[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 7.9.2007

COM(2007) 496 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

E-ZNANJA ZA 21. STOLETJE: SPODBUJANJE KONKURENČNOSTI, RASTI IN ZAPOSLOVANJA

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

E-ZNANJA ZA 21. STOLETJE: SPODBUJANJE KONKURENČNOSTI, RASTI IN ZAPOSLOVANJA

KAZALO

1. Uvod 3

2. Glavni izzivi 3

2.1. E-znanja še vedno ne veljajo za dolgoročen političen cilj 3

2.2. Pomanjkanje pristopa na ravni EU: prevladuje več različnih pristopov 4

2.3. Slaba podoba in zmanjšanje ponudbe visoko kvalificiranih strokovnjakov za IKT 4

2.4. Pojav „vzporednih svetov“ med formalnim izobraževanjem in izobraževanjem v podjetjih 5

2.5. Digitalna nepismenost ostaja 6

3. Dolgoročna agenda o e-znanjih 6

3.1. Ključni sestavni deli dolgoročne agende 6

3.2. Področja ukrepanja na evropski ravni 7

3.2.1. Spodbujanje dolgoročnega sodelovanja in spremljanje napredka 7

3.2.2. Razvoj podpornih ukrepov in orodij 8

3.2.3. Ozaveščanje 9

3.2.4. Spodbujanje zaposljivosti in socialne vključenosti 9

3.2.5. Spodbujanje boljše in večje uporabe e-učenja 10

4. Sklep 10

UVOD

INOVACIJE TER PREVZEMANJE INFORMACIJSKIH IN KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ (IKT) STA DVA POMEMBNA SESTAVNA DELA PRENOVLJENE LIZBONSKE AGENDE ZA RAST IN ZAPOSLOVANJE. PRISPEVEK IKT EVROPSKEMU GOSPODARSTVU JE TEMELJNEGA POMENA ZA RAZVOJ PRODUKTIVNOSTI TER NA ZNANJU TEMELJEčIH IZDELKOV IN STORITEV. ZNANJA IKT (E-ZNANJA) JE TREBA OBRAVNAVATI, DA BI SE ODZVALI NA NARAščAJOčE POVPRAšEVANJE PO VISOKO KVALIFICIRANIH STROKOVNJAKIH IN UPORABNIKIH NA PODROčJU IKT, ZADOVOLJILI HITRO SPREMINJAJOčE SE ZAHTEVE INDUSTRIJE IN ZAGOTOVILI DIGITALNO PISMENOST VSAKEGA DRžAVLJANA V OKVIRU VSEžIVLJENJSKEGA UčENJA, KI ZAHTEVA VKLJUčITEV VSEH ZAINTERESIRANIH STRANI. TE IZZIVE JE MOGOčE UčINKOVITO OBRAVNAVATI SAMO Z DEJANSKO VKLJUčITVIJO DRžAV čLANIC IN INDUSTRIJE. EVROPSKA UNIJA (EU) LAHKO ZAGOTOVI PLATFORMO ZA IZMENJAVO NAJBOLJšIH PRAKS IN DOBRO USMERJENE REšITVE, KAKOR BODO OPREDELJENE V DIALOGU Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI.

Komisija je na evropski ravni leta 2003 na podlagi evropskega vrha o e-znanjih, ki je bil organiziran v sodelovanju z danskim predsedstvom oktobra 2002, in sklepov Sveta, sprejetih decembra 2002, ustanovila evropski forum o e-znanjih, ki združuje pomembne zainteresirane strani. Forum je leta 2004 objavil poročilo „E-znanja za Evropo: do leta 2010 in pozneje“. Nadaljnji ukrepi so zagotovili stalen napredek pri pripravi dolgoročne agende o e-znanjih. Komisija je leta 2006 v okviru svoje industrijske politike ustanovila projektno skupino na področju IKT, ki bo pomagala vzpostaviti ugodnejše okolje za podjetja v EU. Sprejeta so bila številna priporočila v zvezi z e-znanji. Ta so bila vključena v izjavo, sprejeto na evropski konferenci o e-znanjih v Solunu[1] oktobra 2006.

