[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 18.12.2007

COM(2007) 808 konč.

SPOROČILO KOMISIJE

FINANČNO IZOBRAŽEVANJE

SPOROČILO KOMISIJE

FINANČNO IZOBRAŽEVANJE

UVOD

Posamezniki si s finančnim izobraževanjem lahko izboljšajo svoje razumevanje finančnih produktov in konceptov in razvijejo sposobnosti, ki jih potrebujejo za izboljšanje svoje finančne pismenosti, tj. da se zavedajo finančnih tveganj in priložnosti ter da se pri izbiri finančnih storitev odločajo na podlagi prejetih informacij. Gre za vseživljenjski proces. Finančno izobraževanje dopolnjuje ukrepe, katerih cilj je zagotoviti ustrezne informacije, varstvo in nasvete potrošnikom[1]. Vsota teh politik prispeva h krepitvi možnosti potrošnikov, da sprejemajo odločitve, ki so najboljše glede na njihovo finančno stanje.

Številne mednarodne raziskave so pokazale, da potrošniki na splošno slabo razumejo finančne zadeve in osnove ekonomije. Obenem postaja izobraževanje državljanov na področju finančnih zadev vse pomembnejše, saj inovativnost in globalizacija povečujeta izbiro in zahtevnost ponujenih finančnih storitev. Trenutne težave na trgu drugorazrednih hipotek v ZDA, kjer so številni potrošniki, delno zaradi pomanjkanja razumevanja značilnosti produktov, vzeli hipoteke, večje od svojih sredstev, služijo kot opozorilo o razsežnosti problematike. Države članice bi morale imeti osrednjo vlogo, EU pa jim lahko pomaga.

Pomen dobrega finančnega izobraževanja je bil potrjen na svetovni ravni in na ravni EU, vključno z Belo knjigo o politiki finančnih storitev za obdobje 2005–2010[2], Zeleno knjigo o maloprodajnih finančnih storitvah iz maja 2007[3] in Resolucijo Evropskega parlamenta o politiki finančnih storitev[4], ki je bila sprejeta julija 2007. Vprašanje finančnega izobraževanja je bilo obravnavano tudi v sklepih Sveta ECOFIN z dne 8. maja 2007, v katerih Svet poziva države članice „da znatno okrepijo prizadevanja za dvig ozaveščenosti gospodinjstev glede potrebe po njihovem ustreznem obveščanju in izobraževanju, pri čemer je treba upoštevati pristojnosti in pobude same finančne industrije na tem področju, da bi bila gospodinjstva bolje pripravljena, hkrati pa bi se ohranila ustrezna zaščita vlagateljev“.

V Sporočilu Komisije o enotnem trgu za Evropo 21. stoletja[5] je bilo finančno izobraževanje razglašeno za bistveno sestavino njenih prizadevanj za zagotavljanje neposrednih koristi enotnega trga evropskim državljanom, zlasti s krepitvijo možnosti državljanov, da ne samo primerjajo cene, da bi dobili najboljše finančne storitve v svoji državi članici ali čez mejo, ampak da tudi razumejo nekatere bistvene osnove osebnih financ.

Namen tega sporočila je pomagati zainteresiranim stranem pri razvijanju shem finančnega izobraževanja

- z ozaveščanjem o potrebi po obravnavanju slabe finančne izobraženosti,

- s spodbujanjem in krepitvijo zagotavljanja kakovostnega finančnega izobraževanja v EU, vključno z izmenjavo najboljših praks, in

- z razvijanjem določenih praktičnih orodij, ki bodo olajšala doseganje teh ciljev.

NARAŠČAJOČI POMEN FINANČNEGA IZOBRAŽEVANJA

Sektor finančnih storitev se hitro razvija. Inovativnost in globalizacija posameznikom omogočata dostop do vedno večje izbire produktov in storitev, ki naj bi ustrezali različnim potrebam in stanjem. Tehnološki napredek, novi elektronski kanali posredovanja in povezovanje finančnih trgov so povečali obseg ponujenih storitev in načine, na katere so storitve dostopne. Vendar pa se številnim državljanom produkti sami po sebi zdijo zapleteni in jim je težko oceniti njihovo uspešnost v prihodnosti. Nesorazmernost informacij je še vedno zelo velika: tudi relativno enostavni finančni produkti so lahko precej zapleteni za povprečnega državljana, ki je slabo ali ni finančno izobražen. Podatki nedavnih raziskav kažejo obseg problematike, s katero se srečujejo potrošniki.

