[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 27.9.2007

COM(2007) 552 konč.

POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

o izvajanju Sklepa št. 1445/2000/ES o uporabi tehnik prostorskih anketnih raziskovanj in daljinskega zaznavanja za kmetijske statistike

KAZALO

1. Uvod 3

2. Projekt LUCAS 3

2.1. Izvajanje 3

2.2. Uporabljena sredstva 6

2.3. Predlogi glede načina nadaljnje uporabe tehnik prostorskega anketnega raziskovanja 8

3. Projekt MARS 11

3.1. Namen projekta 11

3.2. Metodologija 11

3.3. Vrednotenje rezultatov 13

3.4. Sklepne ugotovitve 13

3.5. Priloga 1 14

1. UVOD

Sklep št. 1445/2000/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2000 o uporabi tehnik prostorskih anketnih raziskovanj in daljinskega zaznavanja za kmetijske statistike za obdobje 1999–2003[1], podaljšan do leta 2007 s Sklepom št. 2066/2003/ES z dne 10. novembra 2003 [2] in razširjen na nove države članice EU-10 s Sklepom 786/2004/ES z dne 21. aprila 2004, je od Komisije zahteval:

– izvedbo projekta prostorskega anketnega raziskovanja na ravni skupnosti na področju kmetijskih statistik (projekt „LUCAS“) in

– nadaljevanje uporabe daljinskega zaznavanja, zlasti s prehodom na operativno fazo agrometeorološkega sistema (projekt „MARS“).

To poročilo je bilo pripravljeno v skladu s členom 6 Sklepa št. 1445/2000/ES in ločeno obravnava izvajanje obeh navedenih ukrepov skupaj z uporabljenimi viri in predlogi glede vprašanja, kako se lahko prostorsko anketno raziskovanje in tehnike daljinskega zaznavanja še naprej uporabljajo.

2. PROJEKT LUCAS

Glavni namen pilotnega projekta LUCAS je preskusiti izvedljivost prostorskega anketnega raziskovanja na ravni Skupnosti, zlasti:

„– zbirati podatke, potrebne za izvajanje in spremljanje skupne kmetijske politike, in analizirati medsebojne vplive med kmetijstvom, okoljem in podeželjem,

– zagotoviti oceno površin, zasajenih z glavnimi posevki.“

Projekt je torej namenjen pridobivanju usklajenih podatkov o rabi in pokrovnosti tal, zlasti na kmetijskih zemljiščih, z zadovoljivo stopnjo natančnosti na ravni EU. Prav tako si prizadeva za zbiranje teritorialnih podatkov o okolju.

2.1. Izvajanje

2.1.1. Izvajane dejavnosti

Od leta 2000 so se začele izvajati naslednje dejavnosti.

Anketna raziskovanja LUCAS so bila izvedena v letih 2001/02, 2003, 2006 (s pripravljalnim anketnim raziskovanjem leta 2005) in 2007. Države članice, zajete v teh anketnih raziskovanjih, so navedene v Tabeli 2.

Začetno anketno raziskovanje LUCAS, ki je bilo razdeljeno v dve fazi (prostorsko anketno raziskovanje spomladi in anketno raziskovanje o spremljanju kmetijskih gospodarstev jeseni), je bilo izvedeno na podlagi okoli 100 000 vzorčnih točk.

Nova metodologija (novi načrt vzorčenja na podlagi geografske koordinatne mreže EU, ki je v skladu s priporočili INSPIRE) je bila opredeljena leta 2004, ko je bila sprejeta odločitev, da se glede na slabe izkušnje iz obdobja 2001–2003 opusti anketno raziskovanje o spremljanju kmetijskih gospodarstev jeseni.

Za načrt vzorčenja anketnega raziskovanja (169 197 točk leta 2006) je bilo treba glavne vzorčne točke razslojiti po fotointerpretaciji v geografski koordinatni mreži velikosti 2 km, ki je pokrivala ozemlje EU-25 leta 2005. Anketno raziskovanje se osredotoči na kmetijska zemljišča z začetno stopnjo vzorčenja 50 % za obdelovalna zemljišča in trajne nasade ter 40 % za košenice (zajete so tudi vse nekmetijske površine s posamezno stopnjo vzorčenja 10 %).

