[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 25.10.2007

COM(2007) 632 konč.

POROČILO KOMISIJE

Solidarnostni sklad Evropske unije Letno poročilo 2006

POROČILO KOMISIJE

Solidarnostni sklad Evropske unijeLetno poročilo 2006

KAZALO

1. Uvod 3

2. Nove vloge, prejete v letu 2006 3

3. Vloge, prejete leta 2005 6

4. Posebno vprašanje: uporaba menjalnih tečajev zunaj euroobmočja 7

5. Financiranje 7

6. Spremljanje 8

7. Zaključek 9

8. Predlog nove uredbe o Solidarnostnem skladu 10

9. Sklepi 10

PRILOGA 1 European Union Solidarity Fund applications received or completed in 2006 12

PRILOGA 2 Criteria to mobilise the EU Solidarity Fund 13

PRILOGA 3 Determination of the amount of aid 14

PRILOGA 4 Thresholds for major disasters applicable in 2006 (based on 2004 figures for Gross National Income) 15

1. UVOD

Solidarnostni sklad Evropske unije je bil ustanovljen 15. novembra 2002[1]. Člen 12 Uredbe o Solidarnostnem skladu določa, da je treba Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o dejavnostih Sklada v preteklem letu. To poročilo predstavi dejavnosti Sklada v letu 2006, ki, kakor v prejšnjih poročilih, obsegajo tri področja: obravnavo novih vlog, prejetih v letu 2006, nadzor tekočega izvajanja nepovratnih sredstev in oceno izvedbenih poročil z namenom priprave na zaključek.

Poleg tega poročilo predstavi doseženi napredek v zvezi s predlogom za novo uredbo o Solidarnostnem skladu, ki ga je Komisija predložila 6. aprila 2005 za obdobje, ko bo prenehala veljati finančna perspektiva 2000–2006.

2. NOVE VLOGE, PREJETE V LETU 2006

Leta 2006 je Komisija prejela štiri nove vloge za pomoč iz Solidarnostnega sklada. Priloga 1 vsebuje podroben pregled vseh primerov. Ti primeri so bili ocenjeni glede na merila iz Uredbe in glede na informacije, ki so jih lahko zagotovile države prosilke.

Združeno kraljestvo

Združeno kraljestvo je 17. februarja 2006 predložilo vlogo za pomoč iz Solidarnostnega sklada v zvezi z eksplozijami in požarom v naftnem skladišču Buncefield 11. decembra 2005 v Hertfordshiru. Eksplozije so povzročile škodo na premoženju, infrastrukturi in okolju ter privedle do motenj v poslovanju. Svoje domove je moralo začasno zapustiti 2000 ljudi. Skupna neposredna škoda, ki jo je povzročila nesreča, je znašala 730 milijonov EUR. Na prizadetih območjih živi 138 000 ljudi in organi Združenega kraljestva so ocenili, da je bilo prizadetih največ 10 000 ljudi.

Člen 2(1) Uredbe določa, da se pomoč iz sklada uporabi zlasti ob večjih naravnih nesrečah[2]. Čeprav ne izključuje upravičenosti do pomoči zaradi tehnoloških nesreč, velja upravičenost zaradi takšnih nesreč le v izjemnih okoliščinah[3].

Običajni prag za sprostitev sredstev iz Solidarnostnega sklada Evropske unije v Združenem kraljestvu leta 2006 je znašal 3,203 milijarde EUR (tj. 3 milijarde po cenah iz leta 2002). Ker je bila neposredna škoda zaradi eksplozije znatno nižja od običajnega praga za sprostitev sredstev iz Solidarnostnega sklada Evropske unije, je Združeno kraljestvo predložilo vlogo na podlagi meril za „neobičajno regionalno nesrečo“ iz člena 2(2) Uredbe, ki omogoča uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije, če so izpolnjeni nekateri zelo posebni pogoji[4]. Uredba od Komisije zahteva, da te pogoje uporablja „zelo strogo“.