- Posameznikom se zdijo finančne zadeve težko razumljive: Ljudje vedno bolj spoznavajo, da jim manjkajo bistvene sposobnosti za opravljanje in razumevanje finančnih zadev. To lahko pomembno vpliva na njihovo sposobnost, da komunicirajo s ponudniki in od njih dobijo najboljšo ponudbo. V skladu z neko madžarsko raziskavo potrošniki ne poznajo osnovnih finančnih pojmov; 70 % anketirancev ni vedelo, kaj pomeni inflacija[6]. Raziskava, ki je bila izvedena v Franciji, Španiji in Italiji, je pokazala tudi, da velik delež ljudi z nizkimi dohodki ne posveča pozornosti razliki v stroških in pogojih, ki jih ponujajo finančne ustanove, in jih niso zmožni ovrednotiti[7].

- Posamezniki pogosto precenjujejo svoje razumevanje finančnih storitev. Za potrošnike ni verjetno, da bi bili dovzetni za finančno izobraževanje, razen če ugotovijo, da je finančno izobraževanje pomembno za njih. Najprej je torej treba ozavestiti ljudi, ki „ne vedo, da nimajo znanja“ o finančnih zadevah. Anketiranci v ZDA so menili, da razumejo finančne zadeve, vendar pa so, ko so jih testirali, pokazali samo omejeno razumevanje[8]. Medtem ko sta dve tretjini anketirancev v Avstraliji menili, da sta finančno pismeni, jih je samo približno četrtina razumela pojem obrestnih obresti[9].

- Številni posamezniki ne načrtujejo vnaprej ali ne izbirajo produktov, ki ustrezajo njihovim potrebam. To pomeni, da so dosti bolj nagnjeni k zadolževanju in težavam, če se njihove osebne razmere spremenijo (npr. zaradi izgube zakonca, prenehanja odnosa ali obdobij brezposelnosti). To je tudi razlog, zakaj si posamezniki težko zagotovijo zadovoljiv življenjski standard, ko so v pokoju. V skladu z raziskavo, ki so jo izvedli v Združenem kraljestvu, številni ljudje iz vseh dohodkovnih razredov ne načrtujejo vnaprej in jih 70 % nima rezerv za kritje nepričakovanega izpada dohodka[10].

Vendar želijo potrošniki izboljšati finančno znanje. Kljub številnim dokazom o nizki ravni finančne izobraženosti se potrošniki vedno bolj zavedajo, da bo razumevanje finančnih zadev za njih in njihove družine postalo le še pomembnejše. Študija, ki jo je izvedla VISA, je pokazala, da se zdi staršem razvoj dobrih osebnih finančnih sposobnosti po pomembnosti takoj za osebno varnostjo[11].

GOSPODARSKE IN DRUŽBENE KORISTI ZAGOTAVLJANJA FINANČNEGA IZOBRAŽEVANJA

Zagotavljanje ustrezne ravni finančnega izobraževanja za državljane v vseh življenjskih obdobjih lahko koristi vsem starostnim in dohodkovnim skupinam. Prinaša pa tudi koristi za gospodarstvo in družbo v celoti. Finančno izobraževanje mora seveda samo dopolnjevati ustrezno zaščito potrošnikov in odgovorno ravnanje ponudnikov finančnih storitev. Nesorazmernost informacij med potrošniki in ponudniki ne more biti odpravljena samo s finančnim izobraževanjem.

Koristi za posameznike, družbo in gospodarstvo

Koristi za posameznike

Finančno izobraževanje lahko pomaga otrokom pri razumevanju vrednosti denarja in jih nauči gospodarjenja z denarjem in varčevanja. Študenti in mladi lahko pridobijo pomembne sposobnosti za samostojno življenje, na primer pri ravnanju s študentskimi posojili in njihovem vračanju. Odraslim lahko pomaga pri načrtovanju velikih dogodkov, kot sta npr. nakup stanovanja ali starševstvo. Državljanom lahko pomaga, da si ustvarijo boljše finančne rezerve za nepredvidene situacije, da pametno vlagajo in varčujejo za upokojitev. Ljudem lahko pomaga, da se izognejo goljufijam pri plačevanju. Ljudje, ki razumejo finančna vprašanja, bolje izbirajo finančne storitve glede na svoje posebne potrebe in so bolj pripravljeni upoštevati opozorila regulativnih organov. Manj verjetno je, da bodo kupovali produkte, ki jih ne potrebujejo, imeli opravka s produkti, ki jih ne razumejo, ali tvegali tako, da bi se lahko znašli v finančnih težavah.