Po tej metodologiji anketarji ugotavljajo parametre o vsaki geografski raziskovalni točki na terenu z uporabo tehnologije GPS, ortofotografij in kart za lociranje in ugotovitev točk na terenu. Glede na namen anketnega raziskovanja se lahko poleg ključnih parametrov zberejo še druge značilnosti (kot so kartografski transekti ali odvzem vzorcev tal).

Novo anketno raziskovanje LUCAS s poudarkom na okoljskih spremenljivkah, kot so tveganje erozije, namakalne in krajinske značilnosti, je bilo izvedeno spomladi leta 2007 na podvzorcu točk, zajetih leta 2005/2006.

Začetih je bilo več študij o analizi rezultatov anketnih raziskovanj, potencialu podatkov LUCAS za kmetijsko okoljske kazalnike, potencialu prostorskih fotointerpretacij za zbiranje podatkov, uporabi fotografij za kategorizacijo krajin, pripravljalnih delih za prihodnji razvoj projekta LUCAS ter o tehnološkem spremljanju za izboljšanje procesa zbiranja podatkov.

2.1.2. Najpomembnejši rezultati

Najpomembnejši rezultati teh dejavnosti kot odgovor na zahteve iz Sklepa so povzeti v nadaljevanju.

Pilotna anketna raziskovanja, izvedena v državah članicah v obdobju 2001–2007, so pokazala izvedljivost tega projekta na ravni Skupnosti. Splošne prednosti metodološkega pristopa anketnega raziskovanja LUCAS so: (1) velika tematska natančnost, (2) visoka stopnja reprezentativnosti, (3) usklajenost raziskovalnega pristopa, (4) natančnost odkrivanja sprememb, (5) prožnost v raziskovalni strukturi in (6) hitra izvedba (najnovejše informacije)[3].

Podatki LUCAS so bili zbrani v vseh državah članicah iz Tabele 2. Anketno raziskovanje 2001–2003, izvedeno v EU-15, vključuje pokrovnost tal, rabo tal in okoljske parametre (linearni elementi poleg transektov, erozije, hrupa in tveganj). Nova metodologija se uporablja od anketnega raziskovanja iz leta 2005, razlogi za spremembe pa so bili podrobno opisani v posebnem poročilu o projektu LUCAS[4] iz leta 2005.

Podatki, zbrani v obdobju 2001–2007, omogočajo analizo časovnih vrst za spremljanje skupne kmetijske politike v okviru omejitev zaradi sprememb metodologije in omejenega zajetja vzorcev podatkov. Povezave med kmetijstvom, okoljem in podeželjem se lahko proučujejo z ocenjevanjem sprememb pokrovnosti in rabe tal v določenem obdobju skupaj s kartiranjem transektov, vendar tudi z analizo okoljskih parametrov, vključenih v anketna raziskovanja (prepoznavanje krajine, tveganje erozije, namakanje, strukturni in linearni elementi, kakor so bili vključeni v anketno raziskovanje leta 2007).

Drugi ustrezni rezultati, pridobljeni v pilotni fazi, vključujejo naslednje elemente:

- temeljito metodologijo, usklajeno na ravni EU, ki predlaga vzorčenje nepovezanih točk v dveh fazah s stratifikacijo po prvi fazi[5];

- znatno količino podatkov in fotografij (1,2 TB), ki se lahko uporabljajo za merjenje sprememb pri rabi in pokrovnosti tal v določenem obdobju ali kot zbirka vzorcev za posebna anketna raziskovanja;

- infrastrukturo na področju informacijske tehnologije, operativno in pripravljeno za uporabo pri prihodnjih anketnih raziskovanjih, ki je sestavljena iz sistemov strojne opreme, podatkovnega skladišča, in programsko opremo, potrebno za zbiranje podatkov, preverjanje podatkov glede na fotografije in nadzor njihove kakovosti, ustvarjanje vzorcev in izračun ocen ter za prepoznavanje raznovrstnosti krajine na posnetih fotografijah in primerjavo različnih geografskih koordinatnih mrež, ki se uporabljajo za prostorska anketna raziskovanja;

- zanesljive izkušnje pri vodenju prostorskih anketnih raziskovanj.

2.1.3. Izkušnje, pridobljene v pilotnem projektu in začetnih študijah

Ocene se lahko z zahtevano natančnostjo zagotovijo na ravni EU.

