[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 13.12.2007

COM(2007) 795 konč.

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

O UPORABI DIREKTIVE SVETA 95/50/ES O ENOTNIH POSTOPKIH KONTROL CESTNEGA PREVOZA NEVARNEGA BLAGA S STRANI DRŽAV ČLANIC

KAZALO

1. UVOD 3

2. OZADJE 3

3. DIREKTIVA 95/50/ES 4

4. POROČILA DRŽAV ČLANIC 4

5. IZRAČUN PODATKOV 5

6. POGOSTOST KONTROL V DRŽAVAH ČLANICAH 5

7. DELEŽ PREVOZOV, KI KRŠIJO ZAKONODAJO 6

8. KAZNI 6

9. SKLEPI 6

PRILOGA 1: ČASOVNA VRSTA (1997–2005) ŠTEVILA KONTROL, KRŠITEV IN KAZNI, ZABELEŽENIH V VSAKI DRŽAVI ČLANICI 8

PRILOGA II ŠTEVILO KONTROL NA ŠTEVILO POTI VOZIL, KI PREVAŽAJO NEVARNO BLAGO (%) 2003–2005 (NOVE DRŽAVE ČLANICE 2004–2005) 10

PRILOGA III: ŠTEVILO KONTROL IN DELEŽ PREGLEDANIH TUJIH VOZIL (2003–2005) 11

PRILOGA IV: ŠTEVILO KRŠITEV NA KONTROLO 2003–2005 12

PRILOGA V: KAZNI GLEDE NA VRSTO 2003–2005 13

1. UVOD

Direktiva Sveta 95/50/ES o enotnih postopkih kontrol cestnega prevoza nevarnega blaga je bila sprejeta 6. oktobra 1995[1], države članice pa so morale do 1. januarja 1997 sprejeti zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo.

Direktiva 95/50/ES določa, da mora vsaka država članica Komisiji za vsako koledarsko leto poslati poročilo o uporabi te direktive[2] najpozneje dvanajst mesecev po koncu tistega leta. Direktiva tudi določa, da mora Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsaj vsaka tri leta poslati poročilo o tem, kako države členice uporabljajo to direktivo[3].

Poročilo Komisije temelji na letnih poročilih, ki jih pošljejo države članice. To je tretje poročilo o uporabi Direktive Sveta 95/50/ES v državah članicah in obravnava obdobje 2003–2005. Prvo poročilo[4] je zajemalo leti 1997–1998, drugo[5] pa leta 1999–2002. Zaradi širitve EU 1. maja 2004 je v tem poročilu tudi deset novih držav članic. Nove države članice so morale poslati podatke za leti 2004 in 2005.

2. OZADJE

Direktiva Sveta 94/55/ES z dne 21. novembra 1994 o približevanju zakonodaje držav članic glede prevoza nevarnega blaga po cesti[6], kakor je bila spremenjena[7], je uvedla usklajena pravila za prevoz nevarnega blaga med državami članicami kot tudi znotraj meja držav članic.

Tehnične priloge k Direktivi 94/55/ES so vsebinsko enake tehničnim prilogam mednarodnega sporazuma ADR[8]. Zato Direktiva 94/55/ES v zakonodajo Skupnosti prenaša tehnične določbe ADR, ki določa enotna pravila za varen mednarodni cestni prevoz nevarnega blaga. Dodana vrednost Direktive je razširitev teh pravil tudi na promet znotraj držav s ciljem, da se v celotni Skupnosti uskladijo pogoji, pod katerimi se nevarno blago prevaža po cesti, in da se hkrati izboljša tudi prometna varnost na nacionalni ravni.

Priloga A k Direktivi 94/55/ES navaja nevarno blago, ki se lahko prevaža po cestah, in določa pravila za pakiranje, označevanje in opis blaga v prevoznih listinah. Priloga B določa pravila o vozilih in prevozni dejavnosti.