Koristi za družbo

Finančno izobraževanje ne vpliva samo na zadevne posameznike, ampak prinaša koristi tudi za širšo družbo. Lahko pomaga obravnavati težave finančne izključenosti, saj je za tiste, ki so se kakor koli izobraževali o finančnih zadevah, dosti bolj verjetno, da se bodo sami znašli v vsakdanjih financah in se jim ne bo treba zanašati na dražje in z večjim tveganjem povezane ponudnike ali oderuhe. Lahko spodbudi državljane, tudi tiste z nizkimi dohodki, da načrtujejo in prihranijo del svojega dohodka. Pomaga lahko razviti sposobnosti za finančnike prihodnosti.

Koristi za gospodarstvo

Finančno izobraževanje lahko prispeva k finančni stabilnosti, tako da pomaga potrošnikom izbirati primerne produkte in storitve in s tem vodi k nižjim zamudnim obrestnim meram, na primer za posojila in hipoteke, in k bolj raznovrstnemu in zato varnejšemu varčevanju in vlaganju. To lahko pomaga preprečiti ali vsaj omiliti situacije, do katerih je prišlo leta 2007 na trgu drugorazrednih hipotek v ZDA s širšimi posledicami za svetovne finančne trge. Finančno izobraženi državljani, ki so sposobni poiskati boljše, cenejše in bolj primerne produkte in storitve, lahko dajo zagon finančni panogi in izboljšajo ekonomsko blaginjo s pospeševanjem večje konkurence, spodbujanjem inovativnosti in zahtevami po boljši kakovosti in večji raznolikosti. Državljani, ki samozavestno vlagajo, lahko zagotovijo dodatno likvidnost kapitalskih trgov, iz katere se lahko financirajo mala podjetja v EU, ki so ključni element pri podpiranju rasti in ustvarjanju delovnih mest. Strukturirane in finančno pismene potrošniške organizacije so tudi lahko politična protiutež v postopku priprave zakonske ureditve, saj zmanjšujejo verjetnost, da bi se finančna panoga polastila ureditvenega okvira. Zato ima finančno izobraževanje lahko pomembne pozitivne učinke na širše gospodarstvo.

Finančno izobraževanje lahko omogoči potrošnikov, da izberejo produkt, ki najbolje ustreza njihovim potrebam, ne glede na kraj ponudnika finančnih storitev, in tako izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja enotni trg. Večja finančna pismenost in pripravljenost potrošnikov, da menjajo ponudnike, lahko hkrati tudi vzpodbudita ponudnike finančnih storitev, da vstopijo na nove trge v drugih državah članicah, kar povečuje čezmejno dejavnost.

Zagotavljanje finančnega izobraževanja v Evropski uniji

Dve nedavni obsežni študiji, ki ju je finančno podprla Evropska komisija[12], vsebujeta pregled različnih pobud finančnega izobraževanja v EU, ki potekajo v državah članicah:

- Finančno izobraževanje zagotavljajo številni različni akterji, od finančnih nadzornih organov oblasti do agencij za opismenjevanje odraslih, svetovalnic glede zadolževanja, socialnih delavcev, federacij iz finančne panoge, mikrofinančnih organizacij, predstavnikov potrošnikov, organov za izobraževanje, posameznih finančnih podjetij, stanovanjskih organov in drugih. Nacionalni organi (vladna ministrstva, finančni nadzorni organi, centralne banke itd.) so gonilna sila programov v 11 državah članicah.

- Zdi se, da je finančno izobraževanje v določenih državah članicah EU, vključno z Združenim kraljestvom, Nemčijo, Avstrijo, Nizozemsko in Italijo, še posebej pomembno. V številnih drugih državah članicah, vključno z Grčijo, Bolgarijo in Latvijo, je dejavnost na tem področju, če sploh poteka, omejena.

- Najpogostejši predmet programov finančnega izobraževanja so „osnove ravnanja z denarjem“, kot na primer, kako uporabljati bančni račun. Temu sledijo sposobnosti upravljanja financ, vključno z upravljanjem kreditov in dolgov. Vprašanja vlaganja, varčevanja in upokojitve, zavarovanja in obvladovanja tveganja se ne uvrščajo tako visoko, kar pomeni, da so to področja, ki se jim je v prihodnosti morda treba bolj posvetiti.