Konec leta 2006 so bila oblikovana tri ključna sporočila. Prvič, EU mora hitro sprejeti dolgoročno agendo o e-znanjih za spodbujanje konkurenčnosti, zaposljivosti in razvoja delovne sile, za odpravo pomanjkanja e-znanj in boljšo pripravljenost na obravnavo globalnih konkurenčnih izzivov. Drugič, potrebna so močna prizadevanja za izboljšanje dolgoročnega sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem za oblikovanje celostnega okvira, ki povezuje usposabljanje o osnovnih e-znanjih, poklicno in visokošolsko izobraževanje ter poklicni razvoj. Tretjič, industrija in oblikovalci politik bi morali biti odločnejši in doslednejši pri svojih strategijah za povečanje strokovnosti, podobe in privlačnosti delovnih mest in poklicnih poti na področju IKT ter za spodbujanje boljših delovnih razmer ter pogojev in možnosti za zaposlitev.

To sporočilo zagotavlja pravočasen politični odziv na ta pomembna sporočila.

Glavni izzivi

E-znanja še vedno ne veljajo za dolgoročen političen cilj

Za rast IKT so bila vedno značilna nihanja ter močan razcvet in upad dejavnosti. Ocenjuje se, da je v EU 4,2 milijona strokovnjakov na področju IKT in da približno 180 milijonov ljudi pri svojem delu uporablja IKT[2]. Študija o ponudbi e-znanj in povpraševanju po njih[3] v obdobju 1998–2004 je pokazala, da se je po ocenah število zaposlenih strokovnjakov na področju IT v tem obdobju zvišalo za okoli 48 %. Potem, ko je zaposlenost leta 2001 dosegla vrh, se je leta 2003 znižala na najnižjo vrednost. Obstajajo dokazi o cikličnem gibanju, zato je evropski forum o e-znanjih opozoril na ponovni pojav znatnega pomanjkanja e-znanj in zahteval pripravo dolgoročne agende o e-znanjih. V poročilu industrije iz leta 2005 je navedeno, da bo leta 2008 po vsej Evropi primanjkovalo do pol milijona visokokvalificiranih ljudi na področju omrežne tehnologije[4]. Sektorska raziskava o e-poslovanju iz leta 2006 kaže, da bo po mnenju podjetij v prihodnosti primanjkovalo strokovnjakov za IKT zlasti na področju strategije IKT, varnosti in novih poslovnih rešitev[5].

Tehnološke inovacije in hitra rast dejavnosti IKT v primerjavi s sorazmerno nizko ponudbo in razpoložljivostjo novih zaposlenih in podjetnikov z ustreznimi izobrazbenimi kvalifikacijami vodi v nenehno pomanjkanje strokovnjakov za IKT. To je bilo mogoče opaziti zlasti pri prevzemanju interneta. Več držav članic je kot odziv na pritiske industrije konec devetdesetih let sprejelo politične pobude, na ravni EU pa je bila marca 2001 organizirana konferenca o e-gospodarstvu. Pok internetnega balona in recesija leta 2001 sta negativno vplivala na naložbe v IKT in začasno znižala povpraševanje po strokovnjakih za IKT. Več pobud pod okriljem industrije je bilo končanih, medtem ko sta se politični interes in podpora hitro znižala. Zdaj se pomanjkanje e-znanj povečuje. Oblikovalci politik so vprašanju e-znanj posvečali pozornost v obdobjih, ko je bil sektor IKT v razcvetu, izgubili pa so zanimanje v obdobjih padanja. To se mora spremeniti, če se želi Evropa pripraviti na spremembe in jih učinkovito obvladovati.