LUCAS celotni EU dosledno zagotavlja podatke o kmetijskih območjih ter tudi podatke o drugih rabah in pokrovnosti tal, kot na primer podatke o urbanih okoljih ali podatke o gozdovih. Pričakovana natančnost je okoli 2 % ali manj[6] za glavne kategorije, kot so pšenica, žita, obdelovalna zemljišča, trajne košenice, trajni nasadi, gozdovi, urbana območja ali celinske vode. Primerjava z nacionalnimi statistikami na splošno kaže na dobro usklajenost za obdelovalna zemljišča. Na nižjih ravneh ostaja usklajenost zadovoljiva za vsa žita, navadno pšenico, ječmen in koruzo (razen leta 2006 zaradi pozne sezone in poznega obdobja setve). Na manjših območjih so razlike sorazmerne glede na razpršenost posevkov na ozemlju.

Tabela 1 – Natančnost, ki jo je LUCAS dosegel za glavne razrede pokrovnosti tal v letih 2001, 2003 in 2006

2001 | 2003 | 2006 |

Površina v % | Standardna napaka: CV (%) | Površina v % | Standardna napaka: CV (%) | Površina v % | Standardna napaka: CV (%) |

GRAJENE POVRŠINE | 4,80 | 2,7 | 4,80 | 2,2 | 5,62 | 1,07 |

KMETIJSKE POVRŠINE | 25,80 | 1,3 | 25,08 | 1 | 30,92 | 0,26 |

GOZDNE POVRŠINE | 35,00 | 1 | 35,23 | 0,8 | 28,83 | 0,40 |

RESAVE | 8,30 | 2,9 | 8,18 | 2 | 5,69 | 1,35 |

TRAVINJE | 15,70 | 1,4 | 16,06 | 1,1 | 23,25 | 0,42 |

GOLA ZEMLJIŠČA | 3,10 | 5,3 | 2,49 | 3 | 3,42 | 1,29 |

VODNE POVRŠINE | 7,30 | 3 | 7,29 | 2,1 | 1,70 | 1,76 |

Opomba: Spremembe površine pokrovnosti tal od leta 2001/2003 do 2006 so nastale zaradi različnih držav članic, zajetih v ustreznih anketnih raziskovanjih. |

Fotografije na tleh so najbolj pomembne za potrjevanje podatkov.

Med izvajanjem preskusov kakovosti v okviru različnih anketnih raziskovanj je postalo jasno, da so bile fotografije na tleh, ki so jih posneli anketarji (tj. fotografije krajine, točke in pokrovnost), izredno koristne za preverjanje, potrjevanje in morebitno popravljanje podatkov, zbranih na terenu.

Anketna raziskovanja na terenu je težko izvesti pred majem.

Med anketnim raziskovanjem leta 2006 se je običajno obdobje anketnega raziskovanja med majem in sredino julija prizadevalo prestaviti na marec–junij, da bi bile ocene površin s posevki zagotovljene do 15. junija. Četudi se lahko zgodnje ocene zagotovijo do sredine junija, vremenski pogoji in stopnja razvoja kmetijske sezone močno vplivajo na rezultate. Lahko pride do neskladij med podatki zaradi nerazločnosti med žiti v njihovih zgodnjih obdobjih, prevelike zastopanosti golih tal (na pozno posejanih ali neobdelanih zemljiščih), poplav ali nedostopnosti, kar onemogoča vključitev določenih točk v anketno raziskovanje.

Točke je moč ponovno najti na tleh.

S tehnologijo GPS, fotografijami predhodnih anketnih raziskovanj ter kartami in ortofotografijami je bilo mogoče leta 2007 na tleh najti vse točke, ki so bile leta 2006 pravilno vključene v anketno raziskovanje.

2.2. Uporabljena sredstva

Tabela 2 – Izdatki, nastali v zvezi z anketnimi raziskovanji LUCAS (v EUR)