Kar zadeva ciljne skupine, je enako število programov namenjenih tako otrokom in mladim kot tudi odraslim. Zdi se, da so samo nekatere sheme namenjene bolj specifičnim skupinam, kot na primer sheme za skupino v predupokojitveni starosti, ženske, etnične manjšine ali ljudi z nizkimi dohodki.

Ocena pozitivnega učinka pobud finančnega izobraževanja

Glede na to, da je spremembe v vedenju mogoče zaznati šele v daljšem obdobju, je bilo do sedaj izvedenih sorazmerno malo ocen koristi programov finančnega izobraževanja. Podatke, ki so na voljo, kot na primer število potrošniških kreditov, število zamud pri odplačilu, pritožbe potrošnikov in spremembe socialnih izdatkov v smislu poravnavanja dolgov, lahko pri oceni, ali so pobude finančnega izobraževanja neposredno prispevale k takšnim spremembam v vedenju, uporabimo samo v omejenem obsegu. Težko je razlikovati med učinkom programa finančnega izobraževanja, vplivi širšega trga, kot so stopnje zaposlenosti, inflacija plač, finančna inovativnost itd., in osebnimi razmerami in okoljem, ki vplivajo na vedenje posameznika.

Ocene se zato osredotočajo na udeležbo na posameznih programih finančnega izobraževanja. Uporabljajo merila, kot so: rast števila udeležencev, zahtevane publikacije, zadetki na spletnih straneh, medijska pokritost, prejeta povpraševanja itd. Učinkovito orodje, ki ga nekateri ponudniki finančnega izobraževanja, vključno z državami članicami, uporabljajo pri ocenjevanju koristi, so temeljne raziskave. Te raziskave pokažejo trenutno stopnjo finančne pismenosti prebivalstva, katere so prednostne naloge, in omogočijo spremljanje napredka po določenem časovnem obdobju.

Na različne načine se je tudi že poskušalo proučiti spremembe v vedenju, ki so lahko posledica finančnega izobraževanja.

- Ocene programa finančnega izobraževanja v Združenem kraljestvu, ki je potekalo na delovnem mestu, so pokazale, da je 82 % udeležencev seminarjev po njihovem zaključku nameravalo ukrepati (kot na primer začeti plačevati prispevke v prostovoljni pokojninski načrt ali odplačati dolgove); ko so z njimi stopili v stik 3 mesece kasneje, je 60 % udeležencev že izpolnilo svoje namere[13].

- Raziskava v ZDA je pokazala, da je posledica seminarjev o upokojevanju na splošno precej višje število zavarovancev in višji prispevki v prostovoljne sisteme poklicnega pokojninskega zavarovanja[14]. Druge raziskave so pokazale tudi, da lahko pozitivno vplivajo na neto vrednost in blaginjo v širšem smislu[15].

- V skladu z raziskavo v ZDA o učinkovitosti svetovanja pred nakupom lastnega doma, katere ciljna skupina so bili kreditojemalci z nižjimi dohodki, je stopnja nerednosti plačil potencialnih kreditojemalcev, ki pred nakupom izkoristijo takšne storitve svetovanja, v povprečju 13 % nižja[16].

Te primeri kažejo pozitivne spremembe v vedenju, ki so lahko posledica sodelovanja v shemah finančnega izobraževanja. Komisija namerava spodbujati objavljanje rezultatov raziskav in ocen, ki so bile izvedene do sedaj.

UKREPANJE NA RAVNI EU

Ob polnem spoštovanju pristojnosti držav članic na področju zagotavljanja izobraževanja je EU na področju finančnega izobraževanja razvila številne dejavnosti in lahko podpira zainteresirane strani. Poleg tega člen 153 Pogodbe ES določa, da Skupnost prispeva k spodbujanju pravice potrošnikov do obveščenosti in izobraževanja za zaščito njihovih interesov in sprejme ukrepe za podporo, dopolnitev in nadzor politike držav članic na tem področju. Finančno izobraževanje je lahko koristno tudi zato, ker podpira enotni trg na področju finančnih storitev, tako da pomaga krepiti možnosti državljanov pri iskanju najbolj primerne finančne storitve, ki bo zadovoljila njihove potrebe, ne glede na kraj ponudnika finančnih storitev. Tako bi bilo mogoče ukrepati na ravni EU.

