[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI | Bruselj, 5.9.2007 COM(2007) 501 konč. SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ O POLITIKI NAMESTITVE SLUŽB KOMISIJE V BRUSLJU IN LUXEMBOURGU SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ O POLITIKI NAMESTITVE SLUŽB KOMISIJE V BRUSLJU IN LUXEMBOURGU 1. UVOD Države članice so leta 1997 v Amsterdamu sklenile, da bo imela Evropska komisija sedež v Bruslju, in potrdile odločitev z dne 8. aprila 1965, v kateri so bile določene posebne dejavnosti, ki naj bi bile locirane v Luxembourgu. Od takrat je Komisija trikrat opredelila cilje svoje nepremičninske politike. Komisija je s Sporočilom iz leta 1996 o nepremičninski politiki v Bruslju in Luxembourgu, Sporočilom iz leta 1999 o nepremičninski politiki v Bruslju in Sporočilom iz leta 2003 o nepremičninski politiki in infrastrukturi v Bruslju[1] poudarila ter potrdila naslednje tri cilje: - smotrna namestitev služb in izboljšanje delovnih pogojev za osebje; - okrepitev politike nakupov nepremičnin; - vplivanje nepremičninske politike Komisije na urbano okolje Bruslja v okviru okrepljenega dialoga z belgijskimi organi. Od leta 2003 so se razmere v Bruslju in Luxembourgu tako spremenile, da je treba obstoječo politiko na tem področju prilagoditi v smislu upoštevanja opredeljenih ciljev in razvoja trga. Komisija želi prav tako še naprej usklajevati politiki, ki se izvajata v Bruslju in Luxembourgu, ter hkrati upoštevati značilnosti obeh lokacij. Spremembe so najbolj opazne na področju povprečne tržne cene, skupne površine, ki jo zavzemata obe lokaciji, večjega poudarka, namenjenega okolju in potrebi po zmanjšanju emisij ogljika s strani Komisije, varstvu in varnosti, ter na področju odnosov z organi države gostiteljice. Ob upoštevanju zgoraj navedenega in na podlagi tega sporočila Komisija določa svoje poglavitne smernice politike in potrebe za prihodnost, pri čemer se zlasti osredotoča na: - opredelitev dolgoročnega strateškega načrta za prostorske potrebe. Na tem načrtu bodo temeljile poglavitne možnosti in potrebe Komisije glede prihodnjih lokacij in projektov na področju nepremičnin; - nadaljevanje prizadevanj za racionalizacijo trenutnega portfelja nepremičnin, zlasti z združitvijo služb Komisije v manjše število večjih zgradb. To bo omogočilo učinkovitejši izkoristek prostora v sodobnih, za ta namen ustreznih zgradbah; - podporo k zasnovi preureditve četrti „Quartier européen“ v Bruslju s strani belgijskih organov; v tej fazi se predlaga, da ta četrt ostane središče delovanja Komisije. To območje bi bilo treba dopolniti z ureditvijo omejenega števila pomembnih lokacij zunaj četrti „Quartier européen“, s čimer bi se razširila geografska prisotnost Komisije in izvajal pritisk na znižanje cen nepremičnin; - potrditev četrti „Kirchberg“ v Luxembourgu kot glavne lokacije Komisije; - pregled metodologije za izvedbo javnih razpisov na področju nepremičnin – ki naj bi se začela izvajati 1. januarja 2008 – da se omogoči pridobitev najboljšega razmerja med kakovostjo in ceno – zlasti tako, da institucija najbolje izkoristi svoj pogajalski položaj – ter preglednost na trgu; - združitev zgoraj navedenih elementov bi morala omogočiti zadostne naložbe v izvedbo številnih načel politike – zlasti, da se zagotovijo okoljsko trajnostne, visokokakovostne zgradbe in izboljšajo pogoji namestitve za osebje. Ti elementi se medsebojno krepijo. Komisija je ob trenutnem sodelovanju z lokalnimi organi, zlasti z bruseljsko regijo v primeru Belgije, ki se zavezuje olajšati izvajanje strateškega pristopa, v edinstvenem položaju, da doseže znatno in trajno izboljšanje na področju nepremičninske politike v dobro institucije, njenega osebja in držav gostiteljic. 2. TRENUTNE RAZMERE 2.1. Sedanje razmere 2.1.1. Bruselj Komisija je konec junija 2007 v Bruslju zavzemala približno 865 000 m² prostora, porazdeljenega med 61 zgradb[2], v katerih je bilo nameščenih skupno skoraj 22 000 zaposlenih (uradnikov in pogodbenega osebja). Večina zgradb je majhnih ali zelo majhnih (dve tretjini vseh zgradb meri manj kot 15 000 m²) in samo 8 zgradb je večjih od 20 000 m². V Bruslju so prostori Komisije[3] v glavnem združeni na treh različnih lokacijah[4]: - četrt „Quartier européen“[5] (710 000 m2 s skoraj 19 000 zaposlenimi); - lokacija Beaulieu (80 000 m2 z 2 000 zaposlenimi); - lokacija Rue de Genève/Da Vinci (56 500 m2 s 1 250 zaposlenimi). 2.1.2. Luxembourg Komisija je konec junija 2007 v Luxembourgu zavzemala približno 125 000 m² pisarniškega prostora, porazdeljenega med 5 zgradb, v katerih je bilo nameščenih skupno nekaj več kot 3 740 zaposlenih (uradnikov in pogodbenega osebja). V Luxembourgu so prostori Komisije v glavnem združeni na dveh različnih lokacijah: Kirchbergu in Gasperichu. 2.1.3. Splošni razvoj V zadnjem desetletju je Komisija vodila splošno politiko nakupov nepremičnin, predvsem prek emfitevze, običajno v obdobju 27 let. Trenutne razmere pa zaznamuje določeno število slabosti, med katerimi so bile mnoge opredeljene v poročilih Evropskega računskega sodišča, ki so bila dopolnjena z ugotovitvami službe za notranjo revizijo v letu 2007. Kljub temu, da so bila v preteklosti sprejeta sporočila o nepremičninski politiki, so izvajanje načel, na katerih so temeljila ta sporočila – številna se kažejo v tem dokumentu – ovirale praktične težave, povezane z uvedbo sprememb v tako obsežnem številu zgradb, ki so večinoma premajhne ali jih ni mogoče ustrezno prilagoditi. Poleg tega bi bilo mogoče znatne spremembe uspešno uvesti le z dejavnim sodelovanjem in partnerstvom ustreznih organov države gostiteljice, ki pa v preteklosti nista bila dovolj izkoriščena. Zato je treba okrepiti in racionalizirati