Čeprav je eksplozija lokalno povzročila znatno škodo, pa je ocena vloge pokazala, da le-ta ni izpolnjevala pogojev iz Uredbe v zvezi s sprostitvijo sredstev iz Sklada. Škoda je bila znatno pod običajnim pragom za sprostitev sredstev iz Sklada (znašala je manj kot 23 % navedenega praga), prizadet pa je bil le zelo majhen del prebivalstva regije. Glede na te okoliščine so se organi Združenega kraljestva odločili, da umaknejo vlogo, in sicer so to storili s pismom, ki ga je Komisija prejela 22. marca 2006.

Grčija

Grški organi so 22. maja 2006 predložili vlogo v zvezi s poplavami marca 2006 na območju reke Evros na vzhodni meji Grčije. Julija in novembra 2006 so predložili dodatne informacije; prevajanje teh informacij iz izvirnika v grškem jeziku je povzročilo znatno zamudo pri oceni vloge. To je bila druga vloga v 13 mesecih v zvezi s poplavami na območju reke Evros. Za prvo vlogo iz leta 2005 je bilo ugotovljeno, da ni upravičena do sredstev in je bila zavrnjena[5].

Poplave leta 2006 so povzročile neposredno škodo v višini približno 372 milijonov EUR, kar je skoraj trikrat več od škode iz prejšnjega leta, vendar še vedno manj od običajnega praga v višini 1,004 milijarde EUR, tj. 0,6 % bruto nacionalnega dohodka Grčije (BND), za sprostitev sredstev iz Solidarnostnega sklada. Vloga je bila zato proučena na podlagi meril za neobičajno regionalno nesrečo.

Ugotovljeno je bilo, da je bilo neposredno prizadetih več kot 70 % od približno 180 000 ljudi, ki živijo na poplavljenem območju. Velika škoda, ki je nastala na omrežjih in infrastrukturi na zadevnem območju, je ohromila gospodarske dejavnosti v tej regiji. Približno 100 milijonov m² kmetijskih zemljišč vzdolž rečnih bregov je bilo poplavljenih in po ocenah je poginilo 2 000 glav živine. Poplave so povzročile popolno uničenje kmetijskih proizvodov, počasno osuševanje poplavljenih površin pa je onemogočilo ponovno sajenje kultur. Zaradi pomanjkanja kmetijskih proizvodov večina lokalne industrije ni mogla izvajati kmetijskih, predelovalnih ali komercialnih dejavnosti v regiji, kjer je 90 % prebivalstva prvenstveno zaposlenega v kmetijstvu. Zaradi obsežne škode na namakalnih sistemih in omrežju za oskrbo z vodo je bilo treba v številnih občinah razdeljevati ustekleničeno vodo. Sanacija omrežij za oskrbo z vodo, določitev alternativnih vrtin, ki jih ni prizadela kontaminacija hidrogeološkega zaledja, in iskanje novih izvirov so več kot eno leto povzročali kritične razmere na širšem območju. Opaženo je bilo tudi, da negativni učinek poplav na gospodarsko dejavnost, ki velja kot najhujši tak učinek v zadnjih 50-ih letih, zadeva območje, ki so ga poplave hudo prizadele že leta 2005. Ta kumulativni učinek je močno prizadel sposobnost preživetja lokalnega gospodarstva.

Zato je na začetku leta 2007 Komisija predlagala sprostitev sredstev iz Sklada in odobritev pomoči v višini 9,3 milijona EUR.

Madžarska

Madžarski organi so po katastrofalnih poplavah, ki so Madžarsko prizadele aprila in maja 2006, Komisiji 9. junija predložili vlogo za pomoč iz Solidarnostnega sklada. Kar je bila vloga predložena v angleščini, prevod ni bil potreben, da bi jo službe Komisije lahko ocenile. Na zahtevo Komisije so bile dodatne informacije, potrebne za dokončno oceno, prejete 21. septembra. Poplave so bile opredeljene kot večja nesreča v smislu Uredbe, ker je neposredni znesek škode v višini približno 560 milijonov EUR presegel prag za sprostitev sredstev iz Sklada (459,494 milijona EUR, kar pomeni 0,6 % BND Madžarske).

Nesreča je prizadela več kot 1,5 milijona prebivalcev v 8 od skupno 20 okrožij Madžarske ob povodjih rek Donave in Tise. Madžarski organi so poročali o hudi škodi na infrastrukturi, zlasti na področju voda in odpadnih voda (136 milijonov EUR), varstva pred poplavami (85 milijonov EUR), prometa (93 milijonov EUR) ter kmetijstva (več kot 61 milijonov EUR), na kulturni dediščini in v več naravnih parkih.

