P6_TA(2007)0043

Proračunska pomoč državam v razvoju

Resolucija Evropskega parlamenta o proračunski pomoči državam v razvoju (2006/2079(INI))

Evropski parlament,

- ob upoštevanju členov 177 in 180 Pogodbe o ES,

- ob upoštevanju Deklaracije tisočletja Združenih narodov z dne 18. septembra 2000, ki določa razvojne cilje tisočletja kot cilje za odpravo revščine, določene skupaj z mednarodno skupnostjo,

- ob upoštevanju akcijskega programa konference Združenih narodov o prebivalstvu in razvoju, ki je potekala v Kairu leta 1994,

- ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom "Podpora Skupnosti programom gospodarskih reform in strukturnemu prilagajanju: pregled in obeti" (KOM(2000)0058),

- ob upoštevanju Priročnika za programiranje in izvajanje proračunske podpore v tretjih državah, ki so ga aprila 2003 pripravili urad za sodelovanje EuropeAid (AIDCO), generalni direktorat za razvoj (DEV) in generalni direktorat za zunanje odnose (RELEX),

- ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med državami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) ter Evropsko skupnostjo, podpisanega v Cotonouju 23. junija 2000 [1] (Sporazum o partnerstvu iz Cotonouja),

- ob upoštevanju zbirnega poročila skupne ocene splošne proračunske podpore, ki ga je maja 2006 pripravil oddelek za mednarodni razvoj Univerze v Birminghamu s partnerji,

- ob upoštevanju Posebnega poročila Računskega sodišča št. 5/2001 o partnerskih sredstvih iz podpore za strukturno prilagajanje, namenjenih proračunski pomoči (sedmi in osmi ERS), skupaj z odgovori Komisije [2].

- ob upoštevanju Posebnega poročila Računskega sodišča št. 2/2005 o proračunski pomoči ERS državam AKP: upravljanje vidika "reforma javnih financ" s strani Komisije in odgovorov Komisije [3],

- ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom "Sodelovanje z državami AKP, ki so vpletene v oborožene spopade" (KOM(1999)0240),

- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. aprila 2006 o učinkovitosti pomoči in korupciji v državah v razvoju [4],

- ob upoštevanju obvestila tematskega oddelka generalnega direktorata za zunanjo politiko Evropskega parlamenta iz junija 2004 o prednostih in slabostih proračunske pomoči kot načina za posredovanje pomoči,

- ob upoštevanju srečanja na visoki ravni odbora OECD za razvojno pomoč (DAC), ki je bilo marca 2005 v Parizu,

- ob upoštevanju pariške deklaracije o učinkovitosti pomoči z dne 2. marca 2005,

- ob upoštevanju okvira za ocenjevanje uspešnosti programa javnih financ in finančne odgovornosti (PEFA) iz junija 2005,

- ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

- ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj in mnenja Odbora za proračun (A6-0005/2007),

A. ker se nadaljuje razprava o tem, kako lahko razvojni skladi najučinkoviteje delujejo, da bodo koristili ljudem v državah prejemnicah,

B. ker je treba pojasniti, da je bilo v mnogih delih sveta nekaj desetletno prizadevanje za izboljšanje dejanskih življenjskih razmer ljudi v državah v razvoju neuspešno zaradi različnih zapletenih razlogov in okoliščin, od katerih je mogoče nekatere jasno opredeliti kot slabo upravljanje, zloraba finančnih sredstev in korupcija,

C. ker je treba potrebo po razvojnem sodelovanju nenehno utemeljevati pred splošno javnostjo kot tudi v odnosih do drugih zainteresiranih strani na področju javnih financ,

D. ker je proračunska podpora priznana kot eden od bistvenih instrumentov razvojnega sodelovanja Evropske skupnosti in je približno petina pomoči ERS v obliki nenamenske proračunske podpore,

E. ker je sestanek na visoki ravni odbora za razvojno pomoč v Parizu marca 2005 priznal potrebo po zagotavljanju predvidljive medvladne podpore s čim večjo uporabo lastnih sistemov držav prejemnic,