Komisija je že začela obravnavati vprašanje finančnega izobraževanja. Postavila je spletno stran, Dolceta[17], ki ponuja izobraževanje za odrasle s področja potrošništva. Ta stran, ki je prevedena v vse jezike Skupnosti in prilagojena posebnim značilnostim vsakega nacionalnega trga, je bila prvotno namenjena ustanovam za izobraževanje odraslih. Eden od modulov na tej strani je namenjen finančnim storitvam s poglavji, ki vključujejo upravljanje financ, potrošniški kredit in stanovanjska posojila, načine plačila in investicije.

Naslednja pobuda je „Europa Diary“[18], knjižica, namenjena študentom druge stopnje, da se z njeno pomočjo seznanijo s pravicami, ki jih imajo kot potrošniki. Vsebuje poglavje o denarju in dolgovih, v katerem je razloženo, kako delujejo finančne ustanove in produkti, in opozarja pred nevarnostmi prekomernega sposojanja.

Marca 2007 je Komisija organizirala konferenco o „večanju finančne zmogljivosti”, da bi poudarila pomembnost zagotavljanja kakovostnega finančnega izobraževanja in zagotovila forum za izmenjavo najboljših praks[19].

V skladu z Zeleno knjigo o maloprodajnih finančnih storitvah[20] je za spodbujanje finančnega izobraževanja mogoče storiti še več. To stališče je podprla velika večina ljudi, ki so se odzvali na to posvetovanje. Številni so menili, da mora izobraževanje ostati v pristojnosti nacionalnih organov, in predlagali, da naj bo vloga Komisije zbiranje in širjenje informacij o najboljših praksah ter razvijanje nezavezujočih načel kot pomoč ponudnikom finančnega izobraževanja. Drugi so trdili, da bodo koristi finančnega izobraževanja vidne šele v daljšem obdobju in da se ne sme preusmeriti pozornosti s trajnih določb o varstvu potrošnikov, ki jih vsebuje zakonodaja o finančnih storitvah.

OSNOVNA NAČELA ZA ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTNIH SHEM FINANČNEGA IZOBRAŽEVANJA

Na podlagi pregleda shem finančnega izobraževanja, ki se že izvajajo v EU, Komisija meni, da bi bilo koristno določiti nekatera načela kot pomoč nacionalnim organom, ponudnikom finančnih storitev, potrošniškim organizacijam, delodajalcem in drugim zainteresiranim stranem pri njihovem prizadevanju za začetek in izvajanje programov finančnega izobraževanja[21]. Ta načela upoštevajo raznolikost pristopov in metod, ki so na voljo za razvoj uspešne strategije finančnega izobraževanja.

Načelo št. 1: Finančno izobraževanje mora biti ves čas dostopno in ga je treba aktivno spodbujati v vseh življenjskih obdobjih. |

Finančno izobraževanje mora biti dostopno, da se v okviru njega obravnavajo finančni izzivi, ki so povezani z realnimi dogodki v življenju državljanov, od tistih, ki jih izkusijo mladi, do tistih, ki so pomembni za upokojence. Programi morajo biti prilagojeni finančnemu stanju državljanov in njihovi stopnji razumevanja finančnih zadev. |

Načelo št. 2: Programi finančnega izobraževanja morajo biti skrbno ciljno usmerjeni, tako da bodo zadovoljili posebne potrebe državljanov. Da bi dosegli ta cilj, je treba opraviti predhodno raziskavo o trenutni stopnji finančne ozaveščenosti državljanov, da bi z njeno pomočjo ugotovili, katera so tista vprašanja, ki jih je treba še posebej obravnavati. Programi morajo biti pravočasno in lahko dostopni. |

Finančno izobraževanje mora zadovoljiti posebne potrebe tistih, ki se prvič zaposlijo, brezposelnih, tistih, ki načrtujejo družino, mladih odraslih ljudi, zadolženih ljudi itd. Pomembno je zagotoviti, da program poteka razumljivo in v obliki, ki omogoča posvetovanje ali dostop uporabnika, kadar je to potrebno. Delodajalci naj premislijo, kako bi finančno izobraževanje lahko potekalo na delovnem mestu, po možnosti v povezavi z informacijami o sistemih poklicnega pokojninskega zavarovanja. |

Načelo št. 3: Potrošnike je na področju ekonomskih in finančnih zadev treba začeti izobraževati čim prej, po možnosti že v šoli. Nacionalni organi naj razmislijo, da bi finančno izobraževanje vključili v obvezen del šolskega učnega načrta. |