Komisija je 1. decembra 2006 sprejela odločitev, da sprosti sredstva iz Solidarnostnega sklada in predlagala odobritev finančne pomoči v višini 15 milijonov EUR. Potem ko je bila opravljena ocena grške vloge, je bil leta 2007 predložen ustrezni predlog za spremembo proračuna – zajemal je tako madžarsko kot grško vlogo.

Španija

Zaradi gozdnih požarov, ki so avgusta 2006 prizadeli Galicijo, so španski organi Komisiji 6. oktobra predložili vlogo za odobritev pomoči iz Solidarnostnega sklada. Vlogo so predložili v španskem jeziku, prevajanje pa je potekalo več kot štiri tedne.

Glede na informacije, ki so jih posredovali španski organi, so požari povzročili skupno škodo v višini približno 91 milijonov EUR, kar pomeni manj kot 3 % običajnega praga za sprostitev sredstev Solidarnostnega sklada za Španijo (3,203 milijarde EUR, tj. 3 milijarde EUR po cenah iz leta 2002). Ker je bila skupna škoda nižja od običajnega praga za sprostitev sredstev iz Solidarnostnega sklada, je bila vloga proučena na podlagi meril za „neobičajno regionalno nesrečo“.

Španska vloga je zadevala Galicijo v celoti, ki ima skupaj 2,76 milijona prebivalcev. Skupaj je bilo zabeleženih 1908 požarov na ozemlju 128 občin, zlasti v zahodnem delu Galicije, kjer živi 1,5 milijona ljudi, vključno z velikimi mesti, kot so Santiago de Compostela, Ourense in Vigo. Čeprav je bilo očitno, da je škoda na gozdovih in okolju zelo obsežna, vloga ni v zadostni meri dokazala škode, ki bi neposredno prizadela prebivalstvo. Predloženi dokazi Komisiji na splošno niso omogočili sklepa, da je bila neposredno prizadeta večina prebivalstva regije, na katero se vloga nanaša.

Možnost, na katero je vloga namigovala, da številni požari niso bili naravnega izvora, ni bila nadalje proučena.

Komisija je v svoji oceni sklenila, da so dokazi, ki so jih predložili španski organi, sicer potrdili hujše učinke na okolje, ki bi imeli tudi negativne posledice za življenjske pogoje, vendar nesreča ni prizadela večine prebivalstva, trajnih učinkov na gospodarsko stabilnost regije pa tudi ni bilo mogoče ugotoviti. To zadnjo ugotovitev potrjuje dejstvo, da škoda pomeni le 0,2 % BDP Galicije.

Komisija je zato 20. februarja 2007 sklenila, da zavrne vlogo in o tem ustrezno obvestila španske organe.

3. VLOGE, PREJETE LETA 2005

Ocena avstrijske vloge z dne 19. oktobra 2005 v zvezi s poplavami v deželah Vorarlberg in Tirolska avgusta leta 2005 je bila na podlagi meril izjemne regionalne nesreče zaključena, potem ko so avstrijski organi 12. januarja 2006 poslali dodatne informacije.

Skupna neposredna škoda je bila ocenjena na 591,94 milijona EUR, kar pomeni približno 0,27 % BND Avstrije ali 45 % običajnega praga za sprostitev sredstev iz Solidarnostnega sklada Evropske unije za Avstrijo (0,6 % BND). Ugotovljeno je bilo, da je bilo resno prizadetih več kot 60 % od 98 000 prebivalcev na območju, ki so ga prizadele poplave.

Iz ugotovitev poročila je razvidno, da so poplave povzročile veliko in dolgotrajno razdejanje na infrastrukturi, zlasti na področju prometa, vod/odpadnih vod in energije s trajnimi učinki za vse sektorje gospodarskih dejavnosti, vključno s kmetijstvom. Škodo, povzročeno v zasebnem sektorju, je zaznamovalo veliko število uničenih hiš (samo na Tirolskem več kot 1 200) ter hujša škoda v podjetjih in zlasti v turizmu, ki je glavni vir dohodka v regiji. Pričakovati je bilo, da se bodo posledice poplav čutile več kot leto. Ob upoštevanju izredne škode se posledice teh poplav v regiji s skoraj 100 000 prebivalci ne morejo oceniti samo kot lokalne. Komisija je zato sklenila, da je treba sprostiti sredstva iz Solidarnostnega sklada in predlagala odobritev finančne pomoči v višini 14,8 milijona EUR.

