52007DC0409




[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 18.7.2007

COM(2007) 409 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Krepitev notranjega trga mobilne televizije

{SEC(2007) 980}{SEC(2007) 981}

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Krepitev notranjega trga mobilne televizije

1. MOBILNA TELEVIZIJA: NOVA PRILOžNOST ZA EU

Izraz „mobilna televizija“ se nanaša na prenos avdiovizualnih vsebin v mobilno napravo[1]. Potrošnikom lahko korenito spremeni doživljanje televizije in avdiovizualnih storitev. Ponuja možnost gledanja katere koli vsebine, kadar koli in kjer koli ter zagotavlja nov interaktiven svet, v katerem potrošnjo tradicionalnih ustvarjalnih vsebin in vsebin na zahtevo dopolnjujejo storitve, ki so prilagojene potrebam in okusom vsakega potrošnika. Mobilna televizija je na križišču dveh močnih družbenih trendov, večje mobilnosti in novih oblik dostopanja do medijskih vsebin. Zato lahko postane ena od naslednjih hitro rastočih potrošniških tehnologij.

Z združitvijo osebnih mobilnih komunikacij , ki so eden najbolj dinamičnih evropskih trgov, in avdiovizualne vsebine je mobilna televizija postala novo področje inovativnih storitev visoke vrednosti. Ocene kažejo, da bi ta trg lahko do leta 2011 dosegel vrednost med 7 in 20 milijardami EUR in imel od 200 do 500 milijonov potrošnikov po vsem svetu[2]. To je primer digitalnega zbliževanja, ki je ključni pojem strategije Komisije za informacijsko družbo i2010. Digitalno zbliževanje prinaša Evropi nove poslovne priložnosti, nova delovna mesta in nove potrošniške storitve, s čimer prispeva h konkurenčnosti v Evropi in blaginji, kar je v skladu s prenovljeno lizbonsko strategijo za rast in delovna mesta ter ukrepi, ki jih je leta 2006 sprejel spomladanski Evropski svet. Razvoj mobilne televizije je v skladu s cilji iz sporočila Komisije neuradnemu srečanju Evropskega sveta v Lahtiju v zvezi z inovacijam prijazno, sodobno Evropo[3].

Evropski izdelovalci opreme in ponudniki storitev imajo ključno vlogo pri preskušanju in trženju mobilne televizije po vsem svetu. Vendar sta bila uvedba in prevzem storitev mobilne televizije v EU do sedaj počasna. Konkurenti iz poglavitnih evropskih partneric, predvsem iz Azije in ZDA, so močno napredovali in Evropa tvega, da bo izgubila konkurenčno prednost v mobilnih storitvah [4] in zamudila veliko priložnost za rast in inovacije, če se po vsej Evropi ne doseže zadostnega zagona s primerno stopnjo uskladitve.

Zato je treba za Evropo sestaviti načrt . Danes je trg mobilne televizije še vedno na zelo zgodnji stopnji razvoja: leto 2006 je bilo ključnega pomena glede pilotskih projektov in napovedi; v letu 2007 potekajo v Italiji, na Finskem ter v manjši meri v Nemčiji in Združenem Kraljestvu trgovinski posli, začetki drugih nacionalnih projektov pa so načrtovani v Nemčiji, Franciji in Španiji. Vendar uvedba poteka zelo počasi zaradi tehnoloških in ureditvenih negotovosti. Leto 2008 na splošno velja kot ključno za prevzem mobilne televizije v EU zaradi pomembnih športnih dogodkov, kot sta evropsko prvenstvo v nogometu in olimpijske igre, ki bodo edinstvena priložnost za povečanje ozaveščenosti potrošnikov, da sprejmejo nove storitve. Cilji splošnega interesa, ki upravičujejo proaktiven pristop Evropske unije, so, da se evropskim državljanom v letu 2008 omogoči dostop do teh inovativnih storitev in zagotovi sodelovanje evropskih družb pri tej inovaciji.

Za uspešen prevzem teh inovativnih storitev v EU je treba ustvariti ugodno okolje, v katerem bodo operaterji in stranke izkoristili ugodnosti notranjega trga in dosegli potrebno ekonomijo obsega .