Bistveno je, da si mladi osnovno ekonomsko in finančno znanje pridobijo v osnovni in srednji šoli. Komisija je že izdala Priporočilo o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (2006/962/ES), ki podpira razvijanje sposobnosti, kot je sposobnost uporabe matematičnega razmišljanja v vsakdanjih situacijah, širše razumevanje delovanja gospodarstva in sposobnost načrtovanja in upravljanja posameznikovega življenja. V zvezi s tem bi morali nacionalni in regionalni organi za izobraževanje razmisliti, kako bi ekonomsko in finančno izobraževanje lahko vključili v šolske učne načrte. |

Načelo št. 4: Sheme finančnega izobraževanja morajo vsebovati splošna orodja za dvig ozaveščenosti o potrebi po izboljšanju razumevanja finančnih vprašanj in tveganj. |

Potrošniki se vedno ne zavedajo, da jim primanjkuje znanja na področju finančnih vprašanj in tveganj, kar je prvi korak na poti k temu, da postanejo pripravljeni izobraževati se o tej tematiki. Pri dviganju ozaveščenosti lahko pomagajo orodja, kot so vprašalniki za samoocenjevanje in akcije oglaševanja znanja o financah. Ciljne skupine se nato lahko usmeri k posebnemu gradivu za finančno izobraževanje. |

Načelo št. 5: Finančno izobraževanje, ki ga ponujajo ponudniki finančnih storitev, mora potekati pošteno, pregledno in nepristransko. Skrbeti je treba, da vedno poteka v najboljšem interesu potrošnikov. |

Sektor finančnih storitev je treba po posvetovanju s predstavniki potrošnikov ali vlagateljev spodbuditi, da bo prevzel pobudo in prispeval k razvoju finančnega izobraževanja in ponudil svoje strokovno znanje. Vendar pa mora sektor finančnih storitev pri zagotavljanju finančnega izobraževanja javnosti zagotoviti jasno mejo med splošnim finančnim izobraževanjem, informacijami o posameznih produktih in nasveti specifičnim kupcem o določenem produktu ali storitvi. Še posebej pazljiv je treba biti pri trženju blagovnih znamk gradiv za finančno izobraževanje in s tem odgovoriti na bojazni, da je ta meja zabrisana. |

Načelo št. 6: Vodjem finančnega izobraževanja je treba zagotoviti vire in ustrezno usposabljanje, da bodo lahko uspešno in samozavestno vodili programe finančnega izobraževanja. |

Za razvoj uspešnega finančnega izobraževanja je ključno, da se krepi možnosti tistih, ki usposabljanje vodijo: „učiti učitelje”. S tem ne mislimo samo šolskih učiteljev, ampak tudi socialne delavce, bančne uslužbence, prostovoljce in druge posameznike, ki se srečujejo s strankami, ki morajo usposabljanja voditi na način, ki najbolj koristi njihovim ciljnim skupinam. Za to bo treba razviti uporabna učna gradiva in programe usposabljanja. |

Načelo št. 7: Treba je spodbujati nacionalno sodelovanje med zainteresiranimi stranmi, da bi dosegli jasno opredelitev vlog, omogočili izmenjavo izkušenj in racionalizirali ter prednostno razvrstili vire. Treba je spodbujati mednarodno sodelovanje med ponudniki, da bi omogočili izmenjavo najboljših praks. |

Nacionalne organe, ponudnike finančnih storitev, skupine potrošnikov, strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju in druge zainteresirane strani je treba spodbuditi k sodelovanju pri zagotavljanju finančnega izobraževanja. To bi lahko pomagalo izboljšati cilje, prineslo boljšo pokritost različnih ciljnih skupin, racionaliziralo ter prednostno razvrstilo vire in spodbujalo učenje iz izkušenj. Podobno bi sodelovanje in mrežno povezovanje izvajalcev na mednarodni ravni lahko opozorilo na področja, ki jim je treba posvetiti več pozornosti, in omogočilo izmenjavo najboljših praks. |

Načelo št. 8: Ponudniki finančnega izobraževanja morajo redno vrednotiti in, kjer je potrebno, posodabljati sheme, ki jih uporabljajo, da jih uskladijo z najboljšimi praksami na zadevnem področju. |

Ponudniki finančnega izobraževanja morajo v svoje programe vključiti redno vrednotenje napredka in doseganja ciljev. Če s programi ne dosegajo ciljev, jih morajo dopolniti, da bodo skladni s standardi, ki jih dosegajo priznani najboljši izvajalci. |

Komisija poziva državne upravne organe, ponudnike finančnih storitev, potrošniške organizacije in druge zainteresirane strani, da razvijajo nacionalne strategije za finančno izobraževanje z ustreznimi programi finančnega izobraževanja in pri tem upoštevajo navedena načela za finančno izobraževanje.