Ocena dveh katastrofalnih poplav, za kateri je Romunija vlogo vložila leta 2005, je bila zaključena na začetku leta 2006, potem ko so romunski organi 29. decembra 2005 predložili informacije, ki jih je zahtevala Komisija. Komisija je 10. marca sklenila, da sprosti sredstva iz Solidarnostnega sklada in predlaga pomoč v višini 18,8 milijona EUR za spomladanske in 52,4 milijona EUR za poletne poplave.

Komisija je že 23. decembra 2005 predlagala, da Bolgariji odobri finančno pomoč za dve katastrofalni poplavi, in sicer 9,7 milijona EUR za poplavo spomladi leta 2005 in 10,6 milijona EUR za poplavo poleti leta 2005.

Svet in Evropski parlament sta 27. aprila 2006 sprejela predlog Komisije za spremembo proračuna, ki je hkrati obsegal pet odobritev nepovratnih sredstev za Avstrijo, Romunijo in Bolgarijo, na podlagi katerega je bilo mogoče sprejeti odločbe o nepovratnih sredstvih, in sicer 19. junija za Bolgarijo, 29. junija za Avstrijo in 26. julija za Romunijo.

4. POSEBNO VPRAšANJE: UPORABA MENJALNIH TEčAJEV ZUNAJ EUROOBMOčJA

Zaradi nedavnih vlog za pomoč v okviru Solidarnostnega sklada iz držav zunaj euroobmočja so se pojavila vprašanja o tem, kateri menjalni tečaj uporabiti za pretvorbo nepovratnih sredstev v nacionalno valuto. V Uredbi ni posebne določbe o uporabi eura.

Vprašanje obravnava posebne težave v primeru nihanj menjalnih tečajev, na primer med datumom vloge in datumom, ko se nepovratna sredstva nakažejo na bančni račun države upravičenke. Če bo ustrezni datum pretvorbe enak datumu vloge in če bo nacionalna valuta prevrednotena glede na euro v obdobju pred datumom izplačila, potem se bo znesek pomoči v nacionalni valuti zmanjšal. Seveda so lahko možni učinki zaradi sprememb menjalnega tečaja med datumom vloge in datumom izplačila tako pozitivni kot negativni.

V vseh dosedanjih primerih je bila pretvorba v euro izvedena na podlagi menjalnega tečaja, veljavnega v trenutku predložitve vloge. Za poenostavitev finančnega izvajanja nepovratnih sredstev je Komisija doslej prosila države upravičenke, da uporabljajo enotni menjalni tečaj med celotnim izvajanjem in da ga uporabljajo kot podlago za končno izvedbeno poročilo ter izjavo o finančnem izvajanju nepovratnih sredstev. Komisija namerava to prakso še naprej uporabljati v skladu s temeljno zamislijo o Solidarnostnem skladu Evropske unije kot nebirokratskem instrumentu.

Poleg tega namerava Komisija še naprej uporabljati svojo prakso, s katero od držav članic zahteva, da za referenčni menjalni tečaj uporabljajo računovodski tečaj Komisije. Menjalni tečaji, ki se uporabljajo za ta namen, so objavljeni v Uradnem listu in so na voljo na naslednjem elektronskem naslovu:

http://europa.eu.int/comm/budget/inforeuro .

5. FINANCIRANJE

Pet primerov iz leta 2005, za katere postopek pred koncem leta še ni bil zaključen (poplave v Romuniji, Bolgariji in Avstriji), je bilo vključenih v eno samo spremembo proračuna. Predhodni predlog spremembe proračuna št. 1/2006[6] je proračunski organ odobril 27. aprila 2006. Po sprejetju odločbe o nepovratnih sredstvih in po podpisu izvedbenega sporazuma so se izplačila lahko izvršila. V vseh petih primerih se je z izplačili zamujalo, ker so države upravičenke pozno predložile predloge za načrtovano porabo nepovratnih sredstev, ki morajo biti vključeni v izvedbeni sporazum (za podrobnosti glej Prilogo 1).