Stratifikacija EU-25 | 900 000 |

Belgija in Luksemburg | 62 475 | 47 361 | 65 065 | NN |

Češka | 66 830 | NN |

Danska | 98 803 | 112 692 |

Nemčija | 403 936 | 339 329 | 747 000 | NN |

Grčija | 115 499 | 100 084 |

Španija | 227 149 | 228 053 | 530 318 | NN |

Francija | 419 295 | 237 074 | 983 528 | NN |

Italija | 180 488 | 147 028 | 232 500 | NN |

Latvija | 44 597 | NN |

Litva | 45 000 | NN |

Madžarska | 238 727 | NN |

Nizozemska | 97 957 | 107 338 | 61 400 | NN |

Avstrija | 157 808 | 129 669 |

Poljska | 78 254 | 451 000 | NN |

Portugalska | 110 808 | 92 801 |

Slovaška | 94 640 | NN |

Finska | 248 377 | 197 511 |

Švedska | 511 470 | 329 470 |

Združeno kraljestvo in Irska | 255 791 | 156 340 |

Estonija, Madžarska in Slovenija (Phare 2000) | 447 500 |

SKUPAJ | 3 600 133 | 2 424 463 | 1 139 726 | 3 742 659 | 700 000 |

* Razčlenitev sredstev po državah članicah še ni na voljo

Tabela 3 – Izdatki, nastali v zvezi z metodološkimi analizami LUCAS (v EUR)

Opis | STROŠKI |

Metodološka analiza rezultatov anketnega raziskovanja LUCAS iz leta 2001 | 90 200 |

Študija o vlogi fotointerpretacije v anketnem raziskovanju LUCAS | 50 000 |

Študija uporabe podatkov iz anketnih raziskovanj Skupnosti LUCAS (2002–2004) | 463 790 |

Izboljšanje vzorca faze 2 | 3 000 |

Večdimenzionalna navzkrižna analiza podatkov LUCAS (razvrstitev krajine) | 280 000 |

Možnostna študija o potencialnem razvoju projekta LUCAS | 150 000 |

Kombinacija različnih virov podatkov | 42 500 |

Tehnološko spremljanje | 70 000 |

Skupaj | 1 149 490 |

Tabela 4 – Izdatki, nastali v zvezi z infrastrukturo na področju informacijske tehnologije LUCAS (v EUR)

Opis | STROŠKI |

Strežniki, diskovne pomnilniške enote in sistem zaščite | 109 813,22 |

Delovne postaje, monitorji, tiskalniki | 8 203,77 |

Razvoj orodja za vnos podatkov | 111 830,00 |

Programi za obdelavo slik | 36 587,00 |

Razvoj podatkovne baze in podatkovnega skladišča | 251 732.00 |

Skupaj | 518 165.99 |

2.3. Predlogi glede načina nadaljnje uporabe tehnik prostorskega anketnega raziskovanja

Projekt LUCAS lahko prispeva k številnim področjem politik, kot so pokrovnost in raba tal, raznovrstnost in struktura krajine, erozija in kakovost tal ali upravljanje z zemljišči. Za področja politik, kot so onesnaženost zraka, kakovost voda in spremljanje gozdov, lahko projekt LUCAS s sorazmerno malo truda podpre pravne obveznosti držav članic prek usklajevanja podatkov in njihove dostopnosti[7].

2.3.1. Razpoložljivi podatki LUCAS so potencialno uporabni za številne namene:

(a) Zbiranje kmetijskih in okoljskih podatkov

LUCAS lahko zagotovi ocene površin s posevki , ki so neodvisne od izjav kmetijskih gospodarstev in ki so lahko pomembne za upravljanje trga SKP, kadar so v celoti potrjene in operativne in če druge statistike o posevkih še niso popolnoma oblikovane ali zanesljive.

Podatki se lahko prav tako uporabijo kot zbirka vzorcev za posebna anketna raziskovanja, povezana s kmetijskimi in okoljskimi vprašanji.

LUCAS je eden redkih ugotovljenih virov informacij za kmetijsko okoljske kazalnike o krajini in spremembah pokrovnosti tal. Glavna informacijska vrzel, ki jo LUCAS lahko zapolni, zadeva prisotnost linearnih značilnosti in raznovrstnost krajin po vsej Evropi.

Lahko ga štejemo za izjemen vir osnovnih informacij za modeliranje tveganja erozije, nadziranje uporabe namakanja in kartiranje krajinskih elementov ter za druge okoljske spremenljivke.

(b) Zagotavljanje podatkov za analizo krajine

Zgodovinski arhiv krajinskih elementov, okoljske informacije in fotografije so dragoceni viri osnovnih informacij za prihodnjo analizo trendov . LUCAS zagotavlja podatke za dolgoročno spremljanje kmetijskih in okoljskih vprašanj na evropski ravni.

