[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 16.8.2007

COM(2007) 474 konč.

SPOROČILO KOMISIJE

Z RAZISKAVAMI IN INOVACIJAMI DO KONKURENČNIH EVROPSKIH REGIJ

Prispevek k večji rasti ter k povečanju števila in kakovosti delovnih mest {SEC(2007)1045}

SPOROČILO KOMISIJE

Z RAZISKAVAMI IN INOVACIJAMI DO KONKURENČNIH EVROPSKIH REGIJ

Prispevek k večji rasti ter k povečanju števila in kakovosti delovnih mest

1. UVOD

Za uresničitev prenovljenega partnerstva za rast in delovna mesta je bistvenega pomena prizadevanje za spodbujanje na znanju temelječega gospodarstva, zlasti z raziskavami, tehnološkim razvojem in inovacijami. Na ravni Skupnosti ima Unija na voljo tri ključne instrumente podpore: kohezijsko politiko, ki se financira iz strukturnih skladov in Kohezijskega sklada, okvirni program za raziskave ter Okvirni program za konkurenčnost in inovativnost. Namen tega sporočila je prikazati sinergije pri načrtovanju instrumentov financiranja evropske politike na področju raziskav, inovacij in kohezije. Da bi izboljšali učinkovitost navedenih treh instrumentov, bi bilo treba te sinergije zdaj prenesti v sinergije pri ukrepanju nacionalnih in regionalnih organov ter regionalnih akterjev. Sporočilo opisuje trenutno stanje ter poziva države članice in regije k učinkovitejši uporabi politik in instrumentov EU na področju raziskav, inovacij in kohezije.

Raziskave in inovacije imajo ključno vlogo pri obravnavanju nekaterih glavnih problemov, s katerimi se srečuje Evropska unija, ter pri podpiranju modela EU, ki temelji na gospodarski rasti, družbeni odgovornosti in trajnostnem razvoju. Povečati moramo produktivnost, izboljšati stopnjo zaposlenosti in se osredotočiti na gospodarske dejavnosti z višjo dodano vrednostjo. Delavci potrebujejo spretnosti in znanja na višji ravni ter sposobnost prilagajati se spremembam. Vlaganje v človeški kapital je torej odločilnega pomena za povečanje raziskovalnih in inovacijskih prizadevanj.

Poleg tega raziskave in inovacije ponujajo rešitve za odpravo netrajnostnega izkoriščanja virov (vključno s porabo energije), obravnavanje podnebnih sprememb ter spopadanje z izzivi demografskih sprememb. V odprtem svetovnem gospodarstvu je konkurenčnost odvisna od zmožnosti podjetij, da ustvarjajo blago in storitve z visoko dodano vrednostjo. Zato je usmeritev k rasti, ki temelji na inovacijah, v središču prenovljene lizbonske strategije, ki predstavlja odziv EU na globalizacijo.

Inovacije se najučinkoviteje obravnavajo na regionalni ravni, saj fizična bližina spodbuja partnerstva med akterji v javnem in tudi v zasebnem sektorju. Vzpostavitev regionalnih grozdov je pogosto ključnega pomena za uspešno spodbujanje raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij. Zmožnost regionalnih nosilcev odločanja in podjetnikov, da znanje, spretnosti in sposobnosti pretvorijo v trajnostno konkurenčno prednost, je bistvenega pomena za gospodarsko uspešnost regije. Vendar obstajajo med evropskimi regijami znatne razlike glede sposobnosti sprejemanja ter razvijanja znanja in tehnologije. To ovira njihove možnosti za rast in bo znatne razlike v blaginji in uspešnosti znotraj EU, ki so se povečale po zadnjih širitvah, verjetno še okrepilo.

Novi izzivi, s katerimi se srečuje EU, so vedno bolj zapleteni. Zahtevajo bolj strukturirano in strateško mešanico politik na ravni Skupnosti ter na nacionalni in regionalni ravni.