V vseh primerih so bili zneski pomoči določeni na podlagi standardne metode, ki jo je oblikovala Komisija in je bila podrobno pojasnjena v letnem poročilu 2002/2003 (glej tudi Prilogo 3 k temu poročilu). Zneski pomoči v letu 2006 so bili naslednji:

Država upravičenka | Nesreča | Kategorija | Znesek pomoči (v EUR) |

Avstrija | poplava | regionalna | 14°798°589 |

Romunija | spomladanske poplave | večja | 18°797°800 |

Romunija | poletne poplave | večja | 52°406°870 |

Bolgarija | spomladanske poplave | večja | 9°722°183 |

Bolgarija | poletne poplave | večja | 10°632°185 |

Skupaj | 106°357°627 |

Zaradi znatnega zneska potrebnih sredstev za pet primerov v zvezi s poplavami in ker ustreznih neporabljenih odobritev plačil ni bilo na voljo v času proračunskega postopka, je bilo treba zahtevek za dodatno odobritev plačil vključiti v predhodni predlog spremembe proračuna 1/2006.

Za vlogi Grčije in Madžarske, prejeti leta 2006, je Komisija predložila predhodni predlog spremembe proračuna št. 2/2007[7], ki ga je proračunski organ odobril 7. junija 2007; to bo vključeno v letno poročilo za naslednje leto.

6. SPREMLJANJE

Komisija je leta 2006 izvedla sedem nadzornih obiskov: prvi junija je zadeval Slovaško (neurje v Tatrah), drugi niz obiskov je zadeval štiri države (Švedsko, Estonijo, Latvijo in Litvo), ki jih je januarja 2005 prizadelo močno neurje. Obiska v Romuniji in Bolgariji sta bila izvedena oktobra in novembra, oba pa sta zadevala porabo nepovratnih sredstev iz Solidarnostnega sklada, ki so bila odobrena po dveh katastrofalnih poplavah leta 2005.

Tako kot v preteklosti so te obiske zadevni organi toplo pozdravili, obenem pa so pomenili priložnost za pojasnitev tehničnih vprašanj, kot so upravičenost izdatkov in vprašanja v zvezi z nadzorom. Slovaški organi so izpostavili vprašanje v zvezi z menjalnim tečajem, ki ga morajo uporabljati države upravičenke zunaj euroobmočja. Dogovorjena rešitev (glej točko 4 zgoraj) je bila primerna za vse druge države upravičenke, ki so nepovratna sredstva prejela leta 2005 in 2006, in se je nato splošno uveljavila. Z obiski si je Komisija lahko ustvarila podobo o dodani vrednosti Solidarnostnega sklada in prejela informacije o izvedbenih sistemih. Ugotovljeno je bilo, da se vzpostavljeni izvedbeni sistemi po državah razlikujejo, vendar se na splošno štejejo za učinkovite in pregledne, pri čemer večina držav uporablja strukture in postopke, ki se že uporabljajo za strukturne sklade. Ugotovljeno je še bilo, da izvajanje napreduje zadovoljivo in da so bili v večini držav sprejeti ustrezni ukrepi za zagotovitev spoštovanja obveznosti na področju nadzora in kontrole. Čeprav je bilo videti, da temu ni bilo tako, je Komisija poudarila potrebo, da nadzor in kontrola že od začetka postaneta sestavna dela izvedbenih sistemov.

7. ZAKLJUčEK

Člen 8(2) Uredbe št. 2012/2002 določa, da država upravičenka najpozneje v šestih mesecih po izteku enoletnega roka od dneva izplačila nepovratnih sredstev predloži poročilo o finančnem izvajanju nepovratnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: „izvedbeno poročilo“) z izjavo o utemeljitvi izdatkov (v nadaljnjem besedilu: „izjava o veljavnosti“). Ob koncu tega postopka Komisija zaključi pomoč iz Sklada.