Pomanjkanje pristopa na ravni EU: prevladuje več različnih pristopov

IKT so najbolj razširjene in najprodornejše tehnologije. Izdelki in storitve IKT ter temu ustrezna delovna mesta so na splošno povsod enaka, industrija IKT pa deluje na svetovni ravni. Projektna skupina za IKT je trdila, da je Evropa še vedno skupek držav, kjer veljajo različni ureditveni sistemi. Poleg tega je sprejemanje najboljših praks prepočasno, še vedno pa manjka pristop na ravni EU.

Evropski forum o e-znanjih je opredelil rešitve, ki prinašajo dodano vrednost na ravni EU, vendar te do zdaj še niso bile uresničene. Na primer, razvoj in pridobivanje znanj, potrebnih za poslovni uspeh, sta nujna, če želijo podjetja zaposliti ljudi s pravimi znanji na pravih delovnih mestih ob pravem času. Zato številna podjetja oblikujejo kataloge, postopke, orodja in strategije za usposobljenost za IKT. Več držav je že oblikovalo okvir za usposobljenost za IKT[6]. Številna podjetja, ki poslujejo v teh državah, so na tej podlagi oblikovala lastne evidence o usposobljenosti. Stroški za vzpostavitev in posodabljanje lastnih evidenc in sistemov so visoki, njihova delitev pa bi lahko podjetjem, zlasti malim in srednje velikim (MSP), koristila. Uporaba evropskega okvira za e-usposobljenost bi pomenila uporabno rešitev v skladu s cilji enotnega trga.

Slaba podoba in zmanjšanje ponudbe visoko kvalificiranih strokovnjakov za IKT

Potreba po ohranjanju in stalnem posodabljanju e-znanj je posledica tehnoloških sprememb in zlasti globalnega oskrbovanja prek interneta. Novi viri strokovnjakov za IKT v nastajajočih gospodarstvih, zlasti v Indiji in na Kitajskem, pomenijo potrebo po prilagoditvi evropske delovne sile. Izdelovalci programske opreme se srečujejo s komercializacijo svojih kvalifikacij, nekaterim delavcem z nizkimi in srednjimi dohodki pa grozi izguba zaposlitve. OECD ocenjuje, da bi lahko „offshoring“ prizadel okoli 20 % vseh zaposlenih[7]. Na spodnjem koncu kvalifikacijske lestvice pogosto prihaja do dekvalifikacije zaposlenih, katerih znanje in izkušnje postajajo enotni, kar olajša oddajo del zunanjim izvajalcem. E-znanj na višji ravni ni mogoče tako enostavno poenotiti, zato so za evropsko delovno silo zelo pomembna. O tem vprašanju se v medijih razpravlja kot o pojavu znatnega prestrukturiranja trga dela.

Več virov poroča o poslabšanju podobe sektorja IKT in dela z IKT, kar se odraža v zmanjšanju števila novih študentov IKT. Dodatne skrbi v zvezi z demografskim upadanjem so posledica dejstva, da se mladi vedno manj zanimajo za študij matematike, znanosti in tehnologije, prav tako pa ostaja nerešeno vprašanje enakosti spolov. Potrebna je boljša komunikacija z javnostjo, zlasti z mladimi, starši, učitelji in ženskami, prav tako pa je treba sprejeti ukrepe za lažjo prilagoditev delovne sile. Komisija je v svojem načrtu politike za zakonito priseljevanje[8] poudarila pomembnost visokokvalificiranih priseljencev, ki bodo zapolnili vrzel na trgu dela EU. Vendar države članice še vedno nimajo doslednega pristopa: samo dvanajst držav članic ima na voljo pospešene postopke in/ali privlačne pogoje za sprejem visoko kvalificiranih delavcev, vključno strokovnjakov za IKT. Skupen pristop bi lahko povečal privlačnost Evrope in zagotovil potrebne sposobnosti.