Skupne ali dopolnilne prednostne naloge politike Skupnosti na področju raziskav, inovacij in kohezije v okviru lizbonske strategije so:

- vzpostaviti Evropski raziskovalni prostor (ERP) s prispevanjem k večji zmogljivosti raziskav in razvoja, spodbujanjem evropske odličnosti in zmanjšanjem strukturnih neskladij;

- izboljšati učinkovitost raziskav in razvoja ter inovacij in na ta način prispevati h gospodarski rasti in ustvarjanju novih delovnih mest s spodbujanjem zdravega gospodarskega okolja, lajšanjem dostopa do rizičnega kapitala, podporo razvoju inovativnih grozdov, krepitvijo človeškega kapitala, podporo dejavnostim prenosa tehnologije, zlasti z univerz in raziskovalnih središč do MSP ter med samimi MSP, in s pomočjo javnim ustanovam na področju raziskav in razvoja ter izobraževanja pri povezovanju z lokalno poslovno skupnostjo, na primer s povezovanjem v omrežja;

- krepiti konkurenčnost evropskih podjetij in regij, zlasti s spodbujanjem podjetništva in podporo MSP, vključno s podpornimi omrežji za podjetja;

- krepiti gospodarsko in socialno kohezijo v razširjeni Evropski uniji ter tako spodbujati usklajen, uravnotežen in trajnosten razvoj Skupnosti;

- spodbujati nacionalne, regionalne in medregionalne inovacijske strategije;

- spodbujati inovacije in inovativne grozde.

2. SPOšTOVATI RAZLIKE IN HKRATI DOSEGATI SINERGIJE

Pri iskanju možnosti za dosego večjih sinergij med politikami je nujno razumevanje izhodišč in posebnih značilnosti vsake od njih. Politike EU na področju raziskav, inovacij in kohezije na različne načine prispevajo k skupnemu cilju ustvarjanja novih delovnih mest in k rasti. Medtem ko se raziskovalna politika EU osredotoča na spodbujanje odličnosti na mednarodni ravni, se inovacijska politika osredotoča na pretvarjanje znanja v poslovne priložnosti ter nove rešitve za zadovoljevanje družbenih potreb, tudi prek postopkovnih in organizacijskih inovacij, ki vplivajo na strukture, postopke in povezave med organizacijami. Kohezijska politika se osredotoča na spodbujanje regionalne odličnosti. V sedanjem programskem obdobju je postala pomemben vir vlaganja v podporo lizbonski strategiji na področjih, kot so raziskave in tehnološki razvoj ter inovacije, in sicer tako v najmanj razvitih regijah, kjer je treba zmogljivosti za te dejavnosti še ustvariti, kakor tudi v razvitejših regijah, kjer jih je treba okrepiti. Za programe kohezijske politike v obdobju 2007–2013 morajo države članice „rezervirati“ 60 % do 75 % sredstev, ki so na voljo za naložbe, povezane s cilji lizbonske strategije, zlasti v raziskave in tehnološki razvoj ter inovacije[1]. Obseg sinergij s politikami na področju raziskav in inovacij je torej večji kot kdaj koli prej.

Če želimo izboljšati usklajenost navedenih treh politik, je treba upoštevati naslednja dejstva:

1. Vsaka od teh politik ima drugačno pravno podlago v Pogodbi EU. Čeprav je skupni cilj pri vseh enak, tj. ustvarjanje novih delovnih mest in rast, je treba posamezne cilje določiti v skladu s Pogodbo.

2. Glede na različne pravne podlage v Pogodbi so instrumenti na področju raziskav in inovacij usmerjeni na posebna tematska področja, instrumenti kohezijske politike pa na posebna geografska območja. Posledica je tematska specializacija prvega niza instrumentov in celostni pristop drugega.

3. Obstajajo tudi razlike v načinu izvajanja. V 7. okvirnem programu se uporabljajo predvsem konkurenčni razpisi za zbiranje predlogov na evropski ravni. Komisiji pri ocenjevanju predlogov pomagajo neodvisni strokovnjaki in predlogi se izberejo na podlagi odličnosti. V Okvirnem programu za konkurenčnost in inovativnost se za inovacijske in komunikacijske tehnologije in program inteligentne energije prav tako uporabljajo razpisi za zbiranje predlogov na evropski ravni, za druge finančne instrumente pa stalni razpis za prijavo interesa, ki jih obravnavata Evropski investicijski sklad (EIF) in Komisija. Programi kohezijske politike se izvajajo na podlagi deljenega upravljanja med EU in državami članicami po sistemu večnivojskega upravljanja. Čeprav se tudi tukaj pogosto uporabljajo konkurenčni javni razpisi, je področje posredovanja običajno omejeno na regijo (vendar se nekateri programi kohezijske politike nanašajo tudi na države članice ali skupine regij). Izbirni postopek torej temelji predvsem na regionalnih partnerstvih. Zaradi teh razlik lahko obstajajo razlike tudi med neposrednimi upravičenci.

