovitev kakovosti izbranih projektov;

- ohraniti stroške na enoto za štipendije in povišati pavšalne zneske za skupne programe.

6.2.3 Oblika in pogostnost prihodnjega vrednotenja

Tri leta po začetku izvajanja programa bo izvedena zunanja vmesna ocena doseženih rezultatov in kakovostnih vidikov izvajanja programa. Dve leti po koncu programa bo predložena zunanja naknadna ocena rezultatov in učinkov programa.

7. UKREPI PROTI GOLJUFIJAM

Glej člen 5 finančnih določb priloge k Sklepu.

8. PODROBNOSTI O SREDSTVIH

8.1 Cilji predloga z vidika stroškov financiranja

Podrobno razčlenitev stroškov financiranja za akcijo 1 in akcijo 3 si lahko ogledate v obrazložitvenem memorandumu, del 4. – Proračunske posledice Podrobno programiranje letnih dodelitev za vsako envelop, ki prispevajo k globalnemu okvirnemu znesku v višini 460 milijonov eurov[30] za akcijo 2, bo določeno pozneje v skladu s pravili in postopki posameznih instrumentov in Evropskega razvojnega skalda, vendar najpozneje 1. julij 2008 za obdobje od 2009–2010 in do 1. julija 2010 za obdobje od 2011–2013.

odobritve za prevzem obveznosti v mio EUR (na 3 decimalna mesta natančno)

(Navedba ciljev, ukrepov in realizacij) | Vrsta realizacije | Povprečni stroški | Leto 2009 | Leto 2010 | Leto 2011 | Leto 2012 | Leto 2013 | SKUPAJ |

Leto 2009 | Leto 2010 | Leto 2011 | Leto 2012 | Leto 2013 |

Uradniki ali začasno osebje[35] (15 01 01) | A*/AD | 5 | 5 | 5 | 5 | 5 |

B*, C*/AST | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 |

Osebje, financirano[36] iz člena 15 01 02 | 0 | 0 | 1 | 1 | 1 |

Drugo osebje[37], financirano iz člena 15 01 04 30 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 |

SKUPAJ | 33 | 34 | 36 | 37 | 38 |

8.2.2 Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa

- Upravljavci programa (A): odgovorni za izvajanje programa, spremljanje in vrednotenje;

- pomočniki upravljavcev programa (B): pomoč upravljavcem programa pri njihovih nalogah;

- finančni in pogodbeni pomočniki (B): odgovorni za upravljanje dotacij in pogodb;

- informacijski uradniki (A/B): odgovorni za informacije, razširjanje in uporabo rezultatov;

- upravni strokovni sodelavci (C): upravna in tajniška pomoč osebju stopnje A in B.

8.2.3 Človeški viri – viri delovnih mest ( po sistematizaciji)

X Delovna mesta, trenutno dodeljena upravljanju programa, ki se nadomesti ali podaljša

( Delovna mesta, ki so bila predhodno dodeljena v okviru izvajanja LSP/PPP za leto n

X Delovna mesta, ki bodo zahtevana v naslednjem postopku LSP/PPP

( Delovna mesta, ki bodo prerazporejena z uporabo obstoječih človeških virov znotraj zadevne službe (notranja prerazporeditev)

( Delovna mesta, potrebna za leto n, čeprav niso predvidena za izvajanje LSP/PPP za zadevno leto

8.2.4 Drugi upravni odhodki, vključeni v referenčni znesek ( 15 01 04 14 – Odhodki za upravno poslovodenje)

v mio EUR (na 3 decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica (številka in ime postavke) | Leto 2009 | Leto 2010 | Leto 2011 | Leto 2012 | Leto 2013 | SKUPAJ |

Druga tehnična in upravna pomoč |

- notranja |

- zunanja | 1,079 | 1,035 | 0,996 | 0,961 | 0,912 | 4,983 |

Tehnična in upravna pomoč SKUPAJ | 4,418 | 4,458 | 4,478 | 4,508 | 4,558 | 22,42 |

8.2.5 Stroški financiranja človeških virov in z njimi povezani stroški, ki niso vključeni v referenčni znesek

v mio EUR (na 3 decimalna mesta natančno)

Vrsta človeških virov | Leto 2009 | Leto 2010 | Leto 2011 | Leto 2012 | Leto 2013 | SKUPAJ |

Uradniki in začasno osebje (15 01 01) | 0,936 | 0,936 | 0,936 | 0,936 | 0,936 | 4,68 |

Osebje, financirano iz člena 15 01 02 (napoteni nacionalni izvedenci, pogodbeno osebje itd.) (navesti proračunsko vrstico) | 0 | 0 | 0,045 | 0,045 | 0,045 | 0,135 |

Stroški za človeške vire in z njimi povezani stroški (ki NISO vključeni v referenčni znesek) SKUPAJ | 0,936 | 0,936 | 0,981 | 0,981 | 0,981 | 4,815 |