Kar zadeva zaključek pomoči dveh italijanskih primerov, za katera je bilo izvedbeno poročilo prejeto 18. novembra 2005 (potres v deželah Molise in Apulija ter izbruh vulkana Etna), je Komisija ugotovila, da so italijanski organi porabili celotni znesek nepovratnih sredstev iz Solidarnostnega sklada Evropske unije (in sicer 16 798 000 EUR za izbruh vulkana Etna in 30 826 000 za potres v deželah Molise in Apulija). Komisija je od italijanskih organov zahtevala nekaj pojasnil v zvezi z izjavo o veljavnosti glede finančnega izvajanja nepovratnih sredstev (na podlagi člena 9 izvedbenega sporazuma), ki so bila prejeta 22. novembra 2006. Po temeljiti analizi dodatnih informacij je Komisija pomoč zaključila 30. aprila 2007.

Kar zadeva pomoč, odobreno Portugalski (gozdni požari leta 2003), za katero je bilo izvedbeno poročilo prejeto junija 2005, je Komisija prejela dodatne informacije od portugalskih organov 8. maja 2006 in 25. avgusta 2006. Portugalski organi so navedli, da je bil znesek v višini 42 359 112,21 EUR (od skupnih nepovratnih sredstev v višini 48 539 000) porabljen učinkovito. Posledično bo treba vrniti 6 179 887,79 EUR nepovratnih sredstev. Poleg tega so portugalski organi v izjavi o zaključku pomoči navedli, da po izvedeni reviziji zneska v višini 211 613,80 EUR ni bilo mogoče potrditi za upravičenega do sredstev iz Solidarnostnega sklada. Zato bo treba tudi ta znesek vrniti. Kljub temu pa ob koncu obdobja, ki ga zajema to letno poročilo, pomoči še ni bilo mogoče zaključiti, ker ocene škode v vlogi še niso bile potrjene. Člen 10(2) Uredbe določa, da če je zaradi novih elementov ocena nastale škode znatno nižja, Komisija zahteva, da država upravičenka vrne ustrezni znesek nepovratnih sredstev. Zato se je od portugalskih organov zahtevalo, da potrdijo znesek neposredne škode. S pismom, prejetim 16. aprila 2007, so portugalski organi potrdili znesek neposredne škode, ki je bil dejansko ugotovljen (1302 milijona EUR v nasprotju z zneskom v višini 1228 milijonov EUR, ocenjenim v vlogi). Zato znaša skupni znesek, ki ga je treba vrniti, 6 391 501,59 EUR. Sproženi so bili postopki za izterjavo tega zneska.

Komisija je leta 2006 prejela končni izvedbeni poročili za nepovratna sredstva, odobrena leta 2004, in sicer Španije (gozdni požari ob meji s Portugalsko) in Malte (poplave). Prejete se bile dodatne informacije o izvedbenem poročilu v zvezi z odobreno pomočjo po razlitju nafte s tankerja „Prestige“ v Španiji. Ob koncu obdobja, ki ga zajema to letno poročilo, je ocena navedenih izvedbenih poročil še vedno potekala. Kar zadeva pomoč v višini 19,625 milijona EUR, ki je bila odobrena Franciji v zvezi s poplavami na območju delte Rone leta 2004 in za katero je bilo izvedbeno poročilo prejeto leta 2006, se je pomoč zaključila 29. novembra 2006. Ker je znesek v višini 135 492,09 EUR ostal neporabljen, je Komisija začela postopek za izterjavo.

8. PREDLOG NOVE UREDBE O SOLIDARNOSTNEM SKLADU

Potem ko je skupina finančnih svetovalcev Sveta v času predsedovanja Združenega kraljestva začela proučevati predlog Komisije o novi uredbi o Solidarnostnem skladu se je to delo v prvih mesecih avstrijskega predsedovanja leta 2006 še okrepilo. Medtem ko je nekaj držav članic nasprotovalo razširitvi področja uporabe instrumenta, je velika večina delegacij izrazila zadržke o skoraj vseh novih elementih v predlogu. Komisija je predložila celo vrsto delovnih dokumentov, da bi pokazala, da so ti zadržki, zlasti v zvezi s financiranjem revidiranega Sklada, neutemeljeni, kljub temu pa ni bil dosežen nikakršen napredek. Avstrijsko predsedstvo je na sestanku 15. marca sklenilo, da se od predloga za zdaj odstopi.