F. ker proračunska podpora omogoča večjo usklajenost med donatorji,

G. ker so učinkovite strukture držav upravičenk tako v smislu delujoče demokracije, spoštovanja temeljnih svoboščin, človekovih pravic in političnega pluralizma kot v smislu proračunskih postopkov, pristojnosti glede izdatkov in nadzora nad opravljanjem storitev bistveni za učinkovitost proračunske podpore,

H. ker se lahko s proračunsko podporo državo prejemnico pooblasti za odločanje o svojem postopku razvoja,

I. ker proces proračunske podpore poteka v okviru partnerstev z določanjem prednostnih nalog in ocenjevanje ter s stalnim političnim dialogom med donatorji in državami prejemnicami,

J. ker mora proračunska podpora tudi spodbujati krepitev demokratičnega postopka, ki bo omogočil politično delovanje civilne družbe, zlasti prek sodelovanja pri načrtovanju izkoreninjena revščine in razvojne strategije, ter pospešil parlamentarni nadzor nad razvojno politiko in porabo proračunskih sredstev,

K. ker je lahko proračunska podpora v obliki splošne proračunske podpore, ki zajema splošen makroekonomski in proračunski okvir, ali sektorske proračunske podpore,

L. ker je pri razporeditvi proračunske podpore treba razmisliti o "vrzeli pri zunanjem financiranju", stopnji revščine, dobrem upravljanju, delovanju v preteklosti, zavezanosti razvoju in realni oceni mogočih rezultatov v zvezi z zmanjšanjem revščine, rastjo in industrijskimi reformami,

M. ker so finančna sredstva, zagotovljena kot proračunska podpora, v celoti zamenljiva, ker se prenosi opravijo neposredno na zakladni račun države, kar posledično pomeni, da je za nadzor nad uporabo teh sredstev in lastništvo odgovorna država prejemnica,

N. ker so v členih 61(2) in 67 Sporazuma o partnerstvu iz Cotonouja jasno določeni pogoji upravičenosti države prejemnice do proračunske pomoči, med katerimi so izrecno zahtevani izpolnjevanje standardov upravljanja javnih izdatkov, makroekonomske in sektorskih politik ter javnih naročilih, poleg tega pa morajo donatorji in države prejemnice zagotoviti, da je prilagoditev gospodarsko izvedljiva ter družbeno in politično sprejemljiva,

O. ker je delujoča parlamentarna demokracija, v kateri se spoštujejo temeljne svoboščine in človekove pravice, vključno s političnim pluralizmom in učinkovitim sistemom upravljanja javnih financ, predhodni pogoj za proračunsko pomoč, ki bi jo bilo treba ovrednotiti glede na stopnjo odgovornega vodenja države, nadzor s strani demokratično izvoljenega parlamenta, pravno državo, odgovornost vlade, pristojnosti, dobro opredeljeno makroekonomsko, razvojno in sektorsko politiko ter stopnjo odprtosti in preglednosti javnih naročil,

P. ker je treba tveganje oceniti glede na sposobnost zadevnih državnih organov, da upravljajo in uporablja finančna sredstva, glede na dobro upravljanje, zavezanost načelom razvoja, prisotnosti korupcije, glede na demokracijo in človekove pravice,

Q. ker so učinkovito upravljanje javnih financ in proračunski sistemi, namenjeni vzpostavljanju stabilnega makroekonomskega okolja, bistven pogoj razvoja,

R. ker ima veliko partnerskih držav, ki prejemajo proračunsko podporo, zlasti države AKP, izjemno slabe sisteme upravljanja javnih financ,

S. ker morajo donatorji in države prejemnice v okviru partnerstva skupaj učinkovito analizirati dosežke pri izvajanju razvojne politike in reform, ki so ključne za oceno izvedljivosti proračunske podpore,

1. poziva Komisijo in države članice, naj proračunsko pomoč uporabljajo le, če je možno dokazati koristi tega mehanizma na podlagi jasnih in objektivnih meril ter šele po celostni oceni s tem povezanega tveganja;

2. poudarja, da je proračunska pomoč kot oblika pomoči lahko uspešna samo, če oba partnerja v celoti prevzameta odgovornosti v pravem duhu partnerstva in lastništva;