Možnost natančne primerjave ugotovitev iz zaporednih anketnih raziskovanj za odkrivanje razlik in sprememb v rabi in pokrovnosti tal pomeni še eno dodano vrednost.

Skupaj z ortofotografijami in podatki daljinskega zaznavanja LUCAS zagotavlja vpogled v prostorsko urejenost kmetijstva in ravnovesje med kmetijstvom in ohranjanjem narave, kulturne dediščine, zelenih območij itd. Projekt omogoča razumevanje velikosti, lokacije, povezanosti in razdrobljenosti habitatov, s čimer podpira ohranjanje in upravljanje krajin.

(c) Povezovanje podatkov s projekti opazovanja Zemlje

LUCAS bi moral postati eden od glavnih ponudnikov podatkov „in situ“, potrebnih za GMES (Globalno spremljanje okolja in varnosti[8]). Za delovni program „Vesolje“ v okviru Sedmega okvirnega programa za raziskave in razvoj so potrebni podatki in situ na ravni EU-27 z namenom podpore satelitskemu raziskovanju .

Ukrep CORINE , ki ga izvaja Evropska agencija za okolje, je obširno uporabljal in še vedno uporablja podatke in fotografije LUCAS.

LUCAS dosledno zagotavlja usklajene podatke o pokrovnosti in rabi tal na celotnem ozemlju Unije. Takšni informacijski sistemi o upravljanju z zemljišči lahko postanejo temelj za prihodnjo infrastrukturo evropskih prostorskih podatkov (European Spatial Data Infrastructure – ESDI).

2.3.2. Uspeh anketnega raziskovanja LUCAS ne temelji samo na zagotavljanju ocen posevkov, ampak tudi na zagotavljanju podatkov za skupne potrebe politik na področju kmetijstva in okolja

Vsak navedeni namen lahko sam le s težavo upraviči anketno raziskovanje LUCAS. Večina držav članic EU ima ocene površin s posevki, ki temeljijo na običajnih izjavah kmetijskih gospodarstev in

krajinski kazalniki še niso bili ustrezno opredeljeni, zato je Svet zaprosil Komisijo, da podrobno upošteva stroške in potrebna sredstva glede kakršne koli nove pobude za zbiranje podatkov, ki presega obstoječe zakonske zahteve.

Po drugi strani pa rezultati modeliranja ali daljinskega zaznavanja ne morejo nadomestiti spremljanja in situ (ali na terenu), kakor ga izvaja LUCAS. Za LUCAS bi lahko rekli, da predstavlja enega od evropskih standardov in situ (na primer v okviru pobude INSPIRE).

2.3.3. Prihodnja anketna raziskovanja LUCAS

Spomladi leta 2008 je predvideno anketno raziskovanje LUCAS v Bolgariji in Romuniji kot del PHARE 2006.

Z uporabo splošnih anketnih raziskovanj LUCAS kot vzorčnega okvira se lahko na zahtevo izvedejo dodatna posebna anketna raziskovanja LUCAS.

Leta 2009 in 2012 bi se lahko izvedla triletna anketna raziskovanja LUCAS, ki bi zajela celotno EU, za izpolnitev večine zgoraj opredeljenih potreb, s čimer bi se izognili dvojnemu delu na terenu.

3. PROJEKT MARS

3.1. Namen projekta

Namen agrometeorološkega sistema spremljanja posevkov in napovedovanja donosov, ki ga ja razvilo Skupno raziskovalno središče (SRS) kot del projekta MARS (Spremljanje kmetijstva z daljinsko zaznavo) v okviru kmetijske enote Inštituta za zaščito in varnost državljanov, je zagotavljanje potrebnih elementov za razumevanje, kako podnebne razmere vplivajo na letino, in napovedovanje donosov glavnih posevkov. Iz tega se je razvil sistem za napovedovanje donosov posevkov MARS, ki deluje od leta 1998.

V skladu z izvedbenimi pravili iz sklepov št. 1445/2000/ES in 2066/2003/ES je namen dejavnosti zagon agrometeorološkega modela in verige postopka obdelave satelitskih podatkov z majhno ločljivostjo NOAA in VEGETATION. Ti podatki se uporabljajo za analizo, spremljanje in napovedovanje evropskih donosov posevkov. Skupno raziskovalno središče se je zavezalo, da bo vzdrževalo modela in programsko opremo ter zagotavljalo celotni nadzor projekta. Dejavnosti MARS vključujejo druge posebne naloge, ki so zajete v okvirnem raziskovalnem programu in katerih podrobnosti v tem poročilu niso navedene.