NAČRTOVANE POBUDE IN PRAKTIČNA POMOČ

Medtem ko Komisija meni, da osnovna odgovornost za finančno izobraževanje ostaja pri državah članicah, lahko neprofitne agencije, ponudniki finančnih storitev in EU nudijo praktično pomoč. Po mnenju Komisije je treba prednostno obravnavati naslednje pobude:

- Vzpostavitev mreže izvajalcev finančnega izobraževanja – Priložnost za mrežno povezovanje in učenje iz izkušenj podpirajo številne zainteresirane strani. Da bi to še dodatno spodbudila, bo Komisija ustanovila skupino strokovnjakov s področja finančnega izobraževanja, ki bo sestavljena iz predstavnikov organov držav članic (vključno s strokovnjaki s področja izobraževanja), ponudnikov finančnih storitev, potrošniških organizacij in po potrebi drugih skupin. Njene naloge bodo izmenjava in spodbujanje najboljše prakse na področju finančnega izobraževanja, pomoč Komisiji pri prepoznavanju težav pri zagotavljanju izobraževanja, svetovanje Komisiji, kako se navedena načela izvajajo, spremljanje uspešnosti in izvajanja finančnega izobraževanja in prispevanje k vrednotenju ukrepov, ki jih vsebuje to sporočilo, v obdobju do leta 2010. Razpisi za prijavo interesa za to mrežo bodo objavljeni v začetku leta 2008.

- Zagotavljanje sponzorstva državam članicam in zasebnim akterjem pri organizaciji nacionalnih/regionalnih konferenc o finančnem izobraževanju – Po obsegu večina programov finančnega izobraževanja poteka na lokalni, regionalni ali v najboljšem primeru nacionalni ravni. Zato morajo dogodki, ki dvigajo ozaveščenost, potekati čim bliže ciljni skupini. Komisija države članice in zasebne akterje močno spodbuja k organizaciji takšnih dogodkov in lahko zagotovi sponzorstvo in udeležbo Evropske komisije. Vključitev Komisije je dobra priložnost za podporo ali spodbujanje začetka nacionalnih forumov o finančnem izobraževanju, spodbujanje najboljše prakse na lokalni ravni ter spodbujanje obstoječih pobud. Takšne konference so gonilo vprašanj finančnega izobraževanja in jim omogočijo, da postanejo vidna ter medijsko pokrita, na ravni, na kateri jih je treba obravnavati.

- Objava spletne zbirke podatkov o shemah finančnega izobraževanja in raziskavah v EU – Na podlagi rezultatov študij, ki so omenjene pod točko 3.2, bo Komisija po vsej EU razvila spletno zbirko podatkov o shemah finančnega izobraževanja. V njej bodo podatki o geografski lokaciji projektov, obravnavani tematiki, ciljni skupini in kontaktni podatki ponudnikov. V zbirki podatkov bodo zbrani tudi rezultati raziskav o finančnem izobraževanju in stopnji finančne pismenosti v EU. Njen namen je omogočiti posvetovanja o dobri praksi in rezultatih raziskav. Komisija si bo vsestransko prizadevala, da bodo podatki v zbirki točni. Da bi dvignila ozaveščenost javnosti o tej zbirki podatkov, bo Komisija, da bi opozorila na njene novosti ali vsebine, ki so še posebej omembe vredne, redno izdajala glasilo. Zbirka podatkov bo na spletu dostopna leta 2008.

- Razvoj modula za usposabljanje učiteljev o finančni pismenosti – Pobuda Dolceta se je že izkazala za zelo koristno pri lajšanju finančnega izobraževanja odraslih. Zato bo Komisija v začetku leta 2008 začela razvijati modul o finančnem izobraževanju za namen usposabljanja učiteljev. Ta projekt bo potekal s pomočjo pedagogov in finančnih strokovnjakov Mreže evropskih univerz za nadaljnje izobraževanje. Ta modul Dolceta bo učiteljem v osnovnem in srednjem izobraževanju zagotovil pripravljena gradiva, vključno z usposabljanjem po internetu, da bi jih spodbudil in jim pomagal finančna vprašanja prostovoljno vključiti v splošni učni načrt. Vso gradivo bo prilagojeno nacionalnim kulturam. Po zaključku modula za usposabljanje učiteljev bodo ekipe za nacionalni razvoj, kjer bo mogoče, sodelovale pri dogodkih, povezanih z usposabljanjem učiteljev, da bi oglaševale gradivo za izobraževanje potrošnikov in spodbudile učitelje, da ga uporabljajo.