obstoječi pristop, opredeljen v predhodnih sporočilih o nepremičninski politiki, in sicer: - z dovolj dolgoročnim načrtovanjem potreb po prostoru, da se prepreči nesistematični prevzem ali najem zgradb; to nalogo bosta v glavnem izvajali službi OIB in OIL na podlagi večletnega političnega okvira (MAPF – Multi Annual Policy Framework), ki ga odobrita upravna odbora navedenih služb[6]; - s poglobljeno proučitvijo trga, preglednostjo in konkurenco na področju javnih razpisov za nepremičnine[7]; - z omejitvijo števila zgradb v četrti „Quartier européen“ v Bruslju, da se prepreči pritisk na zvišanje cen; - z upoštevanjem vseh stroškov uporabe prevzetih zgradb in torej visokih stroškov obnove v prihodnosti, v številnih primerih pred iztekom pogodbe o nakupu ali užitku. V zvezi s tem bo izvedena študija, ki se bo zaključila pred koncem leta 2008; - s krepitvijo trenutnih prizadevanj za zmanjšanje razpršitve Komisije po številnih zgradbah, zaradi česar se povečajo stroški, povezanih z infrastrukturo IKT in z upravljanjem s tem povezanih storitev, pojavi potreba po dodatnih nekoristnih prostorih, je Komisiji onemogočeno dosegati ekonomije obsega, ki naj bi jih dosegala organizacija njene velikosti, se zmanjša simbolični vpliv prisotnosti te institucije v državi gostiteljici ter bolj zaplete prostorsko načrtovanje za države gostiteljice; - z upoštevanjem potrebe po vzpostavitvi novih partnerstev z organi države gostiteljice in krepitvi partnerstev, sklenjenih v preteklosti, zlasti v regiji glavnega mesta Bruselj. V tem okviru je začela igrati koristno vlogo delovna skupina „EU–Belgija“[8]; - z upoštevanjem potrebe po dodatni okrepitvi dosedanjih prizadevanj za povečanje učinkovitosti v smislu porabe energije, ki bi odražala vedno večji pomen ukrepov za boj proti podnebnim spremembam v zadnjih letih. Ta pristop bi moral omogočiti dejanske izboljšave. Z načrtovanjem večjih in učinkovitejših zgradb ter s sposobnostjo, da v celoti izkoristimo naš položaj na trgu nepremičnin s krepitvijo potrebnih elementov konkurence na različnih stopnjah – vključno s poglobljeno proučitvijo trga – bo mogoče izvesti nujne izboljšave zgradb, ki bi zagotovile, da bi zgradbe izpolnile potrebe Komisije in njenega osebja ter spoštovale politike, za katere se bolj na splošno zavzema EU. 2.2. Prihodnje potrebe po prostoru v Bruslju in Luxembourgu Kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne potrebe Komisije po prostoru so od leta 2003 predmet temeljitega večletnega načrta[9] (MAPF), ki se vsako leto posodobi skladno s ciklom strateškega načrtovanja in programiranja Komisije. V načrtu je navedeno število kvadratnih metrov, potrebnih v vsakem letu, in datum izteka pogodb o nakupu, pogodb o najemu in drugih dogovorov[10]. To dolgoročno načrtovanje zajema obdobje 15 let in Komisija se bo pri sprejemanju svojih poglavitnih odločitev, povezanih s strategijo, vedno bolj opirala na ta instrument. Vse prihodnje odločitve o opredelitvi lokacij, o novih srednjeročnih projektih in možni ureditvi nove(-ih) lokacije (lokacij) bodo morale temeljiti na tem načrtu in biti skladne z njim. Bruselj Poleg 2 500 zaposlenih, ki so se ali se bodo v obdobju 2004–2008 pridružili Komisiji v Bruslju zaradi pristopa 10 novih držav članic leta 2004, se od leta 2007 po pristopu Bolgarije in Romunije pričakuje dodatnih 850 novih zaposlenih. Predvideno povečanje števila osebja bo glede na trenutno stanje[11] povzročilo dodatno povpraševanje po pisarniških prostorih, ki je za prihodnja tri leta ocenjeno na približno 35 000 m². V tem okviru bo posebna pozornost namenjena ureditvi novih konferenčnih zmogljivosti. Luxembourg Kar zadeva Luxembourg, je treba poleg osebja, ki se je Komisiji pridružilo ali se ji bo pridružilo v obdobju 2004–2008 zaradi pristopa 10 novih držav članic, zlasti pa v okviru širitve EU-2, na lokacijo namestiti 200 zaposlenih. To – ob upoštevanju pomanjkanja prostora – pomeni, da je treba pisarniške prostore povečati za 12 000 m². Zaradi konsolidacije informacijske in telekomunikacijske infrastrukture ter gostovanja informacijskih sistemov različnih generalnih direktoratov v podatkovnem središču upoštevati možnost precej obsežne razširitve prihodnjega podatkovnega središča in njegovega novega rezervnega sistema na razdalji, ki bi omogočala popolnoma varne visokohitrostne telekomunikacijske storitve. Podatkovno središče bi lahko bilo nameščeno v novih zgradbah Komisije, njegov rezervni sistem pa v zgradbi Jean Monnet 2. Podrobna študija, ki bo ocenila stroškovno učinkovitost tega pristopa, bo posodobljena leta 2007. Da bi se odzvala na nepredvidene situacije z vidika varnosti, Komisija proučuje možnost, da bi najela „prostore z opremo IT “. 3. POVEčANJE UčINKOVITOSTI IN POVEZANOSTI Z ZDRUžITVIJO SLUžB KOMISIJE V MANJšE šTEVILO VEčJIH ZGRADB Obstoječi portfelj nepremičnin se z združitvijo služb v manjše število velikih zgradb (načeloma vsaj 50–100 000 m² za vsako zgradbo ali kompleks) znatno racionalizira. Trenutno se učinkovitost od zgradbe do zgradbe (zlasti kar zadeva razmerje med neto uporabno površino in skupno površino v m²) zelo razlikuje in je v številnih primerih znatno omejena zaradi premajhne velikosti zgradb. Preprečiti je treba, da bi bili GD-ji razpršeni po več zgradbah, tako da se en GD namesti v eni sami zgradbi, pri dodelitvi nove zgradbe pa je treba dati prednost GD-jem, ki so nameščeni v manj učinkovitih zgradbah. To ponuja številne možnosti za povečano učinkovitost (učinkovitejša uporaba prostora, skupni objekti, konsolidacija in skupna uporaba infrastrukture IKT ter z njo povezanih storitev, stroški, povezani z nadzorom dostopa in varnostjo, upravljanje zgradb, poraba vode, gretje in hlajenje, razsvetljava, dvigala in druge storitve) brez negativnih posledic za osebje in z možnostjo ustvarjanja prihrankov. 