Na podlagi tega je Komisija pri oblikovanju politik za obdobje 2007–2013 proučila, kako bi se te tri politike Skupnosti lahko v največji meri dopolnjevale in kako bi bilo mogoče premostiti razlike med petimi ustreznimi instrumenti, tj. med 7. okvirnim programom za raziskave in tehnološki razvoj (7OP), Okvirnim programom za konkurenčnost in inovativnost (PKI) ter instrumenti kohezijske politike (tj. strukturnimi skladi, Evropskim skladom za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskim socialnim skladom (ESS)[2]) in Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP). Kakor je razvidno iz Priloge I, so možnosti za usklajeno uporabo instrumentov zdaj večje kot prej. Poleg tega bo dejstvo, da vseh pet instrumentov zdaj zajema isto časovno obdobje (2007–2013), olajšalo njihovo usklajeno rabo.

V 7. okvirnem programu so bile predstavljene številne posebne pobude, katerih namen je povečati zmožnost izvajalcev iz zaostalih regij za udeležbo pri projektih sodelovanja, vendar je veljalo za neprimerno predlagati merila za izbor, ki bi odražala regionalno dimenzijo projekta, ali različne stopnje pomoči, odvisne od stopnje razvoja regije. Podobno velja da, medtem ko kohezijska politika ne določa posebnih najmanjših zneskov, dodeljenih za raziskave, tehnološki razvoj in inovacije, ali za kateri koli drugi sektor, uredbe in strateške smernice na področju kohezije jasno spodbujajo povečanje raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti v regijah s financiranjem produktivnih naložb in s pomočjo za začenjanje strategij na področju raziskav in razvoja ter inovacij, ki temeljijo na lokalnih virih. Okvirni podatki kažejo, da so države članice „rezervirale“ okrog 45 milijard EUR sredstev, namenjenih za financiranje kohezijske politike, za naložbe v raziskave in razvoj ter inovacije, vključno z naložbami v človeški kapital. Ta znesek je več kot trikrat večji od zneska naložb na teh področjih v obdobju 2000–2006.

Kakor je razvidno iz strateških smernic Skupnosti, so za usklajeno strategijo podpore na področju raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij ključnega pomena države članice in regije. Te namreč ocenijo potrebe po naložbah in določijo potek financiranja projekta. Zaradi zahtev dobrega upravljanja javnih sredstev združitev dveh različnih virov Skupnosti za financiranje istega sklopa upravičenih stroškov sicer ni mogoča (člen 54(5) Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006), je pa mogoče strukturne sklade, EKSRP in druge sklade EU uporabiti na primer za različne vidike ali faze projekta ali programa na področju raziskav in inovacij, pod pogojem, da zadevni vidik ali faza izpolnjuje merila za financiranje iz ustreznega vira.

Hkrati pa se sinergija ne bi smela omejevati zgolj na dopolnilno financiranje projektov. Pomembna je tudi pri vzpostavitvi in razvoju raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti. Pomembna oblika sinergije je tudi izmenjava znanja, ki jo spodbujajo instrumenti Skupnosti. Poleg tega lahko vsi zadevni instrumenti Skupnosti spodbujajo tudi inovacije na socialnem področju. Vsi trije instrumenti Skupnosti nudijo obširne možnosti (tudi glede predvidenih dejavnosti) za izmenjavo znanja in izkušenj na področju raziskav in inovacij med regijami EU. Prenos dobrih praks prek medregijskih partnerstev je bistvenega pomena za izboljšanje rezultatov na področju raziskav in inovacij po vsej EU. Na področju kohezijske politike bodo imeli pomembno vlogo pobuda „Regije za gospodarsko spremembo“, vključevanje inovativnih ukrepov in nadnacionalnih programov v operativne programe ESS, v okviru 7. okvirnega programa pa se bodo izvajale namenske dejavnosti, kot so „regije znanja“, „sprostitev raziskovalnega potenciala“ in „ERA-NET“. In končno, Okvirni program za konkurenčnost in inovativnost nudi nadaljnje možnosti za izmenjavo znanja in dobre prakse, zlasti na področju inovacij.