Prenos mobilne televizije se lahko izvaja v različnih oblikah, od televizijskega prenosa v živo do prenosa s časovnim zamikom ali na zahtevo. Prenos storitev mobilne televizije lahko poteka preko različnih omrežij, vključno s celičnimi mobilnimi komunikacijami, prizemnim oddajanjem, satelitskimi in internetnimi omrežji. Razlikovati je treba med storitvami mobilne televizije z oddajanjem enemu sprejemniku („eden drugemu“) in razpršenim oddajanjem („eden mnogim“)[5]. Za namene tega sporočila in spremne ocene učinka se izraz „ mobilna televizija “ nanaša le na storitve prenosa prizemne mobilne televizije. Razlog za to odločitev je, da sta politični in regulativni okvir za storitve preko obstoječih omrežij za mobilne komunikacije že oblikovana in so te storitve v EU dobro razvite kot del tržne ponudbe večine operaterjev 3G. Poleg tega se lahko le z radiodifuznim načinom oddajanja hkrati prenese enake vsebine velikemu številu uporabnikov in je zato odločilnega pomena za dosego množične uporabe storitev mobilne televizije. Mobilne satelitske ( Mobile Satellite Services , MSS) storitve so lahko prav tako pomembna platforma za uporabo mobilne televizije, vendar se soočajo z drugačnimi težavami kot mobilne storitve preko prizemnega omrežja, ki so obravnavane v ločeni pobudi Komisije[6].

2. KLJUčNI DEJAVNIKI ZA USPEH

Leta 2006 je Komisija začela dialog z zainteresiranimi stranmi, s katerim bo odkrila in obravnavala težave v zvezi s širjenjem storitev mobilne televizije. Službe Komisije so predvsem olajšale ustanovitev sektorske krovne skupine, Evropskega sveta za mobilno oddajanje (EMBC) , t.j. foruma, ki je prvič povezal vse glavne zadevne sektorske akterje, vključno z izdajatelji televizijskih programov, proizvajalci, ponudniki vsebin in telekomunikacijskimi operaterji. EMBC je marca 2007 izdal priporočila za sektorje. Države članice so tudi redno svetovale glede posebnih vprašanj v okviru institucionalnih forumov, vključno s Skupino za politiko radijskega spektra, Odborom za radijski spekter in Odborom za komunikacije[7]. Komisija se bo še naprej posvetovala z zainteresiranimi stranmi, vključno z organizacijami potrošnikov, in bo spodbudila sektorje k nadaljevanju svojih prizadevanj za dosego medobratovalnosti, predvsem glede prenosa in ravni storitev.

S posvetovanji so bili določeni trije glavni dejavniki , ki bodo pripomogli k uspešni uvedbi mobilne televizije:

- tehnični vidiki (standardi/medobratovalnost);

- regulativno okolje, ki omogoča inovacije in naložbe;

- zagotavljanje kakovostnega spektra za storitve mobilne televizije.

2.1. Tehnični vidiki (standardi/medobratovalnost)

Določitev skupnega tehničnega standarda za mobilno televizijo bi evropskim potrošnikom in sektorjem omogočila velike ugodnosti. Vsem akterjem v vrednostni verigi mobilne televizije (izdelovalci opreme, razvijalci aplikacij, izdajatelji televizijskih programov, združevalniki vsebin, mobilni operaterji) bi zagotovila varnost pri tehnoloških odločitvah. Samo predvidljivo okolje lahko vodi do naložb v proizvodnjo opreme in razvoj storitev ter pomaga doseči ekonomijo obsega, ki je potrebna za izvajanje storitev. Razpoložljivost opreme in storitev ter znižanje cen bo spodbudilo povpraševanje, kar bo pomagalo doseči kritično maso in zagotovilo trajnost poslovanja mobilne televizije .

Velik uspeh GSM, zaradi katerega je Evropa v svetovnem vrhu mobilnih komunikacij, je primer ugodnosti, ki jih prinese dogovor med vsemi akterji v sektorjih o razvoju nove storitve na podlagi skupnega standarda. Dogovor glede skupnih standardov na področju radiodifuzije je splošno razširjen. V Evropi danes za vsako platformo za digitalno radiodifuzijo temeljijo tehnike prenosa na ustreznih standardih skupine DVB[8], ki jih Evropska komisija aktivno spodbuja v odnosih s tretjimi državami. Če bi jih podprl dogovor med evropskimi raziskovalci o skupnem standardu, bi mobilni prejemnik lažje deloval na vsakem mobilnem televizijskem omrežju v Evropi, s čimer bi potrošniki pridobili zaupanje. Izvajalci mobilne televizije bodo imeli manj težav pri izbiri tehnologije. Uporaba mobilne televizije na Japonskem, v Južni Koreji in Združenih državah je uspešna zaradi skupnega standarda.

V Evropi je trenutno nevarnost fragmentacije notranjega trga , ker za različne platforme obstaja več tehnologij mobilne televizije, tako da se zgoraj omenjene ugodnosti ne morejo uresničiti. Od preskušanj in trženja, ki temeljijo na prizemnih digitalnih tehnologijah[9], se v večini držav uporablja DVB-H [10], ki na splošno velja za odprt in vzdržljiv standard. Za druga preskušanja in trženje se uporabljajo T-DMB [11]. V Evropi se začenja tudi testiranje drugih tehnologij[12].