3. poziva, da se proračunska podpora čim bolj osredotoči na razvoj prednostnih nalog za zmanjšanje revščine, da imajo te prednostne naloge v političnem dialogu med donatorji in državami prejemnicami osrednjo vlogo in da se zagotovi parlamentarni nadzor tako v odnosu do donatorjev kot prejemnikov;

4. poudarja pomen krepitve zmogljivosti vlad držav prejemnic, ki morajo prevzeti odločnejše vodstvo pri usklajevanju razvojne pomoči;

5. poudarja pomen ustvarjanja kulture odgovornosti, v kateri so v celoti vključeni parlamenti in najvišje revizorske institucije; priznava, da mora biti proračunska pomoč tesno povezana s krepitvijo civilne družbe;

6. meni, da je pravična uporaba jasnih, nedvoumnih in realnih pogojev, o katerih so se dogovorile vse stranke in so priloženi programu proračunske podpore, bistveni za instrument in nujni za preprečevanje nepredvidljivih nihanj pri dodeljevanju pomoči;

7. izreka pohvalo merilom o izpolnjevanju pogojev za uporabo proračunske podpore v državah AKP, ki so določena v členih 61(2) in 67 Sporazuma o partnerstvu iz Cotonuoja;

8. je zaskrbljen zaradi odločitve, da se proračunska podpora uporabi v Malaviju, ki je bil poznan po velikem tveganju, in v Keniji, ki so ji vse druge države članice začasno preklicale proračunsko podporo, kar povzroča dvom o sposobnosti Komisije, da učinkovito uporabi ta instrument;

9. je zaskrbljen, ker je Računsko sodišče ugotovilo, da je Komisija v nekaterih primerih nezadostno utemeljila dodelitev proračunskih sredstev državam s slabim sistemom upravljanja javnega financiranja nezadostni in da je bila razlaga člena 61(2) in 67 Sporazuma o partnerstvu iz Cotonouja pogosto široka in subjektivna;

10. je zaskrbljen, ker je Računsko sodišče pri Komisiji našlo nepravilnosti v splošni skladnosti instrumenta ter pri nadzoru, spremljanju in podpori mehanizmov za proračunski nadzor v državah prejemnicah, torej parlamentih in najvišjih revizijskih institucijah; je zaskrbljen tudi, ker se tehnična pomoč premalo uporablja; vsi ti elementi so nepogrešljiv del instrumenta;

11. priznava, da lahko v posamezni državi obstaja le en program makroekonomskih reform, ki ga običajno usmerjajo mednarodne finančne ustanove, vendar si morajo Komisija in države članice prizadevati za dejavno vlogo pri poskusu vplivanja na politiko v zvezi s tem programom;

12. želi spomniti, da imajo makroekonomske reforme lahko trajnostni učinek le, če celostno zaobjamejo cilje človeškega in družbenega razvoja;

13. verjame, da bi morala sektorska proračunska podpora ali pristop na sektorski ravni veljati za prednostna instrumenta poseganja v sektorja zdravstva in izobraževanja;

14. potrjuje, da bi moral biti vsaj 20 % delež celotnih letnih obveznosti dodeljen dejavnostim v sektorjih osnovnega in srednjega šolstva ter osnovnega zdravstva (vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem);

15. poziva Komisijo, naj sprejme in izvaja nov okvir mednarodnega ocenjevanja uspešnosti, da bi presodila upravljanje z javnimi financami posamezne države, kot je določen s strani PEFA;

16. poziva Komisijo, da se odzove skladno in nepristransko, če države ne spoštujejo načel demokracije in človekovih pravic;

17. poziva Komisijo, da v skladu s členom 9(3) in 97 Sporazuma o partnerstvu iz Cotonouja oceni razširjenost in tveganje, ki ju predstavlja korupcija;

18. poziva Komisijo, da si prizadeva za skladnost med politiko in sprejemanjem odločitev v donatorskih partnerstvih za proračunsko podporo, in zahteva, da se donatorska sredstva upravljajo učinkovito, zato da se preprečijo možnosti za nepredvidljiva nihanja pri dodeljevanju pomoči; meni, da je Komisija najprimernejša za pospeševanje usklajevanja donacij v EU;