3. ZA VEč SINERGIJ MED POLITIKAMI NA PODROčJU RAZISKAV, INOVACIJ IN KOHEZIJE

Na zadnjih zasedanjih Sveta za konkurenčnost[3] je bila ponovno poudarjena potreba po povečanju sinergij med politikami na področju raziskav in konkurenčnosti ter regionalno politiko. Ta vprašanja so obravnavali tudi številne svetovalne skupine in ostali akterji ter pozvali k boljšemu sodelovanju in usklajevanju med različnimi akterji[4] na nacionalni ravni. Te skupine so pripravile priporočila v zvezi s številnimi vprašanji:

4. koristi, ki jih lahko nacionalnim in regionalnim organom prinese razvoj posebne strategije za usklajeno uporabo okvirnega programa in programov kohezijske politike v okviru njihove strategije na področju raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij;

5. pomen izkoriščanja možnosti, ki jih nudita kohezijska politika in okvirni program, za krepitev upravljanja strategij na področju raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij prek izmenjav in povezovanja v omrežja;

6. predlogi za učinkovite sinergije na ključnih področjih: krepitev in razvoj zmogljivosti za raziskave, tehnološki razvoj in inovacije, razvoj odličnosti, ob ustreznem upoštevanju velikosti MSP, vzpostavitev sodelovanja na evropski in mednarodni ravni ter krepitev gospodarskega izkoriščanja rezultatov raziskav in razvoja;

7. potreba po izboljšanju komunikacije in sodelovanja med nacionalnimi in regionalnimi akterji, ki sodelujejo pri pripravi okvirnih programov za raziskave, Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost ter kohezijske politike, in potreba po boljšem obveščanju upravičencev;

8. uporaba ukrepov, ki jih podpira posebni program „Zmogljivosti“ iz 7. okvirnega programa, za podporo razvoju ali izvajanju ukrepov prek zadevnega programa kohezijske politike v udeleženih regijah; ter po drugi strani uporaba programov kohezijske politike za polaganje temeljev prihodnjega sodelovanja v okvirnih programih;

9. potreba po večjih sinergijah med kohezijsko politiko in 7OP v zvezi z raziskovalnimi infrastrukturami ter pomen smiselnega vključevanja „novejših“ držav članic v evropske načrte na področju raziskovalnih infrastruktur.

4. SKLEPI

EU ima dopolnilne politike za podporo raziskavam, inovacijam in podjetništvu v evropskih regijah in državah članicah. Zagotovitev osnove za odlične raziskave in inovacije v Evropi je predpogoj za ohranitev modela EU za trajnostni razvoj. Kohezijska politika lahko vsem regijam pomaga pri vzpostavitvi raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti, pri spodbujanju in podpiranju inovacij na socialnem področju ter pri izmenjavi dobre prakse v okviru nadnacionalnega in medregijskega sodelovanja. Ko bodo regionalni akterji v zadostni meri sposobni uspešno konkurirati v evropskih okvirnih programih, se bo ta sposobnost nadalje „razvijala“ v okviru okvirnih programov za raziskave in tehnološki razvoj ter za Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost s pomočjo stalne izmenjave dobrih praks, spodbujanja večnacionalnega pristopa in povezovanja akterjev pri pobudah za reševanje dejanskih problemov. Strukturni skladi pa bodo lahko podprli zadovoljevanje potreb, ki so bile prej ugotovljene z instrumenti okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in inovacije ter Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost.

Skupnost je zagotovila obstoj sinergij med instrumenti, vzpostavljenimi za spodbujanje nadaljnje rasti in zaposlovanja. Sinergije pri načrtovanju bi bilo zdaj treba prenesti v sinergije pri ukrepanju nacionalnih in regionalnih organov ter drugih zainteresiranih strani. Odgovornost uresničiti ambiciozne cilje za izboljšanje uspešnosti EU na področju raziskav in inovacij nosijo države članice. Na področju kohezijske politike ima Skupnost pomembne vire za vlaganje v ta prizadevanja, napredek držav članic pri uporabi te politike za spodbujanje raziskav in inovacij v Evropski uniji v obdobju 2007–2013 pa je spodbuden. Vendar je Komisija prepričana, da bi bilo na nacionalni in regionalni ravni mogoče storiti več za boljšo obveščenost o teh instrumentih in njihovo učinkovitejšo uporabo.

10. Komisija poziva države članice k izboljšanju ureditev za usklajeno pripravo in rabo instrumentov Skupnosti za podporo raziskavam in tehnološkemu razvoju, inovacijam in koheziji na nacionalni in regionalni ravni ter k vključitvi informacije o prispevku teh ureditev k obravnavanju ključnih izzivov držav v poročila o izvajanju nacionalnih programov reforme. Možnosti za usklajeno uporabo bi se morale upoštevati pri pripravi strategij in operativnih mehanizmov ter za različne vidike in faze projektov na področju raziskav in inovacij. Vzpostaviti je treba tudi sisteme za izboljšanje ozaveščenosti akterjev, vključenih v izvajanje okvirnega programa, Programa za konkurenčnost in inovativnost ter programov kohezijske politike na nacionalni in regionalni ravni, vključno z nacionalnimi in regionalnimi ministrstvi za raziskave in inovacije, glede možnosti, ki jih nudijo ti trije instrumenti Skupnosti. Poziva jih tudi k spodbujanju uporabe teh instrumentov ter k izmenjavi informacij in najboljše prakse na področju izkoriščanja sinergij med instrumenti ter da dajo možnim upravičencem na voljo informacije o teh treh instrumentih.