Pojav „vzporednih svetov“ med formalnim izobraževanjem in izobraževanjem v podjetjih

Oblikovalci politik morajo zaradi nenehnega razvoja IKT in spreminjajočih se zahtev glede ustreznih e-znanj reševati zapletene in vedno novejše naloge. Nacionalni sistemi izobraževanja in poklicnega usposabljanja imajo težko nalogo, saj morajo zagotoviti potrebno znanje za naše gospodarstvo in našo družbo. Kljub prizadevanjem imajo pri tem še vedno težave, vseživljenjsko učenje pa je še daleč od realnosti. Nove oblike partnerstva in prožne pristope (kot tiste, ki temeljijo na e-učenju) je treba dejavneje spodbujati.

Industrija se pritožuje zaradi naraščajočih vrzeli in neskladij med ponudbo posebnih e-znanj in povpraševanjem po njih. Evropski forum o e-znanjih in projektna skupina za IKT sta opozorila na pojav „paralelnih svetov“ med izobraževanjem v podjetjih in javnim izobraževanjem na področju IKT. Izkušnje Združenega kraljestva in nekaterih novih držav članic z vključevanjem potrdil o e-znanjih, ki so jih izdala podjetja na področju IKT, v nacionalni okvir kvalifikacij so zanimive študije primerov, ki jih je treba proučiti in med državami članicami izmenjati. Kvalifikacije je treba vedno bolj opredeljevati v smislu pričakovanih rezultatov učenja, saj se bo s tem ponudnike izobraževanj in usposabljanj spodbudilo, da bodo večjo pozornost posvetili potrebam posameznikov in delodajalcev po usposobljenosti in ne trajanju, lokaciji ali organizaciji institucij. Ta pristop je v skladu s predlogom Komisije o Evropskem ogrodju kvalifikacij[9], katerega namen je olajšati vseživljenjsko učenje in mobilnost in ki je temelj za razvoj nacionalnih in sektorskih ogrodij kvalifikacij.

Digitalna nepismenost ostaja

Tradicionalen pojem pismenosti mora zajeti celoten sklop e-znanj in medijskih sposobnosti, ki se zahtevajo v gospodarstvu in družbi, temelječih na znanju. Po podatkih Eurostata[10] 37 % prebivalstva EU nima nobenih računalniških znanj, več kot 60 % ljudi z največ nižjo sekundarno izobrazbo pa nima osnovnih e-znanj. Pomanjkanje e-znanj bo tem ljudem onemogočilo uporabo aplikacij e-trgovine in e-vlade ter polno udeležbo v informacijski družbi. Poleg tega pomanjkanje e-znanj povečuje prikrajšanost na področju sociale in izobraževanja, kar ovira vseživljenjsko učenje in dodatno izobraževanje.

Trg sam ne more premostiti digitalnega razkoraka. Inovativni javni ukrepi in partnerstva, ki vključujejo več zainteresiranih strani, so v središču tako Priporočila[11] Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje kot deklaracije iz Rige[12], ki je bila sprejeta na ministrski konferenci o e-vključenosti junija 2006.

Dolgoročna agenda o e-znanjih

Za večino ukrepov, ki prispevajo k izvajanju dolgoročne agende o e-znanjih, so nedvomno pristojne države članice. Nekatere od njih so že uvedle posebne pobude o e-znanjih, kot poroča evropski forum o e-znanjih. Komisija jih bo spodbujala k nadaljnjemu razvoju njihovih politik v skladu z dolgoročno agendo o e-znanjih, prav tako pa bo spodbujala ostale države članice, da storijo enako in da zlasti olajšajo izmenjavo dobrih praks.

Komisija bo kot dopolnilo dejavnostim držav članic svoja prizadevanja usmerila na ukrepe, ki na ravni EU prinašajo dodano vrednost v skladu z načelom subsidiarnosti. Priznano je, da imajo nekateri ukrepi, ki jih zagovarjajo zainteresirane strani, jasno razsežnost na ravni EU. Komisija bo te ukrepe podpirala v tesnem sodelovanju z državami članicami in zainteresiranimi stranmi.