Izračun – Uradniki in začasni uslužbenci |

0,117 na leto in osebo |

Izračun – Osebje, financirano iz člena 15 01 02 |

0,045 na leto in NDI (neodvisni domači izvedenci) |

8.2.6 Drugi upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek

v mio EUR (na 3 decimalna mesta natančno) |

Leto 2009 | Leto 2010 | Leto 2011 | Leto 2012 | Leto 2013 | SKUPAJ |

15 01 02 11 01 – Misije | 0,025 | 0,025 | 0,025 | 0,025 | 0,025 | 0,125 |

15 01 02 11 02 – Sestanki in konference | 0,116 | 0,116 | 0,116 | 0,116 | 0,116 | 0,58 |

15 01 02 11 03 – Odbori (upravljanje in svetovanje) | 0,046 | 0,046 | 0,046 | 0,046 | 0,046 | 0,23 |

15 01 02 11 04 – Študije in konzultacije | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

15 01 02 11 05 – Informacijski sistemi | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

2 Drugi odhodki za poslovodenje skupaj (15 01 02 11) | 0,187 | 0,187 | 0,187 | 0,187 | 0,187 | 0,935 |

3 Drugi odhodki upravne narave (opredeliti, vključno s sklicem na proračunsko vrstico) | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

Upravni odhodki, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (ki NISO vključeni v referenčni znesek), SKUPAJ | 0,187 | 0,187 | 0,187 | 0,187 | 0,187 | 0,935 |

Izračun – Drugi upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek |

Misije: 30 misij do največ 2 dni v višini 650 EUR + 5 enotedenskih misij v višini 1 000 EUR (na leto) Sestanki: 1 160 EUR na udeleženca (860 EUR potni stroški + 150 EUR na dan * 2 dni) * 100 udeležencev (na leto) Odbori: 860 EUR na udeleženca * 54 udeležencev (na leto) |

Potrebe po človeških in upravnih virih se krijejo s sredstvi, dodeljenimi upravljalnemu generalnemu direktoratu v okviru letnega postopka delitve.

[1] Statistike se nanašajo na 27 držav članic EU, Islandijo, Lihtenštajn, Norveško, Švico in Turčijo.

[2] UL C, , str.

[3] UL C, , str.

[4] UL C, , str.

[5] UL L 345, 31.12.2003, str. 1.

[6] UL L 210, 31.7.2006, str. 82.

[7] UL L 310, 9.11.2006, str. 1.

[8] UL L 378, 27.12.2006, str. 41.

[9] UL L 405, 30.12.2006, str. 41.

[10] UL L 209, 11.8.2005, str. 26.

[11] UL L 247, 9.9.2006, str. 22.

[12] COM (2005), 152 konč.

[13] COM (2006), 208 konč.

[14] COM (2006), 604 konč./2.

[15] COM (2006), 278 konč.

[16] COM(2006), 27 konč.

[17] UL L 390, 30.12.2006, str. 1.

[18] UL L 111, 28.4.2007, str. 13.

[19] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[20] UL L 327, 24.11.2006, str. 45.

[21] UL L 54, 22.2.2007, str. 91.

[22] UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

[23] UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

[24] Diferencirana sredstva.

[25] Nediferencirana sredstva.

[26] Odhodki, ki ne spadajo v poglavje 15 01 zadevnega naslova 15.

[27] Odhodki v okviru člena 15 01 04 naslova 15.

[28] Odhodki v okviru poglavja 15 01, razen odhodkov iz člena 15 01 04 ali 15 01 05.

[29] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[30] Okvirni prispevki iz različnih zunanjih instrumentov in Evropskega razvojnega sklada znašajo: ENPI: 140 milijonov eurov, DCI: 240 milijonov eurov, ICI: 20 milijonov eurov, IPA: 30 milijonov eurov, 10. ERS: 30 milijonov eurov.

[31] Povprečni znesek. Dejanska štipendija je odvisna od trajanja podiplomskega študijskega programa (od enega do dveh let). Referenčni znesek: 24 000 EUR na leto. Ta znesek upošteva 2-odstotno letno inflacijo.

[32] Povprečni znesek. Dejanska štipendija je odvisna od trajanja podiplomskega študijskega programa (od enega do dveh let). Referenčna zneska: 11 000 EUR na leto, če mobilnost vključuje tudi tretje države; 9 000 EUR na leto, če mobilnost poteka samo znotraj Evrope. Ta dva zneska upoštevata 2-odstotno letno inflacijo.

[33] Povprečni znesek za triletno štipendijo. Referenčna zneska: 123 000 EUR za pogodbo o zaposlitvi (zelo malo verjetna možnost); 78 000 EUR za štipendijo (najverjetnejša možnost). Ta dva zneska upoštevata 2-odstotno letno inflacijo.

[34] Povprečni znesek za triletno štipendijo. Referenčna zneska: 100 000 EUR za pogodbo o zaposlitvi (najverjetnejša možnost); 60 000 EUR za štipendijo (malo verjetna možnost). Ta dva zneska upoštevata 2-odstotno letno inflacijo.

[35] Stroškov zanje referenčni znesek NE krije.

[36] Stroškov zanje referenčni znesek NE krije.

[37] Stroški zanje so vključeni v referenčni znesek. To osebje je dodeljeno izvajalski agenciji.