4. IZBOLJšANJE SPOSOBNOSTI DELOVANJA KOMISIJE NA TRGU NEPREMIčNIN Obstajata dva poglavitna načina, kako bi lahko Komisija izboljšala svojo sposobnost delovanja na trgu nepremičnin in kar najbolje izkoristila svojo relativno vlogo v okviru pogajanj za dosego ugodnih pogojev na področju javnih naročil in financiranja: 4.1. Povečana konkurenca na trgu: nova metodologija za nakup in najem zgradb Obstoječi postopki za oddajo javnih naročil so v celoti skladni z zahtevami finančne uredbe (člen 91 finančne uredbe[12] ter člen 116(1) in člen 126(1)(h) podrobnih pravil za izvajanje uredbe). Kakor je potrdila tudi služba za notranjo revizijo, pa postopki niso zasnovani tako, da bi zagotovili dovolj visoko stopnjo preglednosti, pa tudi ne vseh potrebnih elementov popolne konkurence za pridobitev najboljšega razmerja med kakovostjo in ceno. Komisija zato meni, da je treba povečati preglednost in konkurenco na področju postopkov za najem in nakup zgradb. Predlagano je torej oblikovanje nove metodologije v smislu izboljšanja obstoječih postopkov, ki jih predvideva zakonodajalec za podpis nepremičninskih pogodb, na eni strani tako, da se doda element sistematične proučitve trga z objavo obvestila o zbiranju predlogov glede zgradb, na drugi strani pa tako, da se nadalje strukturirajo in pojasnijo postopki v okviru Komisije. Namen predlagane metodologije, opisane v tem sporočilu, je ohraniti potrebno diskrecijsko pravico Komisije v okviru javnih naročil na področju nepremičnin ter hkrati doseči najboljše razmerje med kakovostjo in ceno. Predlagana metodologija pojasnjuje in razčlenjuje faze postopka, ki se nanašajo na proučitev in pogajanje, kljub temu pa še naprej ostaja v okviru področja uporabe postopkov, predvidenih v finančni uredbi in pravilih za njeno izvajanje. Ta možnost ima prednost, da spoštuje obstoječi regulativni okvir in zagotavlja boljšo preglednost. Prav tako se predlaga, da se po treh letih uporabe te nove metodologije pregleda njen vpliv in posebno pozornost nameni njeni učinkovitosti. Predlagana metodologija temelji na štirih načelih: - boljša obveščenost udeležencev na trgu na podlagi letne objave ocene potreb Komisije za tekoče leto in naslednja štiri leta. Te informacije bodo objavljene v Uradnem listu EU (UL EU) in na ustreznih spletnih straneh Komisije na začetku vsakega leta. Obveščenost bo zagotovljena poleg sistematične tržne raziskave služb OIB/OIL o razpoložljivostih na področju nepremičnin; - povečani konkurenci med udeleženci na trgu s sistematično objavo v UL EU in na ustreznih spletnih straneh Komisije posebnih potreb za vsak nov nepremičninski projekt in z uvedbo načela o sistematičnem pogajanju o finančnih pogojih z več ponudniki hkrati; - povečani preglednosti postopka, tako na notranji kot na zunanji ravni, zlasti s sistematično objavo: - minimalnih zahtev za vsak dejanski projekt; - meril za izključitev; - izida postopka. - tesnejšem sodelovanju in interakciji med zadevnimi oddelki Komisije z ustanovitvijo večdisciplinarnega odbora, tj. odbora za nepremičnine. Ta odbor bo pristojen za predložitev mnenja odredbodajalcu na podlagi prenosa[13] med vsemi fazami metodologije in zlasti o: - specifikacijah in funkcionalnostih vsakega projekta pred objavo; - merilih, ki se bodo uporabila za oceno vsakega projekta; - oceni in izboru projektov, o katerih se je treba pogajati; - izboru končno izbranega projekta. Odbor bo lahko kadar koli in zlasti v ključnih fazah postopka zahteval notranje in/ali zunanje[14]strokovno mnenje o katerem koli vprašanju tehnične in/ali finančne narave. Predlagana metodologija predvideva šest faz: - začetna faza: opredelitev večletnih potreb ter objava v UL EU in na ustreznih spletnih straneh Komisije; - faza 1: temelji na začetni fazi, opredelitev letnih potreb; - faza 2: objava posebnih potreb; - faza 3: analiza vseh prejetih projektov; sprejetje/zavrnitev projektov; primerjalna finančna analiza vseh veljavnih prejetih ponudb in predizbor treh projektov; - faza 4: tehnična analiza in pogajanje o finančnih pogojih treh izbranih projektov ter izbor enega projekta za začetek faze 5; - faza 5: tehnična študija in analiza proračunskih potreb, priprava osnutka pogodbe za projekt, izbran v fazi 4; - faza 6: posvetovanje med službami po izidu faze 5 in podpis pogodbe. Odbor za nepremičnine bo na koncu faz 1, 3, 4 in 5 predložil svetovalno mnenje. Komisija si bo pridržala pravico, da se kadar koli in z ustrezno utemeljitvijo odloči, da ne bo uporabila te nove metodologije – v celoti ali delno – da zagotovi najboljše možno razmerje med kakovostjo in ceno. Da bi Komisija dodatno izboljšala preglednost in operaterje na trgu v celoti seznanila o svojih postopkih, bo leta 2008 objavila informativni priročnik o postopkih, v katerem bo pojasnila novo metodologijo in pogoje, ki veljajo za zakup/nakup zgradb. Ta priročnik bo imel dvojni cilj: 1. združil in pojasnjeval bo notranje postopke in pravni okvir, ki ureja javna naročila za zakup ali nakup zgradb, ki izhajajo iz finančne uredbe[15]; 2. določal bo splošne pogoje, pod katerimi lahko Komisija kupi ali zakupi zgradbe, in vseboval opredelitve postopkov, ki jih je treba upoštevati. 