19. se mu zdi bistveno, da se izplačilo sredstev in postopek ocenjevanja prilagodita razvojni strategiji, proračunskim postopkom in postopkom ocenjevanja države prejemnice;

20. poziva Komisijo, da se še naprej močno posveča enakosti in zmanjševanju revščine, z osredotočanjem na najbolj obrobne in revne skupine v družbi;

21. izreka pohvalo uporabi različnih tranš, ki omogočajo na dosežkih temelječe pobude, vendar opozarja, da mora biti vsako neskladje izplačil čim bolj predvidljivo, da ne bi negativno vplivalo na proračunsko načrtovanje;

22. je zaskrbljen, ker je težko oceniti uresničevanje kazalnikov uspešnosti in zlasti posledice revščine in poziva Komisijo, naj podpre razvoj zmogljivosti glede statistik, zbiranja podatkov, presoje in analize kakovosti;

23. poziva Komisijo, da v rednih časovnih razmikih in ob sodelovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi potrdi, da je gospodarska politika v državah prejemnicah v skladu s cilji in načeli razvojne pomoči ter da so njeni pogoji v celoti izpolnjeni;

24. poziva Komisijo, države članice in države prejemnice, naj redno obveščajo splošno javnost v tem sektorju, zato da evropskim davkoplačevalcem predstavijo učinke proračunske pomoči in da povečajo ozaveščenost ljudi o splošni nujnosti razvojnega sodelovanja, zlasti pa o učinkih proračunske pomoči, da bi preprečila splošne obtožbe o zlorabi sredstev in obveščala o temeljnih zahtevah za uporabo tega instrumenta ter o primerih, v katerih se je ta instrument izkazal kot neučinkovit; od Komisije se zahteva, da izboljša prepoznavnost vloge EU pri razvojni pomoči ter dokumentira in dokaže napredek tretjih držav prejemnic pri odgovornem upravljanju te proračunske pomoči;

25. poziva Komisijo, naj redno preverja učinkovitost proračunske pomoči pri boju proti revščini glede na stroškovno učinkovitost ter prikaže napredek tretjih držav prejemnic pri upravljanju s proračunsko pomočjo; pri tem mora razlikovati med splošno proračunsko pomočjo in proračunsko pomočjo za posamezne sektorje, s čimer se doseže večja jasnost o učinkovitosti različnih instrumentov za spodbujanje v zvezi z zmanjšanjem revščine; oceniti je treba tudi upravne stroške proračunske in programske pomoči; cilj mora biti doseči možnost utemeljenega odločanja, kdaj naj se uporabi kateri instrument;

26. poziva Komisijo, da mora pomanjkljivosti pri nadzoru in spremljanju preprečiti z uvedbo zunanjega nadzora nad proračunsko pomočjo (na primer prek Računskega sodišča); Komisijo je treba spodbuditi, da skupaj z drugimi velikimi donatorji sprejme pobudo za vzpostavitev skupne nadzorne institucije;

27. vztraja pri tem, da mora parlament države prejemnice sodelovati pri določanju proračuna in objaviti zakon o proračunu, s čimer bi se podprli mehanizmi za nadzor nad proračunom držav prejemnic; poleg tega vztraja, da naj Parlament vsako leto oceni proračunsko pomoč glede na dosežen napredek;

28. poziva Komisijo, da obrazloži, kako se lahko proračunska pomoč časovno omeji; ugotavlja, da mora biti končni cilj proračunske pomoči krepitev samozadostnosti držav prejemnic, zato naj Komisija navede, v kakšnem časovnem obdobju je ta cilj mogoče doseči;

29. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

[1] Sporazuma o partnerstvu med državami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani, podpisanega v Cotonouju 23. junija 2000 (UL L 317, 15.12.2000, str. 3). Sporazum, kakor je bil spremenjen s Sporazumom o spremembi Sporazuma o partnerstvu z dne 25. junija 2005 (UL L 287, 28.10.2005, str. 4).

[2] UL C 257, 14.9.2001, str. 1

[3] UL C 249, 7.10.2005, str. 1.

[4] Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0141.

--------------------------------------------------