Ključni sestavni deli dolgoročne agende

Zahteva po oblikovanju dolgoročne agende o e-znanjih je bila izražena na evropskem forumu o e-znanjih, v projektni skupini za IKT in v izjavi iz Soluna. Prav tako so bili pri vseh podani podrobni predlogi za to agendo. Ti so bili predloženi v času, ko je obstajalo splošno priznanje o potrebi po pospešenem ukrepanju. Dolgoročna agenda o e-znanjih za države članice in zainteresirane strani vključuje naslednje ključne sestavne dele:

- Dolgoročno sodelovanje : povečanje sodelovanja med javnimi organi in zasebnim sektorjem, akademskim svetom, sindikati in združenji prek spodbujanja partnerstev, ki vključujejo več zainteresiranih strani, in skupnih pobud, vključno s spremljanjem ponudbe in povpraševanja, predvidevanjem sprememb, prilagajanjem kurikuluma, privabljanjem tujih študentov in strokovnjakov za IKT ter podpiranjem dolgoročnega izobraževanja o IKT.

- Naložbe v človeške vire : zagotavljanje zadostnih javnih in zasebnih naložb v človeške vire in e-znanja ter ustrezne finančne podpore in davčne spodbude, ob polnem upoštevanju pravil glede državnih pomoči, pa tudi razvoj okvira za e-usposobljenost in orodij za večjo mobilnost in preglednost kvalifikacij ter podpiranje priznavanja in prenašanja kreditnih točk med formalnim in neformalnim izobraževanjem ter izobraževanjem in certifikati, pridobljenimi na področju IKT v podjetjih.

- Privlačnost : podpiranje znanosti, matematike, IKT, e-znanj, vrst delovnih mest, vzornikov in možnosti napredovanja[13], s posebnim poudarkom na mladih, zlasti dekletih, ter ustrezno seznanjanje staršev, učiteljev in učencev z izobrazbenimi in poklicnimi možnostmi na področju IKT, da se ustavi zaskrbljujoči upad zanimanja mladih za poklice na področju znanosti in tehnologije[14] v Evropi.

- Zaposljivost in e-vključenost : razvoj digitalne pismenosti in ukrepov za e-sposobnosti, ki bodo prilagojeni potrebam delovne sile v javnem in zasebnem sektorju, s posebnim poudarkom na MSP, in tudi potrebam brezposelnih, starejših, ljudi z nizko izobrazbo, invalidnih oseb in mladih na robu družbe.

- Vseživljenjsko pridobivanje e-znanj : zagotavljanje možnosti delavcem za redno posodabljanje njihovih e-znanj ter spodbujanje boljših in bolj uporabniško usmerjenih pristopov okrepljenega učenja in usposabljanja na področju IKT (e-učenje). Vlada bi morala z uporabo e-učenja spodbujati dobre prakse za usposabljanje zaposlenih, s posebnim poudarkom na MSP, ter objavljati uspešne rešitve in poslovne modele.

Ti ključni sestavni deli bi morali državam članicam služiti kot navdih za razvoj in izvajanje dosledne dolgoročne strategije o e-znanjih v okviru njihovih ustreznih političnih, pravnih, proračunskih in izobraževalnih sistemov ter sistemov usposabljanja. To je njihova odgovornost. Komisija bo redno spremljala napredek in o njem poročala.

Področja ukrepanja na evropski ravni

Komisija ob upoštevanju priporočil zainteresiranih strani predlaga pet področij ukrepanja na ravni EU. Dejavnosti, ki jih zajemajo ta področja ukrepanja, se bodo začele izvajati leta 2007, v celoti pa naj bi bile izvedene do leta 2010. Izvajale se bodo prek instrumentov EU, kot so Program vseživljenjskega učenja, Okvirni program za konkurenčnost in inovacije ter Sedmi okvirni program za raziskave in tehnološki razvoj kot tudi strukturni skladi za spodbujanje zaposlovanja in regionalne kohezije ter Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja v okviru odobrenih programov držav članic/regij za razvoj podeželja za spodbujanje IKT, zaposlovanja in rasti na podeželju. Sodelovanje z Evropskim centrom za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) se bo okrepilo, da se dejavnosti na področju e-znanj aktivno povežejo s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem ter vseživljenjskim učenjem. Te dejavnosti se bodo redno spremljale, da se zagotovi njihova učinkovitost.