4.2. Proučitev sredstev za boljše možnosti in mehanizme financiranja Nastali stroški so eno od temeljnih meril, ki se uporablja za pogajanja v zvezi z zgradbami. Komisija zato stalno spremlja tržna gibanja in proučuje možnosti za ohranjanje ustreznega ravnovesja med potrebami po prostoru in proračunskimi perspektivami. Na podlagi pridobljenih izkušenj bo Komisija načeloma nadaljevala svojo politiko nakupov, kakor je bila opredeljena v prejšnjih letih. Poleg stabilnosti, ki jo je pridobila s politiko nakupov, je Komisija vzpostavila tudi nov način financiranja nakupov, in sicer „nakup z odloženim plačilom“[16]. Nakup z odloženim plačilom je običajno ne le pravno, temveč tudi finančno enostavneje izvajati v primerjavi s prejšnjo pravno obliko zakupnih pogodb (emfitevza). Da bi Komisija še naprej zagotavljala določeno stopnjo prilagodljivosti, vsekakor namerava imeti vrsto zgradb še naprej v najemu ali užitku. Študija za oceno pravilnega ravnovesja med nakupom in najemom ali užitkom bo zaključena do leta 2008. Njeni rezultati se bodo uporabili za nadaljnje izboljšanje celovitega pristopa Komisije na tem področju. Da se v celoti izkoristijo potencialne ugodnosti politike nakupov, pa je pomembno popolnoma upoštevati vse stroške uporabe zgradb. Pogodbe o nakupu, ki so bile sklenjene za obdobje 27 let, na primer znatno presegajo pričakovano dobo – ocenjeno na približno 20 let – v kateri so poslovne zgradbe uporabne, ne da bi jih bilo treba temeljito obnoviti. Politika nakupov bo tako vplivala na prihodnje stroške vzdrževanja in obnove, ker bo Komisija morala v svojem splošnem večletnem načrtu predvideti prihodnje obnove zgradb, ki jih ima v lasti, in posledične začasne rešitve za namestitev osebja, ki bo zaradi teh obnov prizadeto. Potreba po izpraznitvi zgradb – tudi samo začasni izpraznitvi – ki jih je treba prenoviti, bo vplivala na portfelj nepremičnin, zlasti ker se lahko kratkoročni najemi in/ali prodaje zgradb izkažejo za potrebne ali priporočljive. Za obvladovanje teh posebnih razmer bo treba natančno opredeliti in proučiti ustrezne mehanizme z vidika njihove operativne, pravne in proračunske izvedljivosti. Medtem ko bo nakup še naprej običajna praksa, se bo vzporedno z do zdaj uporabljenimi mehanizmi podrobno proučila izvedljivost novih pristopov za financiranje. Obstajata dve možnosti: - sklenitev zakupa, ki bo vključeval pogodbo za opravljanje storitev, pri čemer bi se lastnik zgradbe zavezal, da bo v obdobju trajanja pogodbe ali javno-zasebnih partnerstev ohranil določeno stopnjo storitve in udobja; - sklenitev finančnih ureditev s posredništvom Evropske investicijske banke v skladu s priporočilom Evropskega računskega sodišča. 5. STRATEšKI PRISTOP GLEDE LOKACIJE ZGRADB 5.1. Komisija v Bruslju Ob upoštevanju potreb po zmogljivosti in glede na razpoložljiva finančna sredstva je Komisija več let izvajala politiko omejene diverzifikacije in decentralizacije svojih pisarniških prostorov zunaj četrti „Quartier européen“ ter razvijala nove komplekse v drugih predelih Bruslja, kjer je mestni razvoj prav tako pomemben. V okviru jasne dolgoročne strategije je treba ta pristop zdaj pregledati. V zvezi s tem obstajajo tri poglavitne možnosti: 5.1.1. Ohraniti četrt „Quartier européen“ in jo preurediti na eni sami lokaciji, na kateri bi bile osredotočene vse dejavnosti razen arhivov in drugih pomožnih storitev Prednost te rešitve je, da ustvarja močno simbolično prisotnost v Bruslju, pripomore k usklajenosti in identiteti ter maksimizira ekonomije obsega. Omejila bi potovanja po Bruslju in bila všeč osebju, ki si izjemno želi delati v evropski četrti[17]. Ta rešitev bi zahtevala obsežno združitev obstoječih zgradb in izgradnjo velikega sklopa novih zgradb. Obsežna ureditev pa se bo izkazala za neizvedljivo, če Komisija ne sprejme novega pristopa za uporabo prostora, ki bi omogočil zadostno znižanje splošnih potreb. Poudariti je treba, da bi združitev na eni sami lokaciji zmanjšala nizko stopnjo prilagodljivosti Komisije pri izpolnjevanju prihodnjih potreb, nekoliko omejila možnosti za razširitev in povečala pritisk na cene nepremičnin. Poleg tega lahko otežkoči vključitev v lokalno okolje. 5.1.2. Pristop, ki predvideva več lokacij in temelji na preureditvi četrti „Quartier européen“ kot glavne lokacije delovanja Komisije, skupaj z ureditvijo največ treh velikih lokacij zunaj četrti Ta pristop bi četrt „Quartier européen“ potrdil kot glavno lokacijo v Bruslju ter zahteval obsežno združitev in izgradnjo, kot sta opisani v možnosti pod točko 5.1.1. Poleg tega naj bi se postopoma razvilo omejeno število lokacij, in sicer največ 3 druge lokacije (v skladu z načeli politike, določenimi v spodnjem oddelku 6). Vsaka lokacija bi morala načeloma imeti zadostno kritično maso, da bi se zagotovila upravičenost in nudila potrebne ekonomije obsega, in sicer od 100 000–250 000 m² na lokacijo. Opredelitev ustreznih lokacij bi treba izvesti v tesnem sodelovanju z regionalnimi in lokalnimi organi, iz predhodne proučitve pa izhaja, da je potencialnih upravičenih lokacij, ki bi se v naslednjih 5–10 letih razvile, veliko. Čeprav bi ta pristop imel nekaj pomanjkljivosti (osebje bi se dodatno gibalo med lokacijami in bilo geografsko razpršeno, pojavili bi se dodatni stroški zaradi potrebe, da se na lokacijah predvidi socialna infrastruktura, kot so gostinski obrati), bi imel znatne prednosti: po eni strani bi se z uvedbo močnega dejavnika konkurence odzvala na pomisleke Računskega sodišča, da je za znižanje cen na trgu nepremičnin v četrti „Quartier européen“ potrebna porazdelitev lokacij; po drugi strani pa bi bili organi države gostiteljice naklonjeni možnosti, ki bi bolje zagotavljala skupno uporabo zemljišč v četrti „Quartier européen“. 