11. Komisija bo do konca leta 2007 pripravila praktični vodnik o možnostih financiranja z vidika raziskovalne ustanove ali podjetja, ki želi izvajati dejavnosti na področju raziskav in inovacij s pomočjo finančnih sredstev EU. Vodnik bo tudi proučil, kako je mogoče na nacionalni in regionalni ravni vzpostaviti mehanizme za spodbujanje usklajenega dostopa do različnih instrumentov, ter pojasnil člen 54(5) Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 glede uporabe financiranja iz dveh različnih virov Skupnosti za kritje iste vrste upravičenih stroškov.

12. Komisija bo spomladi 2009 pripravila poročilo o napredku pri usklajeni rabi instrumentov Skupnosti na nacionalni in regionalni ravni ter o primerih dobre prakse na nacionalni in regionalni ravni.

13. Da bi se olajšalo dopolnilno financiranje iz instrumentov Skupnosti ter nacionalnih in regionalnih instrumentov, bo Komisija redno obveščala nacionalne/regionalne organe o organizacijah s sedežem na njihovem ozemlju, ki so koristile finančna sredstva 7OP ter Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost. Ti podatki bodo na voljo prek obstoječe upravne strukture, določene za vsakega od teh instrumentov.

Za spremljanje ukrepov iz tega sporočila bo Komisija organizirala redna srečanja zainteresiranih strani, pristojnih na področju raziskav, inovacij in regionalnega razvoja, ter vseh služb Komisije, ki se ukvarjajo z vprašanjem „konkurenčnih evropskih regij“, da zagotovi podporo in svetovanje glede ustreznih ukrepov.

[1] Cilj 60 % se uporablja za najmanj razvite (konvergenčne) regije, cilj 75 % pa za druge (konkurenčne) regije. Cilji so obvezni za EU-15 in prostovoljni za EU-12. Komisija bo o programih držav članic v celoti poročala jeseni 2007 v Sporočilu o izvajanju lizbonske strategije v regijah ter inovacijski in kohezijski politiki v obdobju 2007–2013 („ Delivering the Lisbon Agenda in the regions – innovation and cohesion policy 2007–2013 “).

[2] Ker drugi instrument kohezijske politike, tj. Kohezijski sklad, ni neposredno povezan z raziskavami, tehnološkim razvojem in inovacijami, v tem dokumentu ni obravnavan.

[3] Svet (za konkurenčnost) je 25. junija 2007 sprejel sklepe „o učinkovitejši podpori raziskavam in inovacijam: uskladitev uporabe okvirnega programa za raziskave in strukturnih skladov“. Med drugim je bil v sklepih poudarjen pomen razvoja strategij na področju raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij ter krepitve upravljanja in razvoja odličnosti na področju raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij.

[4] Odbor za znanstvene in tehnološke raziskave EU ( CREST ) je sprejel smernice za bolj usklajeno uporabo okvirnega programa in strukturnih skladov v podporo raziskavam in razvoju ( „How to make better coordinated use of Framework Programme and Structural Funds to support R&D“ ); Evropski svetovalni odbor za raziskave ( EURAB ) je zagotovil priporočila o poživitvi evropskega trikotnika znanja (raziskave, izobraževanje in inovacije) s pomočjo strukturnih skladov ( „Energising Europe ’ s Knowledge Triangle of Research, Education and Innovation through the Structural Funds“ ); Evropski strateški forum za raziskovalne infrastrukture ( ESFRI ) je poudaril potrebo po povečanju sinergij glede raziskovalnih infrastruktur. ESFRI bo v začetku leta 2008 pripravil analizo regionalnih vidikov vseevropskih raziskovalnih infrastruktur. Odbor ITRE Evropskega parlamenta je pred kratkim naročil študijo o sinergijah med 7. okvirnim programom EU za raziskave, Okvirnim programom za konkurenčnost in inovativnost ter strukturnimi skladi ( „Synergies between the EU 7 th Research Framework Programme, the Competitiveness and Innovation Framework Programme and the Structural Funds„ ), ki poziva k povečanju sinergij med 7OP, Okvirnim programom za konkurenčnost in inovativnost in strukturnimi skladi ter k odpravljanju vrzeli in prekrivanja.