NADALJNJE UKREPANJE

To sporočilo je eden od elementov v paketu ukrepov o maloprodajnih finančnih storitvah, ki so določeni v Sporočilu Komisije o enotnem trgu za Evropo 21. stoletja, katerega cilj je izboljšati posredovanje koristi povezovanja finančnih trgov evropskim državljanom. Težišče večjega dela delovanja Komisije na področju maloprodajnih finančnih storitev v prihodnosti bo na krepitvi možnosti potrošnikov, da se odločajo na podlagi prejetih informacij.

Pomemben element tega dela bodo prizadevanja za dvig finančne pismenosti. Komisija bo še naprej spremljala napredek različnih pobud, ki so predstavljene v tem sporočilu, da bi ugotovila, ali izpolnjujejo predstavljene cilje. Poleg tega bo leta 2010 opravila obsežen pregled pobud.

[1] Informiranje in varstvo potrošnikov imata osrednjo vlogo v zakonodaji EU o finančnih storitvah. Primeri za to so direktiva o trgih finančnih instrumentov s svojimi določbami o zaščiti majhnih vlagateljev, pregled direktiv o KNPVP, vključno z izvlečkom prospekta, direktive o potrošniških kreditih, o trženju finančnih storitev potrošnikom na daljavo in o zavarovalnem posredovanju ter uveljavljeni predlogi iz Bele knjige o hipotekarnem kreditu, katerih namen je omogočiti potrošnikom sprejemanje pravilnih odločitev, ko kupujejo finančne produkte. Komisija namerava v letu 2008 opraviti medsektorsko študijo o primernosti in doslednosti zahtev po informacijah v zakonodaji EU o finančnih storitvah, ki se pregledujeta tudi v vrednotenjih zadevnih posebnih predpisov.

[2] COM(2005) 629.

[3] COM(2007) 226.

[4] P6_TA-PROV(2007)0338/A6-0248/2007.

[5] COM(2007) 724, SEC(2007) 1520.

[6] Gecser, Presentation on 8 steps to teach young Hungarians to use their money in a smart way, Konferenca o finančni zmogljivosti, Bruselj, 28. marec 2007.

[7] Nieri, Access to Credit: the Difficulties of Households, New Frontiers in Banking Services: Emerging Needs and Tailored Products for Untapped Markets, Springer Verlag: Berlin, 2006.

[8] Mandell, Personal Finance Survey of High School Seniors, The Jumpstart Coalition for Personal Financial Literacy, 2004.

[9] ANZ Banking Group, ANZ Survey of Adult Financial Literacy in Australia, 2003.

[10] Financial Services Authority, Financial Capability in the UK: Establishing a Baseline, 2006.

[11] The Jumpstart Coalition for Personal Financial Literacy, Making the case for financial literacy, 2007.

[12] Observatoire du Crédit et de l'Endettement et al, FES – Boljši dostop do finančnih storitev in finančnega izobraževanja (2007), poročilo o raziskavi finančnega izobraževanja, april 2007 in Evers & Jung, Survey on Financial LiteracySchemes in the EU27, november 2007.

[13] Dredge, Presentation on Financial Capability in the workplace, Konferenca o finančni zmogljivosti, Bruselj, 28. marec 2007.

[14] Bayer, Bernheim, Scholz, The effects of financial education in the workplace: evidence from a survey of employers, junij 1996.

[15] Lusardi, Saving and the effectiveness of Financial Education, Pension Research Council Working Paper2003-14, Pension Research Council, 2003.

[16] Hirad, Zorn, Empirical Evidence of the effectiveness of pre-purchase homeownership counselling, maj 2001.

[17] Development of On-Line Consumer Education Tools for Adults, www.dolceta.eu

[18] http://ec.europa.eu/consumers/cons_info/consumer_diary_en.htm

[19] Povzetek konference in predstavitve so dostopni na: http://ec.europa.eu/internal_market/finservices-retail/capability/index_en.htm

[20] COM(2007) 226.

[21] Smernice so skladne z Načeli in dobrimi praksami finančnega izobraževanja in ozaveščenosti OECD iz leta 2005, ki so jih potrdile vse njene članice, vključno s številnimi državami članicami EU (dostopno na http://www.oecd.org/dataoecd/7/17/35108560.pdf).