5.1.3. Ureditev ene same nove lokacije zunaj četrti „Quartier européen“ za dejavnosti Komisije Ta pristop temelji na izgradnji novega „evropskega mesta“ na pozidanem ali nepozidanem območju zunaj četrti „Quartier européen“. Prednost tega pristopa bi bila, da bi bili vsi oddelki in osebje združeni na primerni in sodobni lokaciji, kar bi zagotavljalo prilagodljivost in zmožnost širitve in/ali reorganizacije služb. Predhodna proučitev je pokazala, da obstajajo številne potencialne lokacije, ki bi bile primerne za dolgoročno uporabo. Obstaja pa nekaj izrazitih pomanjkljivosti: izbira, načrtovanje in izgradnja take lokacije bi zahtevali veliko časa, lokacija pa ne bi mogla biti pripravljena v razumnem roku. Prav tako pa bi razdalja med Komisijo in drugimi institucijami lahko bila precejšnja. * * * V tej fazi se zdi, da je med temi tremi možnostmi najprimernejša možnost 5.1.2. 5.2. Komisija v Luxembourgu V 90. letih se je Komisija zaradi vedno večjega števila zaposlenih in potrebe po zapustitvi nekaterih zgradb, ki jih je zasedala na lokaciji „Plateau de Kirchberg“, morala namestiti v južnem delu mesta – v tako imenovani četrti Gasperich. Končna odločitev za to drugo lokacijo Komisije je bila sprejeta ob prevzemu zgradbe EUROFORUM, prvotno namenjene službam GD TREN in drugim oddelkom Komisije, ki zahtevajo zelo visoko raven zaščite. Komisija namerava srednjeročno z izgradnjo nove zgradbe Jean Monet (tako imenovane JMO2) na lokaciji „Plateau de Kirchberg“ zapustiti male zgradbe, ki jih zaseda na lokaciji Gasperich. Uporabno dovoljenje obstoječe zgradbe JMO1 velja do decembra 2014. Komisija mora za obdobje 2007–2014 prisotnost v zgradbi formalizirati s podpisom pogodbe o najemu s skladom za urbanizacijo Kirchberg („Fonds d'Urbanisation“). Zgradba JMO2 v skupni površini 120 000 m² bi morala nadomestiti zgradbo JMO1. Locirana naj bi bila na lokaciji „Plateau Kirchberg“ na zemljišču, ki naj bi ga luksemburška država Komisiji ponudila za simbolično ceno 1 EUR. Z memorandumom o soglasju je treba določiti operativne dogovore med luksemburško državo in Komisijo. Socialna infrastruktura na lokaciji „Plateau Kirchberg“ je bila zgrajena v 80. letih, njena življenjska doba pa naj bi se iztekla po letu 2010. Komisija bo zato do konca leta 2007 izdelala pripravljalne študije v zvezi z lokacijo in opredelitvijo potreb za prihodnjih nekaj let. Istočasno so bile predlagane začasne rešitve, kot je razširitev obstoječih vrtcev („Centres de la Petite Enfance“). Komisija mora z drugimi institucijami prav tako oceniti možnost uporabe medinstitucionalnega centra za socialne dejavnosti. 5.3. Agencije Začela se je interna splošna razprava o agencijah, izvajalskih agencijah in drugih primerih, v katerih se je izkazala potreba po prostorih (na primer za osebje, povezano z raziskovalnim programom). Na podlagi rezultatov te analize bo treba določiti vse vidike nepremičninske politike za te primere ter vlogo OIB/OIL in vlogo zadevnih služb. Na podlagi trenutnih izkušenj OIB in OIL se lahko pričakuje, da bosta navedeni službi odgovorni za pridobitev in upravljanje pisarniškega prostora za izvajalske agencije na podlagi dogovorov na ravni služb, v katerih bo med drugim določeno plačilo za ponujene storitve. 6. ARHITEKTURNA NAčELA IN NAčELA NEPREMIčNINSKE POLITIKE S prednostmi učinkovitejšega portfelja nepremičnin in zmanjšanjem števila zasedenih zgradb je mogoče izvajati strategijo nepremičninske politike, sestavljeno iz vrste med seboj povezanih načel politike in vodenja. S skupnega vidika pomenijo celostni in trajnostni pristop, ki bi moral olajšati poglavitne izboljšave na področju kakovosti in narave zgradb, zato pa tudi poklicnega življenja osebja, ki je v zgradbah nameščeno. Na teh načelih, ki bodo sama po sebi merila uspešnosti za izgradnjo ali nakup novih zgradb, bo temeljila konkurenca med potencialnimi lokacijami delovanja Komisije. Komisija si predvsem prizadeva, da bi za svoj obstoječi in prihodnji portfelj nepremičnin zagotovila najboljše razmerje med kakovostjo in ceno. Z izvajanjem načel politike iz tega sporočila namerava Komisija zagotoviti, da bo v prihodnosti imela učinkovitejše zgradbe za namestitev svojega osebja pod pogoji, ki bodo ponujali vsaj enako udobje, ne glede na lokacijo zgradbe, nenazadnje pa spoštovala omejitve, določene s sporazumom, ki so ga države članice sklenile v okviru finančne perspektive. Ti ukrepi naj bi v resnici dolgoročno omogočili Komisiji, da izboljša kakovost svojih zgradb in posledično poveča vrednost svojih sredstev, in sicer tako, da bi na podlagi ustreznih postopkov in pogajanj ter ob popolnem spoštovanju proračunskih omejitev izbirala samo strateško locirane zgradbe visoke kakovosti in učinkovitosti. 6.1. Človeška in funkcionalna razsežnost Zgradbe, ki jih zaseda Komisija, so močan simbol prisotnosti institucije, hkrati pa imajo velik vpliv na urbano okolje, v katerem so locirane. Zato ne bi smele kaziti pokrajine, temveč pozitivno prispevati k mestnemu življenju. Komisija si bo kot ključna udeleženka na trgu nepremičnin določila zelo visoke standarde razvoja, pri čemer si bo prizadevala, da bo izboljšala kakovost življenja četrti ter prispevala k pozitivni podobi Evrope v očeh državljanov, pa tudi zagotovila sodobno in ustrezno delovno okolje za osebje in obiskovalce. Prihodnja nepremičninska politika Komisije bi zato morala temeljiti na naslednjih načelih: 6.1.1. Kakovost zgradb Zasnova zgradb Komisije (in zlasti najprestižnejših projektov) bi morala zadostiti visokim standardom v arhitekturi, s čimer bi nastala ustrezna in pozitivna simbolična podoba, s katero bi se poudarila prisotnost institucije v okolju; zagotovila pa tudi izgradnjo zelo učinkovitih zgradb. Komisija meni, da bo na tem področju dosegla visokokakovostne rezultate s tem, ko bo za vse večje spremembe objavila arhitekturne razpise in/ali sodelovala v izbirnih komisijah. Uporaba tovrstnih razpisov dolgoročno ne sme povzročiti dodatnih stroškov in mora biti proračunsko nevtralna. Stroški bodo ocenjeni glede na možne koristi z vidika izboljšanja kakovosti, funkcionalnosti in učinkovitosti. 