Nasprotno pa je Evropski parlament 18. maja sprejel zelo ugodno poročilo Berend, ki ga je pripravil Odbor REGI. Čeprav je poročilo zahtevalo številne spremembe, je na splošno podprlo vse elemente iz predloga Komisije. Po sprejetju poročila Berend je bilo to vprašanje 30. maja znova na dnevnem redu delovne skupine Sveta, čeprav ta novi element v ničemer ni spremenil stališča držav članic.

Komisija si je večkrat prizadevala, vključno na ravni predsednika Komisije, da bi prepričala države članice ter zlasti finsko in, proti koncu leta 2006, nemško predsedstvo Sveta za ponovni začetek razprave o predlogu. Kljub temu do konca leta 2006 ni bil dosežen nikakršen napredek.

9. SKLEPI

Skupaj so bile leta 2006 prejete štiri nove vloge za pomoč iz Solidarnostnega sklada, kar je malo v primerjavi s številom vlog, prejetih v treh preteklih letih. Madžarska vloga je bila edina v zvezi z večjo naravno nesrečo, ki je glavno področje uporabe Solidarnostnega sklada, za katero je Komisija lahko predlagala sprostitev sredstev iz Sklada. Proračunski organ je vlogo naknadno potrdil.

Ostale tri vloge so bile predložene na podlagi meril za regionalne nesreče, eno vlogo – tisto v zvezi z eksplozijo v naftnem skladišču Buncefield – pa je vlada Združenega kraljestva umaknila zaradi dvomov o njeni ustreznosti glede na merila iz Uredbe, ki skušajo na splošno izključiti podporo za nesreče tehnološkega izvora (treba je opozoriti, da predlog nove uredbe o Solidarnostnem skladu izrecno omenja tehnološke nesreče). Informacije v podporo grški vlogi v zvezi s poplavami na območju reke Evros, druga od vlog v zvezi z regionalno nesrečo leta 2006, so izpolnile merila, zato je bila predlagana sprostitev sredstev iz Sklada. Vloga v zvezi z gozdnimi požari v Galiciji je bila zavrnjena, ker merila iz Uredbe niso bila izpolnjena.

Za vloge leta 2006 je Komisija predlagala skupni znesek pomoči iz Sklada v višini 24,4 milijonov EUR. To je bil po letu 2004 drugi najnižji letni znesek od ustanovitve Sklada leta 2002.

Čeprav v manjšem obsegu kot v preteklih letih, so izkušnje iz leta 2006 potrdile splošni trend, po katerem večina vlog za pomoč iz Solidarnostnega sklada ni predložena za večje nesreče, ki pomenijo glavno področje uporabe Sklada, ampak na podlagi meril za izjemne regionalne nesreče. Ta merila, ki jih mora Komisija v skladu z Uredbo „zelo strogo“ proučiti, je še naprej relativno težko izpolniti. Delež neuspešnih vlog za merila, določena za (izjemno) regionalno nesrečo, ki znaša približno 60 %, je še naprej visok. Za vloge v zvezi z večjo nesrečo, za katere se uporablja samo eno kvantitativno merilo, znaša delež pozitivnih ocen do sedaj 100 %.

Komisija še naprej verjame, da bi se učinkovita uporaba Solidarnostnega sklada z uporabo enega samega merila za sprostitev sredstev iz Sklada z nižjimi kvantitativnimi pragovi od današnjih in z ukinitvijo sedanjih (nekvantitativnih) meril, določenih za „izjemne regionalne nesreče“, izboljšala. Hkrati pa bi to pomagalo izogniti se velikemu razočaranju, ki sledi po zavrnjenih vlogah, ker je merila za izjemno regionalno nesrečo, zelo težko izpolniti.

Na podlagi preteklih ugotovitev bi imele takšne spremembe na splošno nevtralni učinek v tem smislu, da bi bile na podlagi novih meril sprejete enake odločitve za sprostitev sredstev Sklada. Vendar pa bi se s pojasnitvijo meril in odpravo manj jasnih regionalnih meril iz sedanje Uredbe državam prosilkam omogočilo, da se pri pripravi vloge za sredstva iz Solidarnostnega sklada Evropske unije odločijo, ali temu nameniti znatne napore ali ne. Tako bi nova merila konkretno prispevala k „boljši pravni ureditvi“.