3.2. Metodologija

Sistem za napovedovanje donosov posevkov MARS obsega štiri dejavnosti:

- nakup vremenskih podatkov in obdelavo, izračun, interpolacijo in shranjevanje dobljenih vremenskih podatkov;

- uporabo vremenskih podatkov v agrometeorološkem modelu sistema za spremljanje rasti posevkov (Crop Growth Monitoring System – CGMS). Rezultati obsegajo niz kazalnikov za simulacijo rasti glavnih posevkov. Ti kazalniki so shranjeni v geografski podatkovni bazi, ki omogoča izdelavo tematskih kart z vremenskimi statističnimi podatki in kazalniki za vsak posevek;

- pridobivanje satelitskih posnetkov NOAA-AVHRR in SPOT-VEGETATION ter obdelovanje teh podatkov s sistemi, ki jih opredeli in razvije Skupno raziskovalno središče. Kazalniki stopnje vegetacije se izračunajo z vključitvijo podatkov CORINE Land Cover (CLC); z uporabo CORINE je mogoče izračunati kazalnike vegetacije na ravni razredov pokrovnosti tal. Na ta način se izboljša analiza razredov kmetijske vegetacije na podlagi uporabe satelitskih kazalnikov z majhno ločljivostjo;

- ustanovitev skupine strokovnjakov v okviru Skupnega raziskovalnega središča za statistično analizo podatkov količinskih napovedi z uporabo predhodnih kazalnikov ter objavo kratkoročnih analiz in napovedi o donosih posevkov.

Operativne dejavnosti iz točk 1, 2 in 3 so bile privatizirane. Pogodbe so bile dodeljene zunanjemu konzorciju za obdobje 2000–2003 (MARSOP), dejavnosti pa so se nadaljevale na podlagi nove pravne podlage v obliki pogodbe MARSOP2 za obdobje 2004–2007. Četrto od zgoraj navedenih dejavnosti (ustanovitev skupine strokovnjakov za statistično analizo podatkov količinskih napovedi) je vodila neposredno Komisija pri Skupnem raziskovalnem središču v povezavi z GD za kmetijstvo. Največji dosežek te dejavnosti je Bilten MARS s 94 objavljenimi številkami v obdobju 1999–2006 in 21 številkami, ki so predvidene leta 2007. Bilteni MARS vsebujejo analizo podnebnih vplivov na glavne posevke EU, vključno s kratkoročnimi vremenskimi napovedmi, in jih redno uporabljajo analitiki skupine „Outlook“ GD za kmetijstvo. Posredovane informacije in podatki se uporabljajo za podporo pri procesu odločanja SKP, in sicer za ocene prehrambene bilance, proračunske napovedi in spremljanje izdatkov, intervencije na področju zalog in upravljanje z njimi, javne razpise za izvoz, določitev in uporabo stopnje prahe ter podporo trgom EU itd. Posebne publikacije o priložnostnih analizah se pripravijo na zahtevo GD za kmetijstvo. Rezultati operativne obdelave podatkov so javno dostopni na spletni strani http://www.marsop.info.

Zaradi procesa širitve in za prilagoditev sistema za napovedovanje donosov posevkov MARS, ki bi zajemal 25 držav, ter njegove večje profesionalizacije so bile leta 2004 sprožene številne dejavnosti v okviru projekta ASEMARS (ukrepi za podporo širitvi sistema za napovedovanje donosov posevkov MARS). Te dejavnosti se bodo nadaljevale do leta 2008. Projekt ima sedem ciljev, ki ustrezajo sedmim sklopom:

- Posodobitev sistema za spremljanje rasti posevkov: gre za dokončanje in okrepitev sistema za spremljanje rasti posevkov z razširitvijo na 10 novih držav članic EU, ocenitev manjkajočih posevkov, vključitev nove evropske karte tal, uporabo niza podatkov Corine 2000 in vključitev nadaljnjih avtomatskih postopkov v statistični modul sistema za spremljanje rasti posevkov.

- Novi meteorološki nizi podatkov: dodatne vremenske postaje, podatki, ki temeljijo na numeričnih vremenskih modelih, kot ponovne analize in kot napovedi (desetdnevne, mesečne, sezonske), ter fenološki podatki za dopolnitev in razširitev podatkovne baze MARS, ki se uporablja za analize.