Spodbujanje dolgoročnega sodelovanja in spremljanje napredka

Komisija bo spodbujala dialog in sodelovanje o e-znanjih med državami članicami in zainteresiranimi stranmi ter zagotavljala redno spremljanje napredka. V zvezi s tem se pozdravlja „vodstveni odbor industrije o e-znanjih“, ki so ga junija 2007 ustanovila vodilna podjetja na področju IKT. Komisija meni, da je potreben tudi dialog med socialnimi partnerji in javnimi organi o načinih za povezavo prožnosti pri zaposlovanju in varnosti zaposlenih v sektorju IKT.

Leta 2007 se bodo začele izvajati naslednje dejavnosti:

- spodbujanje rednega dialoga o e-znanjih z državami članicami in zainteresiranimi stranmi (industrijo, združenji in sindikati, civilno družbo, akademskim svetom in institucijami za usposabljanje) ter vzdrževanje spletne virtualne skupnosti v sodelovanju s Cedefop.

- spremljanje ponudbe e-znanj in povpraševanja po njih v sodelovanju z Eurostatom in zainteresiranimi stranmi ter ocenjevanje vpliva globalnega zaposlovanja. Objavljeno bo letno poročilo z opisom položaja na podlagi obstoječih kazalcev, ki bo v glavnem usmerjeno na e-znanja strokovnjakov za IKT in na raziskave glede znanj o e-poslovanju.

Razvoj podpornih ukrepov in orodij

V skladu s priporočili zainteresiranih strani se lahko na ravni EU sprejmejo posebni ukrepi za povečanje razpoložljivosti e-znanj. Komisija bo te ukrepe začela izvajati leta 2007:

- podpiranje razvoja evropskega okvira za e-usposobljenost na podlagi zahtev zainteresiranih strani in rezultatov pripravljalnega dela znotraj Evropskega odbora za standardizacijo[15] v skladu s predlogom za evropsko ogrodje kvalifikacij. Rezultati naj bi bili na voljo pred koncem leta 2008.

- nadaljnje spodbujanje pobude Europass[16] v sodelovanju s Cedefop, vključno z razvojem spletnega orodja za samoocenjevanje e-znanj ter izvedbo študije izvedljivosti glede evropskega portala za e-znanja in poklicne poti. Ta portal, ki ga bodo vzpostavile in vzdrževale zainteresirane strani, naj bi bil na voljo do konca leta 2008.

- izdelava evropskega priročnika o partnerstvih za e-znanja, ki vključujejo več zainteresiranih strani, vključno z najboljšimi praksami in priporočili o ustreznih pravnih in finančnih okvirih. Na voljo naj bi bil leta 2008, predstavitve pa bodo potekale na delavnicah v državah članicah.

- oblikovanje hitrih in privlačnih programov sprejemanja strokovnjakov za IKT iz tretjih držav v EU. Komisija bo septembra 2007 predstavila predlog direktive o sprejemu visoko kvalificiranih delavcev iz tretjih držav, da bi se tako odzvala na pomanjkanje e-znanj.

- spodbujanje žensk k izbiri poklicne poti na področju IKT z nadaljnjo podporo izobraževalnim obiskom za dekleta[17] v sodelovanju s podjetji IKT in izvedba študije najboljših praks, ki bo usmerjena na dejavnike zadržanja žensk v sektorju IKT.

- spodbujanje e-usposabljanja v kmetijstvu in na podeželju[18] v okviru odobrenih programov za razvoj podeželja v obdobju 2007–2013.

Poleg tega bodo leta 2008 uvedeni naslednji ukrepi:

- podpiranje razvoja smernic o kurikulumu e-usposobljenosti za povečanje kakovosti in pomembnosti izobrazbe na področju IKT ter spodbujanje učinkovitega sodelovanja med industrijo in akademskim svetom. Predlog projektne skupine za IKT o novi stroki za storitvene znanosti, upravljanje in inženirstvo se bo proučil. Smernice naj bi bile na voljo leta 2009.