Zato Komisija upa, da bo Svet pripravljen še enkrat proučiti predlog Komisije z dne 6. aprila 2005 v zvezi z novo uredbo o Solidarnostnem skladu, v katerem so vključene ustrezne določbe. Poleg tega bi razširitev področja uporabe Sklada na druge nesreče poleg naravnih Skupnosti omogočila, da na odprt način izrazi svojo solidarnost v primeru kriz, ki niso naravnega izvora.

PRILOGA 1 European Union Solidarity Fund applications received or completed in 2006

Country | GNI 2004 | 0.6% of GNI | Major disaster threshold 2006 |

AT | ÖSTERREICH | 234 184 | 1 405.103 | 1 405.103 |

BE | BELGIQUE-BELGIË | 290 703 | 1 744.220 | 1 744.220 |

BG | BALGARIJA | 18 927 | 113.563 | 113.563 |

CY | KYPROS | 12 297 | 73.784 | 73.784 |

CZ | ČESKA REPUBLIKA | 82 560 | 495.358 | 495.358 |

DE | DEUTSCHLAND | 2 216 000 | 13 296.000 | 3 202.578* |

DK | DANMARK | 195 471 | 1 172.825 | 1 172.825 |

EE | EESTI | 8 456 | 50.733 | 50.733 |

EL | ELLADA | 167 356 | 1 004.137 | 1 004.137 |

ES | ESPAÑA | 827 642 | 4 965.852 | 3 202.578* |

FI | SUOMI/FINLAND | 149 197 | 895.182 | 895.182 |

FR | FRANCE | 1 657 132 | 9 942.792 | 3 202.578* |

HR | HRVATSKA | 27 623** | 165.739 | 165.739 |

HU | MAGYARORSZÁG | 76 582 | 459.494 | 459.494 |

IE | IRELAND | 125 714 | 754.285 | 754.285 |

IT | ITALIA | 1 343 620 | 8 061.718 | 3 202.578* |

LT | LIETUVA | 17 591 | 105.543 | 105.543 |

LU | LUXEMBOURG (G-D) | 22 643 | 135.855 | 135.855 |

LV | LATVIJA | 10 945 | 65.667 | 65.667 |

MT | MALTA | 4 203 | 25.220 | 25.220 |

NL | NEDERLAND | 489 791 | 2 938.746 | 2 938.746 |

PL | POLSKA | 186 029 | 1 116.176 | 1 116.176 |

PT | PORTUGAL | 140 465 | 842.788 | 842.788 |

RO | ROMÂNIA | 58 947** | 353.681 | 353.681 |

SE | SVERIGE | 281 444 | 1 688.665 | 1 688.665 |

SI | SLOVENIJA | 25 905 | 155.429 | 155.429 |

SK | SLOVENSKÁ REPUBLIKA | 32 790 | 196.738 | 196.738 |

TR | TÜRKIYE | 24 1373 | 1 448.237 | 1 448.237 |

UK | UNITED KINGDOM | 1 754 367 | 10 526.204 | 3 202.578* |

* ~ EUR 3 billion in 2002 prices

** GDP (GNI not available)

[1] Uredba Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije, UL L 311/3, 14.11.2002, v nadaljnjem besedilu „Uredba“.

[2] Člen 2(1) navaja: „Na zahtevo države članice ali države, ki se z Evropsko unijo pogaja o pristopu, v nadaljnjem besedilu „države upravičenke“, je pomoč iz sklada mogoče uporabiti zlasti ob večji naravni nesreči, ki se zgodi na ozemlju navedene države, ki resno vpliva na pogoje za življenje, naravno okolje ali gospodarstvo v eni regiji ali več ali v eni državi ali več.“

[3] Edini doslej znani primer nenaravne nesreče, za katerega so bila sproščena sredstva iz Solidarnostnega sklada Evropske unije, je bil potop tankerja „Prestige“ ob španski obali.

[4] „….. kadar to regijo prizadene neobičajna nesreča, zlasti naravna, ki prizadene večji del prebivalstva ter resno in trajno vpliva na pogoje za življenje in gospodarsko stabilnost regije.“

[5] Za podrobnosti glej letno poročilo 2005, COM(2006) 444 konč.

[6] SEC(2006) 325 konč., 10.3.2006.

[7] COM(2007) 148 konč., 28.3.2007.