3. DIREKTIVA 95/50/ES

Svet je 6. oktobra 1995 v okviru Direktive 94/55/ES in z namenom nadaljnjega izboljšanja ravni varnosti pri prevozu nevarnega blaga ter zagotovitve usklajenega izvajanja zadostnega obsega kontrol sprejel Direktivo 95/50/ES o enotnih postopkih kontrol cestnega prevoza nevarnega blaga. Ta direktiva vsebuje usklajen kontrolni list, ki ga uporabljajo države članice, in tudi usklajen seznam oznak kršitev do leta 2004. Leta 2004 so bile priloge k Direktivi spremenjene[9], leta 2005 pa so bile oznake kršitev nadomeščene s tremi kategorijami tveganja.

Te enotne kontrole se nanašajo na ves cestni prevoz nevarnega blaga, ki poteka na ozemlju države članice ali na njeno ozemlje vstopa iz tretjih držav, ne glede na državo registracije vozila. Cilj Direktive je zagotoviti naključne kontrole reprezentativnega deleža pošiljk nevarnega blaga, ki se prevažajo po cesti, pri čemer se hkrati zajame znaten delež cestnega omrežja.

Kot preventivni ukrep ali če se ugotovijo kršitve na cesti, ki ogrožajo varnost, se lahko kontrole opravljajo tudi v prostorih podjetij.

4. POROČILA DRŽAV ČLANIC

Poročila so poslale vse države članice, ki morajo to storiti za celotno obdobje 2003–2005. Poročila novih držav članic, ki morajo predložiti poročila samo za obdobje od leta 2004, so zajemala celotno obdobje ali samo njegov del. Ena država članica ni poslala nobenih podatkov.

Države članice, ki so predložile poročila za vsa leta v obdobju 2003–2005 | Avstrija, Belgija, Danska, Nemčija, Grčija, Španija, Finska, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Švedska, Slovenija, Združeno kraljestvo |

Države članice, ki so predložile poročila za del obdobja 2003–2005 (obvezno od leta 2004) | Češka (2004–2005), Estonija (2004–2005), Madžarska (2004–2005), Litva (2004–2005), Latvija (2004–2005), Malta (2005), Poljska (2005), Slovaška (2005) |

Države članice, ki niso predložile nobenih poročil za obdobje 2004–2005 | Ciper |

Pri pripravi poročil so bile države članice pozvane, da uporabljajo usklajene oznake kršitev iz Priloge II k Direktivi do leta 2004, nove kategorije tveganja v letu 2005 in da poročilo predstavijo v skladu s Prilogo III k Direktivi, ki je bila spremenjena leta 2005. Temu vzorcu niso sledile vse države članice. Nekatere države članice so uporabljale oznake s kontrolnega lista (Priloga I k Direktivi), nekatere pa so uporabljale svoj sistem razvrščanja kršitev, kar se je dogajalo že v prejšnjih poročilih. V letu 2005 je veliko držav članic uporabljalo stare vzorce, nekatere pa so že uporabile nove kategorije tveganja. Zato ni bilo mogoče oblikovati skladnega pregleda vrst kršitev. Tako bi bil delež kršitev v razredu „druge kršitve“ še višji, v katerem je bilo v zadnjem poročilu 57,78 % vseh kršitev.

Povzetek poročil je v Prilogi I k temu poročilu. Priloga I vsebuje časovno vrsto števila kontrol, kršitev in kazni, zabeleženih v vsaki državi članici v obdobju 1997–2005.

5. IZRAČUN PODATKOV

Države članice so bile pozvane, da v svojem poročilu ocenijo količino prepeljanega nevarnega blaga v tonah ali tonah/km. Tega podatka ni posredovalo veliko držav članic. Tako so se uporabljale stare prakse iz prejšnjih poročil: v izračunih so se uporabljali 6-odstotni delež vsega prepeljanega blaga[10] kot stalna povprečna vrednost za oceno količine prepeljanega nevarnega blaga, povprečna pot v dolžini 110 kilometrov in povprečna teža tovora nevarnega blaga v višini 10 ton.