- spodbujanje razvoja evropskih meril kakovosti za obstoječa potrdila o e-znanjih, ki so jih izdala podjetja, ob upoštevanju prihodnjega evropskega ogrodja kvalifikacij in pobud industrije za samourejanje. Ta merila naj bi bila na voljo leta 2009.

- analiza ustreznih finančnih in davčnih spodbud, povezanih z usposabljanjem na področju e-znanj, zlasti za MSP, ob polnem upoštevanju pravil glede državnih pomoči, in proučitev možnosti davčnega odbitka na naložbe v človeški kapital za posameznike. Poročilo bo objavljeno leta 2009.

Ozaveščanje

Večja ozaveščenost se lahko na ravni EU z začetkom leta 2007 doseže na dva načina, in sicer v okviru Sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj ter Programa vseživljenjskega učenja v skladu z odprto metodo koordinacije na področju izobraževanja in usposabljanja 2010:

- izmenjava informacij in dobrih praks o pobudah držav članic za spodbujanje znanosti, matematike in IKT, vzornikov, vrst delovnih mest in možnosti napredovanja ter o usposabljanju učiteljev na področju znanj IKT in o obravnavi vprašanja enakosti spolov na tehničnih in znanstvenih področjih.

- spodbujanje kampanj ozaveščanja in obveščanja na ravni EU in nacionalni ravni, da se starši, učitelji in učenci ustrezno seznanijo z možnostmi izobraževanja in uveljavljanja na področju IKT v EU.

Spodbujanje zaposljivosti in socialne vključenosti

Komisija bo leta 2008 uvedla pobudo o e-vključenosti. Njene značilnosti bo opredelila v prihajajočem sporočilu. Komisija bo kot del zavez iz deklaracije iz Rige za obdobje 2007–2008 pregledala politike držav članic na podlagi temeljitega merjenja digitalne pismenosti, da se določijo najuspešnejše politike in da se po potrebi predlagajo nove pobude. Cilj je prepoloviti digitalni razkorak med skupinami, ki jim grozi izključenost, in povprečnim prebivalstvom do leta 2010. Napredek se bo meril v okviru i2010. Eurostat bo z anketo o IKT v gospodinjstvih zagotovil posebne podatke o digitalni pismenosti leta 2007.

Pomembni partnerji znotraj industrije IKT so leta 2006 že uvedli „Evropsko zavezništvo o znanjih za zaposljivost“, katerega cilj je omogočiti usposabljanje 20 milijonom ljudem iz prikrajšanih skupin do leta 2010. Poklicne organizacije MSP želijo razviti podobne izobraževalne programe za uporabniška znanja s posebnim poudarkom na potrebah MSP. Komisija bo nadalje podpirala obetavne dejavnosti in pobude, vključno s:

- podporo pobudam za socialno odgovornost podjetij in partnerstev med ponudniki usposabljanja na področju e-znanj, civilno družbo, ponudniki usposabljanj na področju poslovnih znanj in službami za pomoč pri zaposlovanju za lažji vstop v novo delovno okolje in spodbujanje digitalne pismenosti;

- raziskavo v povezavi s tekočimi pobudami industrije, kako lahko javni in zasebni instrumenti financiranja učinkovito podprejo uspešne pobude, ki vključujejo več zainteresiranih strani[19], pri izboljšanju zaposljivosti iskalcev zaposlitve in nizko kvalificiranih delavcev.

Spodbujanje boljše in večje uporabe e-učenja

Komisija bo na podlagi dosežkov programa e-učenje (2004–2006) ter sklepov pobude primerjanja politik v podporo e-učenju za podjetja in konference o e-učenju[20], ki je bila organizirana oktobra 2007 v Lizboni, leta 2008 objavila poročilo s priporočili za ciljne pobude o e-učenju in za spodbujanje uspešnih strategij. Poleg tega bo Komisija podprla dve dejavnosti:

- spodbujanje razvoja tečajev e-učenja in mehanizmov izmenjave virov e-usposabljanja za delovno silo. Ti mehanizmi naj bi bili na voljo leta 2009.