6.1.2. Vključitev v urbano okolje Zgradbe je treba v celoti vključiti v urbano okolje, v katerem so locirane, ter olajšati ustrezno ravnovesje med pisarniškimi, stanovanjskimi in poslovnimi zgradbami v mestu, zagotoviti javne prostore in omogočiti socialno vključevanje osebja Komisije v državi gostiteljici. Da bi se v največji možni meri zagotovila skupna uporaba zgradb, je treba tesno sodelovati z lokalnimi organi in urbanisti ter v celoti upoštevati vrednote, ki jih zastopajo in zagovarjajo evropske institucije, ter podobo Komisije, pa tudi zahteve na področju varnosti. 6.1.3. Udobje delovnega okolja Ob celovitem upoštevanju proračunskih omejitev je treba nameniti ustrezno pozornost fizičnemu okolju, v katerem osebje dela, tako da se uvedejo, kjer je to primerno, prilagodljivejše ureditve ter zagotovi prijetno, zdravo in sodobno delovno okolje, ki bi bilo hkrati privlačno in spodbudno. Vsekakor in zlasti če se bo scenarij iz točke 5.1.2. uresničil po predvidevanjih, je treba, če je to primerno, upoštevati nove metode razporeditve prostora in opreme ter zlasti predvideti delovna mesta v pisarnah odprtega tipa. Pričakuje se, da bodo najbolj razširjene prakse, kot so delo na daljavo, prilagodljiv delovni čas in delo s krajšim delovnim časom, vplivale na potrebe Komisije po pisarniškem prostoru. Ustrezne službe bodo zato proučile vpliv teh novih delovnih metod tako z vidika kakovosti poklicnega življenja kot z vidika možnih prihrankov. Poročale bodo o izidu te proučitve. Del povečane učinkovitosti je treba nameniti v naložbe za izboljšanje kakovosti delovnega okolja in dobrega počutja osebja – od materialov in napeljav do pisarniške opreme. 6.1.4. Dostop invalidnih oseb Dostop invalidnih oseb do zgradb je zelo pomemben. Vse na novo prevzete zgradbe bodo morale biti zato dostopne invalidnim osebam, obstoječe zgradbe pa bodo glede na možnosti postopoma prilagojene. 6.1.5. Socialne strukture Eden od ciljev politike Komisije za „dobro počutje na delu“[18] je, da svojemu osebju omogoči vzpostavitev boljšega ravnovesja med zasebnim in poklicnim življenjem ob upoštevanju sprememb v odnosu do dela in načinu dela ter sprememb vlog žensk in moških. Zagotavljanje visoke kakovosti ustanov za varstvo otrok je pomemben sestavni del politike Komisije za dobro počutje. Da bi lahko Komisija sledila povpraševanju po prostih mestih v jaslih in oddelkih podaljšanega bivanja ter v okviru dejavnosti, ki se organizirajo med šolskimi počitnicami, je jasno, da mora še naprej ohraniti obstoječe in ustanoviti nove ustanove za varstvo otrok. Medtem ko je bilo za to, da bi se do največje možne mere zmanjšalo trenutno pomanjkanje mest v jaslih, zasnovanih več začasnih rešitev, mora Komisija razviti nove projekte za ustanovitev jasli v evropski četrti in njeni neposredni okolici in/ali v skladu s politiko nove lokacije. Iz prve ocene izhaja potreba, da se hitro zagotovi/jo struktura/-e, ki bi lahko gostila/-e 450 otrok. Dokument, v katerem bodo opredeljene razmere glede prihodnjih projektov za jasli, bo dokončan pred koncem leta 2007 in poslan proračunskemu organu[19]. Komisija bo v neposredni bližini delovnih mest še naprej zagotavljala razpoložljivost kavarn in samopostrežnih restavracij, ki bodo osebju ponujale vrsto visokokakovostnih in zdravih pijač in obrokov. 6.1.6. Evropske šole in oddelki podaljšanega bivanja Sposobnost evropskih šol v Bruslju in Luxembourgu, da v celoti zadovoljijo povpraševanje, je ključnega pomena. To bo zahtevalo večjo zavezanost organov države gostiteljice, da v skladu s to politiko zagotovijo pravočasno načrtovanje in odprtje novih evropskih šol v bližini glavnih krajev dejavnosti in/ali stanovanjskih naselij, kjer ima Komisija največji delež osebja. Ta pristop bo zadovoljil legitimne potrebe osebja in njegovih otrok ter koristil zmanjšanju onesnaževanja okolja, ki ga povzročajo prevozna sredstva (glej odstavek 6.2.2 spodaj). Kar zadeva podaljšano bivanje, je bila poleg obstoječih oddelkov zagotovljena kratkoročna začasna rešitev, medtem ko je dolgoročno predvidena ustanovitev osrednje ustanove za podaljšano bivanje in/ali dodatnih prostorov v prihodnji četrti evropski šoli. Ta politika vključevanja prostorov za oddelke podaljšanega bivanja v okvir evropskih šol se bo nadaljevala. Trenutni prostori za oddelke podaljšanega bivanja v Luxembourgu bodo v prihodnjih nekaj letih povečani. Poleg tega bo v obdobju 2007–2010 vzporedno z izgradnjo druge evropske šole vzpostavljena nova integrirana ustanova, ki bo vključevala dnevno in podaljšano bivanje. 6.1.7. Varstvo, varnost in zdravje Zdravje in varnost oseb, ki delajo na lokacijah Komisije, sodita med zelo pomembne prednostne naloge, da se zagotovi spoštovanje[20] ustreznih nacionalnih norm in standardov ter skladnost s pobudami Komisije na področju javnega zdravja, zlasti glede zdrave prehrane, telesne dejavnosti in pravilne ergonomije pri delu. Komisija je na primer pripravljena proučiti možnosti sodelovanja pri ustanovitvi športnega središča na medinstitucionalni ravni. Posebna pozornost bo namenjena tudi vidikom, povezanim z onesnaženostjo zraka. Glede na to, da se je v zadnjih letih z vidika varnosti v Evropi in po svetu znatno povečalo število incidentov in napadov, se Komisija zaveda, da je treba osebje in sredstva ustrezno zaščititi. V zvezi s tem bodo učinkoviti, sorazmerni varnostni ukrepi, ki temeljijo na ocenah tveganj, izvedenih za zgradbe in službe, še vedno sestavni del načrtovanja in delovanja obstoječih in novih lokacij Komisije. To bo vključevalo zagotavljanje, da bodo vse na novo zgrajene zgradbe zasnovane tako, da bodo omogočile upoštevanje zahtev na področju varnosti, zlasti glede nadzora dostopa. 