Na podlagi teh podatkov se je izračunalo število poti vozil, ki so prevažale nevarno blago. Ta številka se je povezala s številom kontrol v državi, da bi se tako pridobile informacije o pogostosti kontrol, izražene kot odstotek števila kontrol na število poti. Da bi se zagotovila uravnotežena podlaga za različne države članice, temeljijo vsi izračuni poti na statističnih podatkih Eurostata.

6. POGOSTOST KONTROL V DRŽAVAH ČLANICAH

Eden izmed ciljev Direktive je, da se z zadostnim obsegom kontrol, dodatno izboljša raven varnosti. Pogostost cestnih kontrol v državah članicah za obdobje 2003–2005 je navedena v diagramu v Prilogi II.

Na podlagi te preglednice in sklepov prejšnjih poročil je mogoče zaključiti naslednje:

1) Pogostost kontrol v celotni Evropski uniji se je zmanjšala z 0,27 % (1997–1998) na 0,23 % (1999–2002), z vključitvijo skoraj vseh novih držav članic od leta 2004 pa se je povečala na 0,29 % (2003–2005);

2) Na Češkem, v Nemčiji, na Madžarskem in v Sloveniji znaša pogostost kontrol v obdobju 2003–2005 več kot 0,60 %, v Avstriji, Španiji, Franciji, na Poljskem in Švedskem okoli 0,25 %, v Belgiji, na Finskem in Malti malo več kot 0,10 %, v ostalih državah pa 0,06 % ali celo manj. Vendar je treba opozoriti, da se znatni delež razpoložljivih zmogljivosti organov, ki kontrole izvajajo, v nekaterih državah članicah uporablja za njihovo izvajanje v prostorih podjetij. Te kontrole prav tako temeljijo na členu 6 Direktive 95/50/ES, vendar niso vključene v podatke;

3) V državah, kjer je obseg kontrol najvišji, je najmanj 30-krat višji kot v državah, kjer je obseg najnižji. Podatki Madžarske izrazito presegajo podatke ostalih držav članic.

Treba je opozoriti, da je država članica, ki ni predložila poročila, popolnoma izključena iz vseh podatkov.

Da bi se ocenilo enakovrednost porazdelitve kontrol med domače in tuje prevoznike, so kontrole, ki jih opravi vsaka država članica, in delež pregledanih tujih vozil navedeni v Prilogi III. Ta delež se dejansko precej razlikuje. Ker pa je največji delež pregledanih tujih vozil v tranzitnih državah, se zdijo deleži ob upoštevanju geografskega položaja še vedno smiselni. Zato je mogoče sklepati, da ni znamenj o neuravnoteženosti kontrol.

7. DELEŽ PREVOZOV, KI KRŠIJO ZAKONODAJO

Delež prevozov, ki kršijo zakonodajo, je bil izračunan s povezovanjem vseh kršitev (ki zadevajo vozilo, voznika, dokumentacijo ali prevažano blago) s pregledanim vozilom. Ker je lahko prišlo do več kot ene kršitve na vozilo, lahko to umetno poveča njihovo število. To je treba upoštevati pri tolmačenju številk. Podatki o deležu kršitev na kontrolo v obdobju 2003–2005 so v diagramu v Prilogi IV.

Ob primerjavi vrednosti z rezultati prejšnjega poročila je mogoče zaključiti naslednje:

1) Delež kršitev glede na število kontrol v celotni Evropski uniji je narasel z 0,22 (1997–1998) na 0,26 (1999–2002) in nato padel na 0,18 (2003–2005);

2) Delež kršitev glede na število kontrol v obdobju 1999–2002 se je pri različnih državah gibal od 0,02 do skoraj 2,00;

3) V Avstriji, Estoniji, na Irskem, Malti in Portugalskem je delež kršitev na kontrolo v obdobju 2003–2005 občutno višji od povprečja EU (0,26). V večini držav ta delež znaša med 0,10–0,50.