- Podpora povezovanju izobraževalnih centrov in raziskav[21] za boljšo opredelitev prihodnjih potreb po e-znanjih. Ta mreža naj bi začela delovati leta 2009.

Sklep

Za uspeh Evropske unije in njenih držav članic v globalnem gospodarstvu, za katero so značilne hitre tehnološke spremembe, bo potrebnih več prizadevanj za dvig in razširitev ravni e-znanj naše delovne sile in naših državljanov, kar je eden od temeljev na znanju temelječe družbe. To bo zahtevalo velika in trajna prizadevanja držav članic in zainteresiranih strani na različnih področjih politike.

Dolgoročna agenda o e-znanjih, predlagana v tem sporočilu, vključuje ključne sestavne dele, ki služijo državam članicam in zainteresiranim stranem kot navdih za razvoj in izvajanje doslednih in dolgoročnih politik in ukrepov na področju e-znanj. Komisija bo podprla izvajanje na petih področjih ukrepanja, tako da bo poudarila dejavnosti, ki prinašajo dodano vrednost na ravni EU.

Komisija bo leta 2008 organizirala veliko konferenco, na kateri bo poročala o napredku, predstavila rezultate ukrepov in razpravljala o poti naprej. Prav tako bo leta 2010 objavila poročilo na podlagi rezultatov neodvisne evalvacije in ocene zainteresiranih strani.

[1] Solun, Cedefop, 5. in 6. oktober 2006, glej: www.e-skills-conference.org.

[2] CEPIS, „Thinking Ahead on e-Skills for the ICT Industry in Europe“, februar 2007.

[3] Rand Europe, „The Supply and Demand of e-Skills in Europe“, september 2005.

[4] Bela knjiga IDC, „Networking Skills in Europe“, september 2005.

[5] E-Business Watch Survey 2006.

[6] Npr. CIGREF (Club Informatique des Grandes Entreprises Françaises) v Franciji, SFIA (Skills Framework for the Information Age) v Združenem kraljestvu in AITTS (Advanced IT Training System) v Nemčiji.

[7] Offshoring vključuje mednarodno zunanje izvajanje, pri čemer so dela pogodbeno oddana neodvisnim tretjim strankam v tujini, in mednarodno notranje izvajanje (oddaja del tujim odvisnim podjetjem).

[8] COM(2005) 669 z dne 21.decembra 2005.

[9] COM(2006) 479 z dne 5. septembra 2006.

[10] Eurostat, Statistics in Focus, 17/2006.

[11] 2006/962/ES z dne 18. decembra 2006.

[12] Glej: http://europa.eu.int/information_society/events/ict_riga_2006/doc/declaration_riga.pdf.

[13] Možnosti napredovanja ne smejo zajemati samo vertikalne mobilnosti, ampak tudi horizontalne poklicne poti in predloge, kako združiti poklicno in zasebno življenje.

[14] “Science Education Now: A Renewed Pedagogy for the Future of Europe”. Rocard Report, 12.6.2007.

[15] Glej: http://www.cenorm.be/cenorm/businessdomains/businessdomains/isss/activity/wsict-skills.asp.

[16] Glej: http://europass.cedefop.europa.eu/.

[17] Glej: http://ec.europa.eu/itgirls.

[18] Rezultati študije o najboljših praksah v podporo prevzemanju in maksimizaciji koristi IKT na podeželju bodo na voljo pred koncem leta 2007.

[19] V skladu s Smernicami za politike zaposlovanja držav članic (2005/600/ES, 12. julij 2005).

[20] Glej: http://www.elearninglisboa.com.

[21] Npr. „Network of Living Labs“, glej: http://www.ami-communities.eu/wiki/CORELABS.