6.2. Zmanjšanje emisij ogljika s strani Komisije Z zmanjšanjem emisij ogljika iz zgradb, optimizacijo povezav z javnimi prevoznimi sredstvi in povečanjem sinergij na področju upravljanja nepremičnin lahko nepremičninska strategija znatno prispeva k zmanjšanju emisij ogljika s strani institucije. Kakor je bilo dogovorjeno v vmesnem pregledu šestega okoljskega akcijskega programa Skupnosti[21], bo Komisija določila strategijo za zmanjšanje svojih emisij ogljika. V gradbenem sektorju bo ta strategija temeljila na načelih, določenih v tem sporočilu. 6.2.1. Zmanjšanje emisij Pomembno je, da obstoječe zgradbe Komisije še naprej v največji možni meri zmanjšujejo emisije ogljika ter da novi projekti izpolnjujejo najvišje okoljske standarde in izničijo škodljiv vpliv proizvajanja ogljikovega dioksida. Ta pristop ima dvojno korist: zmanjšati emisije toplogrednih plinov ter omejiti tekoče energetske stroške. - Komisija je za svoje obstoječe zgradbe že dolgo zagovarja trajnostni razvoj tako prek svojih zakonodajnih in političnih ukrepov kot prek svojega vsakodnevnega upravljanja, kot je razvidno na podlagi njenih pobud okoljskega ravnanja, kot je odločitev[22], sprejeta septembra 2001, da sproži pilotni projekt za izvajanje Uredbe o Sistemu za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS)[23]. S pobudo, ki je privedla do tega, da je bilo sedem zgradb v Bruslju[24] certificiranih kot skladnih z EMAS, je bilo okoli 3 500 zaposlenih, pa tudi izvajalcev, ki delajo za Komisijo, pozvanih k sprejetju bolj okoljsko odgovornega ravnanja pri delu in v vseh vidikih zasebnega življenja. Komisija namerava postopoma razširiti sistem EMAS na glavne zgradbe Komisije, vse prenove pa se bodo osredotočale na energetsko učinkovitost. - Komisija bo za nove gradnje in prenove uporabila integriran in sinergičen pristop, ki bo upošteval vse faze življenjske dobe zgradbe, od uporabe materialov, ki jih je med gradnjo mogoče ponovno uporabiti in reciklirati, do racionalne uporabe naravnih virov, kot je energija (kakor je opredeljeno v Direktivi 2002/91/ES). 6.2.2. Mobilnost Lokacija zgradb in njihova vključitev v mrežo javnega prometa sta z vidika mobilnosti pomembna dejavnika za zmanjšanje okoljskega vpliva Komisije in njenega osebja. Glavne zgradbe Komisije in lokacije delovanja Komisije morajo biti zato locirane blizu vozlišč javnega prometa (železnica, podzemna železnica ali hitri tramvaj) ali imeti dobro urejene povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. To naj bi omogočilo uporabo javnih prevoznih sredstev za prihod na delo in odhod z dela, pa tudi za lažje gibanje osebja med zgradbami Komisije in drugimi institucijami EU ter evropskimi šolami in jaslimi. Komisija v tem okviru poudarja svoje mnenje, da bi bilo treba blizu glavnih krajev dejavnosti ali bivanja osebja locirati ne le jasli, temveč tudi evropske šole, s čimer bi se prispevalo k zmanjšanju vpliva prometa (in osebju pomagalo pri vzpostavitvi ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem). Zgradbe morajo biti prav tako varno dostopne s kolesom, po možnosti prek mreže kolesarskih poti. V zvezi s tem je ključnega pomena, da državni organi sprejmejo potrebne ukrepe, da se zagotovi razpoložljivost zadostnih povezav z javnimi prevoznimi sredstvi in drugo infrastrukturo v okviru obstoječega načrta Komisije za mobilnost osebja 2006–2009[25] za Bruselj, ki podpira in dopolnjuje obstoječe pobude za spodbujanje uporabe javnih in drugih okolju prijaznih prevoznih sredstev. Sprejeti je treba dodatne ukrepe za razvoj pobude Eurobus v Bruslju in sporazuma z organi mesta Luxembourg glede uporabe javnih prevoznih sredstev s strani osebja Komisije. 6.2.3. Sinergije v upravljanju nepremičnin Kadar je to mogoče, je treba izkoristiti najnovejši tehnološki napredek z uporabo integriranih platform prek internetnega protokola, da bi med seboj povezali različne sisteme upravljanja zgradb (alarmi, mreže IT, nadzor dostopa, vzdrževanje in delovanje itd.) za olajšanje integriranega upravljanja zgradb Komisije. Uvedba skupnih sistemov lahko nadalje zmanjša porabo energije, z učinkovitejšim upravljanjem in izkoriščanjem zgradb pa lahko privede tudi do drugih prihrankov. 7. IZVAJANJE NEPREMIčNINSKE POLITIKE KOMISIJE 7.1. Sodelovanje z zainteresiranimi stranmi 7.1.1. Sodelovanje z belgijskimi organi Komisija pripisuje velik pomen izboljšanju kakovosti življenja svojega osebja, pa tudi lokalnega prebivalstva v evropski četrti. Da bi izpolnila ta cilj, skuša Komisija izboljšati zunanjo podobo in vključevanje svojih zgradb v urbano okolje Bruslja. Vendar pa se ta cilj lahko doseže le s podporo belgijskih organov, ki je ključni dejavnik uspešnega izvajanja te strategije. Komisija zato poziva belgijske organe, da dodatno ponovno okrepijo svoje usklajevanje na vseh ravneh, da se zagotovi povečana doslednost med različnimi sestavnimi deli politike namestitve evropskih institucij v Belgiji. Koncept prisotnosti evropskih institucij v Belgiji bi moral zlasti vključevati dva vidika, in sicer pisarne (infrastruktura in logistika) ter osebje. Slednji vidik vključuje zlasti jasli in centre za dnevno varstvo (za katere je odgovorna Evropska komisija, belgijski organi pa so v zadevo vpleteni z vidika razpoložljivosti zgradb – zlasti ker morajo zagotoviti potrebna dovoljenja) ter evropske šole (za katere je država gostiteljica jasno določila obveznosti v okviru medvladnega sporazuma). Komisija se tudi močno zanaša na belgijske organe glede sprejetja potrebnih ukrepov za izboljšanje splošne prometne mobilnosti, ki bi vplivala na Komisijo in njeno osebje. Ker Komisija na tem področju nima pristojnosti in ima omejen manevrski prostor, je nujno potrebno, da belgijski organi nadalje razvijejo nove vizije in projekte. Komisija bo še naprej dejavno sodelovala pri pobudah, kot sta projektna skupina EU-Belgija, ki je bila ustanovljena za olajšanje dialoga med institucijami in organi države gostiteljice, ter „Sklad za evropsko četrt“ (ustanovljen pod okriljem Fondacije kralja Baudouina), ki spodbuja sodelovanje, dialog in izmenjavo ter povečuje preglednost. V tem okviru bo belgijske organe pozvala, da imenujejo ustrezne organe za obravnavanje številnih operativnih vprašanj in ji pomagajo pri spremljanju napredka na področju njihovega reševanja. 