Številke kažejo, da so cestne kontrole potrebne in da so pomembno sredstvo za izboljšanje varnosti pri prevozu nevarnega blaga, čeprav primerjava pogostosti kontrol (Priloga II) in deleža kršitev (Priloga IV) ne kaže njune medsebojne povezanosti.

8. KAZNI

Podatki o kaznih so bili pogosto nepopolni. Pregled vrst kazni v državah članicah, ki so posredovale podatke, je v Prilogi V. Najpogostejša kazen je bila globa (okoli 80 %), nato opozorilo (okoli 20 %), medtem ko so bili primeri pregona zelo redki.

9. SKLEPI

Čeprav je večina držav članic v obdobju 2003–2005 izvajala cestne kontrole prevoza nevarnega blaga, se njihova pogostost znatno razlikuje. Povprečna pogostost kontrol v Evropski uniji se je v zadnjih nekaj letih povečala, če upoštevamo širitev leta 2004.

Upravičenost kontrol je jasno razvidna iz deleža vozil, za katere se je med kontrolami ugotovilo, da kršijo zakonodajo, čeprav se je povprečni delež števila kršitev na kontrolo v Evropski uniji rahlo zmanjšal.

Na podlagi tega poročila Komisija poudarja, da so cestne kontrole učinkovito sredstvo za razkrivanje težav, povezanih z varnostjo prevoza nevarnega blaga, in tudi za njegovo izboljšanje. Vendar pa so kontrole, ki jih nekatere države članice izvajajo v prostorih podjetij, očitno enakovreden način, čeprav to ni razvidno iz prilog k temu poročilu.

Komisija želi države članice opozoriti, da bi morale v poročilih uporabljati usklajene oznake kršitev in da bi morale poročila Komisiji pošiljati vse države članice. Uvedba in uporaba novih kategorij tveganja za kršitve v vseh državah članicah bosta prispevali k boljšim poročilom v prihodnosti.

PRILOGA 1: ČASOVNA VRSTA (1997–2005) ŠTEVILA KONTROL, KRŠITEV IN KAZNI, ZABELEŽENIH V VSAKI DRŽAVI ČLANICI

[pic]

[pic]

PRILOGA II ŠTEVILO KONTROL NA ŠTEVILO POTI VOZIL, KI PREVAŽAJO NEVARNO BLAGO (%) 2003–2005 (NOVE DRŽAVE ČLANICE 2004–2005)

[pic]

PRILOGA III: ŠTEVILO KONTROL IN DELEŽ PREGLEDANIH TUJIH VOZIL (2003–2005)

[pic]

PRILOGA IV: ŠTEVILO KRŠITEV NA KONTROLO 2003–2005

[pic]

PRILOGA V: KAZNI GLEDE NA VRSTO 2003–2005

[pic]

[1] UL L 249, 17.10.1995, str. 35, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2004/112/ES z dne 13. decembra 2004 o prilagoditvi Direktive Sveta 95/50/ES tehničnemu napredku (UL L 367, 14.12.2004, str. 23).

[2] Člen 9(1) Direktive.

[3] Člen 9(2) Direktive.

[4] COM(2000) 517 konč., 6.9.2000.

[5] COM(2005) 430 konč., 15.9.2005.

[6] UL L 319, 12.12.1994, str. 7.

[7] Direktiva, nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2004/111/ES z dne 9. decembra 2004 o prilagoditvi Direktive Sveta 94/55/ES (UL L 365, 10.12.2004, str. 25).

[8] Evropski sporazum o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga, sklenjen v Ženevi 30. septembra 1957, kakor je bil spremenjen; zadnja različica iz leta 2005.

[9] Direktiva Komisije 2004/112/ES z dne 13. decembra 2004 o prilagoditvi Direktive Sveta 95/50/ES tehničnemu napredku (UL L 367, 14.12.2004, str. 23).

[10] Podatki, ki se nanašajo na vse prepeljano blago, so iz publikacije „EU Energy and Transport in Figures – Statistical Pocketbook 2006“, ki jo je izdal Eurostat, Luksemburg, Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti, 2007. Tabela 3.2.4c.