- Novi satelitski podatki s srednjo in majhno ločljivostjo za dopolnitev in razširitev podatkovne baze MARS, ki se uporablja za analize, izračun podrobnejših satelitskih kazalnikov, pripravo podatkov Meteosat druge generacije, izboljšanje ocen vpliva zmrzali in bolezni ter za pripravo podatkov MODIS in MERIS z boljšo ločljivostjo (200–300 m namesto 1 km).

- Nov operativni sistem za spremljanje rasti posevkov, ki temelji na celostnih verjetnostnih vremenskih napovedih, za operacionalizacijo sistema za spremljanje rasti posevkov in izdelavo simulacij posevkov na 10 dni za medsezonske in sezonske vremenske napovedi ter pripravo verjetnostnih napovedi donosov posevkov.

- Platforma operativnega sistema za spremljanje rasti posevkov Wofost in Lingra za sistematično in nadzorovano ocenjevanje posevkov za posodobitev in ohranitev modelov o posevkih ter pašnikih in košenicah.

- Platforma za analizo občutljivosti sistema za spremljanje rasti posevkov, da se oblikuje instrument analize občutljivosti za potrjevanje sistema in analizo občutljivosti z namenom izboljšanja modeliranja.

- Nazadnje so bile leta 2006 sprožene številne dejavnosti v okviru CMI za zbiranje fenoloških podatkov obstoječih nacionalnih služb. Podatki so potrebni za izboljšanje ocenjevanja modelov in analize dobljenih simulacij.

Tabela 5 (glej Prilogo 1) prikazuje uporabo financiranja Skupnosti za projekte MARS-STAT za obdobji 2000–2003 in 2004–2007.

3.3. Vrednotenje rezultatov

3.3.1. Sistem za napovedovanje donosov posevkov MARS

Sistem za napovedovanje donosov posevkov MARS je po vsej Evropi omogočil neodvisno in homogeno ocenjevanje vplivov podnebja na donose na ravni EU-25.

Napovedi donosov iz Biltena uporablja GD za kmetijstvo kot vhodne podatke za pripravo predvidenih bilanc poljščin za Evropsko unijo in države prosilke.

Ocena objavljenih napovedi je stalna dejavnost v okviru enote MARS Skupnega raziskovalnega središča. Naknadne napake pri količinskih napovedih donosov se izračunajo na podlagi končnih uradnih podatkov. Za obdobje 1999–2003 napake pri napovedih ne presegajo povprečnih napovedi sistema MARS, ki so bile objavljene v predhodnih letih (vir: Poročilo QUAMP, rezultati študije, ki jo je financiralo Skupno raziskovalno središče in izvedla zunanja neodvisna družba v letih 2003–2004). Efektivna srednja kvadratna napaka (Root mean square error – RMSE), izračunana za žita, je zabeležila povečanje napake pri napovedih po širitvi (od 0,6 q/ha na 1,5 q/ha). Kljub temu se RMSE od prvih začetnih let projektov ASEMARS naglo znižuje (leta 2005 se je napaka znižala na 0,1 q/ha).

3.3.2. Dodatne raziskovalne dejavnosti, ki jih izvaja Skupno raziskovalno središče in ki so povezane s krepitvijo metodologij za ocenjevanje pokrovnosti tal (institucionalna podpora EUROSTAT-u za projekt LUCAS)

Poleg agrometeoroloških dejavnosti druge raziskovalne projekte, omejene na spremljanje tehnologije in metodološke podpore za projekt LUCAS, izvaja in iz lastnega proračuna financira Skupno raziskovalno središče.

Za optimizacijo učinkovitosti načrta vzorčenja projekta LUCAS v okviru enakih proračunskih omejitev je bila v Grčiji preskušena spremenjena metodologija kot odgovor na prošnjo grškega Ministrstva za kmetijstvo.

Po sprejetju spremenjene okvirne metodologije vzorčnih točk so rezultati potrdili pričakovano izboljšanje na ravni natančnosti (koeficienti variacije so se izboljšali za trikrat). Zato je bila raziskava podlaga za pripravo specifikacij za anketna raziskovanja LUCAS za leti 2005 in 2006.

Druga dejavnost je zadevala razvoj programske opreme za izračun ocen LUCAS v skladu z novo okvirno metodologijo vzorčnih točk (programska oprema CAESAR). Programska oprema se je uporabljala za kampanji LUCAS leta 2005 in 2006.