7.1.2. Sodelovanje z luksemburškimi organi Odnosi z luksemburškimi organi potekajo prek ministrstva za zunanje zadeve, ki zagotavlja usklajevanje z drugimi nacionalnimi ministrstvi ali javnimi organi. Generalni sekretar ministrstva za zunanje zadeve redno sodeluje na srečanjih vodij uprave evropskih institucij ali organov, lociranih v Luxembourgu. To omogoča usklajevanje na področju nepremičninske politike tako med institucijami kot z lokalnimi organi. V zvezi s slednjim Komisija poziva luksemburške organe, naj ohranijo obstoječe sodelovanje in tako poiščejo konstruktivne rešitve za vsa nerešena vprašanja. 7.1.3. Sodelovanje z drugimi evropskimi institucijami Komisija ima dolgoletne in plodne izkušnje na področju sodelovanja z drugimi institucijami ter jih namerava še naprej pridobivati. Na področju medinstitucionalnega sodelovanja je iz stikov Komisije razvidno splošno zadovoljstvo s storitvami, ki jih ponuja drugim institucijam EU. Doseženo pa je bilo soglasje, da bi moralo biti medinstitucionalno sodelovanje na področjih, ki jih upravljajo uradi Komisije za infrastrukturo in logistiko v Bruslju in Luxembourgu, odvisno od povpraševanja: institucije bi morale sodelovati samo, če se prostovoljno tako odločijo. Druge institucije ne zahtevajo takojšnje ustanovitve ustreznega medinstitucionalnega urada za upravljanje dejavnosti, ki jih trenutno opravljata urada Komisije. Komisija je kljub temu še naprej pripravljena začeti razprave o prihodnjih možnostih za sodelovanje na podlagi dejanskih pobud s ciljem povečati ekonomije obsega; v tem okviru bi bilo pomembno določiti – za vsak primer posebej – vloge in odgovornosti obeh strani, vključno z delovno obremenitvijo in prednostmi za vsako zadevno institucijo. 7.2. Pregled gradbenih standardov in pogojev za namestitev Da bi zagotovili izvajanje ključnih načel politike, predstavljenih v tem sporočilu, bodo arhitekturne zahteve nepremičninske politike Komisije določene v novem dokumentu o „arhitekturni politiki“, ki bo opredeljena do konca leta 2008, da bi dopolnila priročnik o gradbenih standardih[26]. Slednji bodo prav tako pregledani, da se upošteva zadnji tehnološki razvoj ter smernice na področju zdravja in varnosti. Poleg tega bodo službe Komisije sprejele priročnik o pogojih namestitve, ki usklajuje pravila in tehnična merila za dodelitev prostora generalnim direktoratom ali službam Komisije v Bruslju in Luxembourgu, razvile pa bodo tudi nov program za oceno in po potrebi izboljšanje „dobrega stanja“ svojih zgradb. V predlagani metodologiji bodo vsi novi projekti ocenjeni glede na standarde in norme, določene v priročniku o gradbenih standardih in priročniku o pogojih namestitve. [1] SEC(1996) 1095, COM(1999) 713, COM(2003) 755. [2] Ta številka vključuje druge zgradbe, kot so kongresni center, zgodovinski arhivi, zgradbe za logistiko in socialne službe. Površina prostora, ki ga zavzemajo pisarne osebja Komisije, je 804 000 m², porazdeljenih med 51 zgradb. [3] Vključno s pisarnami in drugimi objekti. [4] Nekatere zgradbe – kot so zgodovinski arhivi in prostori z opremo IT – se nahajajo na drugih lokacijah, v skupni površini približno 18 500 m². [5] Četrt „Quartier Européen“ vključuje območje med Cour St Michel – Madou Tower, Boulevard Clovis – Square de Meeûs. [6] Kakor je predvideno v odločitvi Komisije C(2003)570/5 z dne 22. julija 2003 o določitvi upravnih pravil, ki veljajo za OIB. Glede na proračunski vpliv tovrstnih odločitev se poleg tega predlaga, da se mnenje obeh upravnih odborov izda na podlagi predhodnega dogovora, ki ga doseže GD BUDG o skupnih sredstvih za MAPF. [7] Glej oddelek 4.1. [8] Glej oddelek 7.1.1. [9] Ta načrt zdaj upošteva le prostore, ki jih potrebuje Komisija, in ne vključuje izvajalskih agencij. [10] Vključene so obnove, če se je ekonomska življenjska doba zgradbe že iztekla. [11] Glej oddelek 2.1. [12] Ta člen določa načela dodelitve in postopke na področju javnih naročil. [13] Direktor OIB in direktor OIL. 14 V ta namen bosta službi OIB in OIL sklenili okvirno pogodbo s specializiranimi svetovalci. [14] Uredba Sveta št. 1605/2002. [15] Shema odloženega plačila Komisiji omogoča, da zgradbo kupi in jo izplača v več letih (običajno v 27 letih). Lastninske pravice se prenesejo na Komisijo na dan nakupa. [16] Anketa med zaposlenimi „Politika Komisije o lokaciji zgradb v Bruslju“ se je izvajala med 17. januarjem in 2. februarjem 2007. [17] SEC(2006) 500. [18] Ta dokument bo podrobno obravnaval napredovanje dveh velikih projektov (Cornet-Leman, Wagon-Lits), katerih izvajanje poteka z veliko zamudo. [19] Preveri GD ADMIN. [20] COM(2007) 225. [21] Odločitev Komisije C(2001)2591 z dne 7. septembra 2001 za začetek postopka uporabe Uredbe EMAS pri svojih dejavnostih. [22] Uredba (ES) št. 761/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS). [23] BERL, BRE2, BU-5/9, GUIM, HTWG, MO34 in SC11. [24] SEC(2006) 344, 14.3.2006. [25] Ta priročnik, ki je bil posodobljen junija 2004, je referenčni dokument in orodje za oceno stopnje, do katere so zgradbe ali projekti, ki jih predlaga Komisija, skladni z izmerljivimi merili, zlasti glede na tehnične zahteve, udobje in varnost.