3.4. Sklepne ugotovitve

Glede na koristnost informacij in podatkov, ki jih v zadnjih letih v zvezi s projektom MARS zagotavlja Skupno raziskovalno središče za SKP, želi Komisija nadaljevati to dejavnost v obdobju 2008–2013.

.

3.5. Priloga 1

Tabela 5 – Izdatki, nastali v zvezi z agrometeorološkim sistemom (MARS-STAT) (v EUR)

Sklop/faza | Faza 1 | Faza 2 | Faza 3 | Skupaj (vse tri faze) |

Obdobje | 2000/2001 | 2002 | 2003 | 2000/2003 |

SKLOP 1 | 151 812 | 99 650 | 99 650 | 351 112 |

SKLOP 2 | 204 900 | 87 500 | 90 100 | 382 500 |

SKLOP 3 | 207 294 | 160 010 | 162 310 | 529 614 |

SKLOP 4 | 259 372 | 197 468 | 200 567 | 657 407 |

Usklajevanje | 74 220 | 29 500 | 30 400 | 134 120 |

Skupaj/faza | 897 598 | 574 128 | 583 027 | 2 054 753 |

Tabela 6 – Izdatki za MARS iz proračunske vrstice GD za kmetijstvo (odobritve za prevzem obveznosti) na podlagi podaljšanja Sklepa Sveta za obdobje 2004/2007 in načrta projektov MARS OP II in ASEMARS |

Odobritve za prevzem obveznosti MARS |

Projekt/leto | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | SKUPAJ |

Faza 1 MARS OP II | 850 000 |

Faza 2 MARS OP II | 595 751 |

Faza 1 ASEMARS | 649 800 |

Faza 3 MARS OP II | 557 233 |

Faza 2 ASEMARS | 650 000 |

Faza 4 MARS OP II | 600 000 |

Faza 3 ASEMARS | 551 924 |

Faza 4 ASEMARS | 647 492 |

MARS OP II | 850 000 | 595 751 | 557 233 | 600 000 |

ASEMARS | 649 800 | 650 000 | 551 924 | 647 492 |

Skupaj MARS | 850 000 | 1 245 551 | 1 207 233 | 1 151 924 | 647 492 | 5 102 200 |

[1] UL L 163, 4.7.2000, str. 1. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št. 786/2004/ES (UL L 138, 30.4.2004, str. 7).

[2] UL L 309, 26.11.2003, str. 9.

[3] EFTAS, SADL, LUXspace (2007): Možnostna študija o potencialnem razvoju projekta LUCAS. Končno poročilo pogodbe št. 61103.2005.001-2006.157.

[4] Poročilo Komisije državam članicam o izvajanju tehnik prostorskih anketnih raziskovanj (LUCAS) in daljinskega zaznavanja (MARS) za kmetijske statistike. COM(2005) XXX.

[5] Sistematični vzorec ( temeljni vzorec ) se nanaša na geografsko koordinatno mrežo velikosti 1 km, ki je v skladu s priporočili INSPIRE in ki ustreza približno 4 milijonom točk za celotno Evropsko unijo.

Glavni vzorec LUCAS je podskupina temeljnega vzorca, ki ustreza geografski koordinatni mreži velikosti 2 km, oblikovana z uporabo vseh parnih točk v temeljnem vzorcu. Ta vzorec vsebuje približno 1 milijon točk.

Vsaka točka v glavnem vzorcu se interpretira po fotografiji nato pa dodeli eni od sedmih površin („obdelovalna zemljišča“, „trajni nasadi“, „trajne košenice“, „gozdne površine, resave“, „gola zemljišča in nizko ali revno rastje“, „vodne površine“ ali „grajene površine“). Iz glavnega vzorca površin se vzame podvzorec točk ( vzorec s terena ) za razvrstitev po obisku na terenu na temelju opredeljene nomenklature.

[6] Da se omogoči primerjava rezultatov iz Uredbe Sveta (EGS) št. 959/93 o statističnih podatkih o poljščinah in Uredbe Sveta (EGS) št. 837/90 o proizvodnji žit.

[7] Kakor je bilo ugotovljeno v: EFTAS, SADL, LUXspace (2007); glej zgoraj.

[8] http://www.gmes.info/.