Komisija podpira pobude, ki jih spodbudijo sektorji, glede določitve standardov in medobratovalnih vprašanj, predvsem v primeru hitro razvijajočih se tehnologij. V primeru mobilne televizije se EMBC zaveda prednosti dogovorjenih skupnih standardov, ki bi lahko Evropi prinesli veliko ekonomijo obsega, vendar ni predlagal skupnega standarda. Zato bo treba v to vložiti več truda. Z ozirom na trenutno stanje se zdi DVB-H najmočnejši kandidat za prihodnjo uporabo prizemne mobilne televizije v Evropi . V Evropi je že najpogosteje uporabljen standard in priljubljen postaja tudi po svetu. Po vsem svetu, tudi v ZDA in Aziji, je bilo postavljenih že 40 pilotskih omrežij DVB-H, namenjenih za izvajanje preskusov. Od tega jih je bilo v Evropi izvedenih 25. V EU so se preskusi izvedli že v 15 državah članicah, Italija pa je prva komercialno uvedla storitve DVB-H in ji zdaj sledi tudi Finska. Tudi Francija, Nemčija in Španija se pripravljajo na odprtje operativnih omrežij DVB-H v letu 2007.

Akterji na trgu so v Evropi izbrali DVB-H iz več razlogov . DVB-H je v celoti povratno združljiv z DVB-T. To je predvsem pomembno v okviru evropskega prehoda na digitalno radiodifuzijo, saj se DVB-T uporablja po vsej Evropi kot prizemna digitalna radiodifuzija. Poleg tega imajo glede znanja operaterji omrežij že izkušnje pri vzpostavljanju in upravljanju omrežij DVB-T. Večina izdelovalcev opreme iz Evrope, ZDA in Azije predlaga opremo in sistemske rešitve DVB-H, saj je sistem DVB-H popolnoma standardiziran.

Komisija zato meni, da bo DVB-H predstavljal osnovo za uspešno uvedbo in prevzem storitev prizemne mobilne televizije v EU. Spodbudila bo dialog s sektorji, da se doseže splošno soglasje glede izvajanja DVB-H. Za spodbuditev sklenitve dogovora Komisija namerava pripraviti potrebne ukrepe, s katerimi bo vključila DVB-H na seznam standardov [13], ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije [14]. Vključitev DVB-H na seznam standardov pomeni, da bi države članice morale spodbujati uporabo DVB-H za izvajanje storitev prizemne mobilne televizije. Komisija poziva sektorje, naj vsa pomembna vprašanja glede pravic intelektualne lastnine v zvezi z DVB-H razrešijo brez zamude[15]. Komisija bo še naprej nadzirala stanje v EU in sredi leta 2008 mogoče predložila predloge, ki bodo vključevali, če bo to primerno, postopek, po katerem bi bilo obvezno sprejeti odprti standard[16].

Poleg tega ostaja medobratovalnost pomemben cilj . Pretekle izkušnje, predvsem na področju interaktivne televizije, so pokazale, da skupni standard sam po sebi ne zadostuje za zagotavljanje medobratovalnosti, predvsem za nivoje, ki so višji od fizičnega prenosa signala. Zato bo Komisija spodbujala zainteresirane strani k skupnemu delovanju pri doseganju skupnega cilja, tj. povečanja dostopa potrošnikov do storitev, predvsem z opiranjem na odprte standarde.

2.2. Regulativno okolje, ki omogoča inovacije in naložbe v mobilno televizijo

Nacionalni pristopi glede odobritve storitev mobilne televizije so zelo različni. V številnih državah članicah mobilno televizijo urejajo splošne ureditve, ki veljajo za radiodifuzijo. V nekaterih drugih ni posebnih predpisov ali pa dogovori o regulativnem okviru za te nove storitve še potekajo. Izkušenj z radiodifuzijskimi storitvami, za katere se uporablja izključno mobilni prenos (tj. brez „tradicionalnega“ dovoljenja za oddajanje programa na podlagi zakona o medijih) do zdaj ni bilo veliko. Takšno stanje ustvarja visoko regulativno negotovost in v nekaterih primerih pravno praznino , ki negativno vpliva na potencialne operaterje mobilne televizije na notranjem trgu.

Za prevzem mobilne televizije je potrebno pregledno in prožno regulativno okolje . Razumljivo je, da je odločitev o dovoljenjih v rokah držav članic, vendar sektorji pričakujejo pojasnitev obstoječega okvira glede dodeljevanja dovoljenj in želi imeti zagotovljeno sprejemljivo raven varnosti glede tega, predvsem pri uvajanju storitev mobilne televizije v različnih državah članicah.

Sistemi za izdajanje dovoljenj za storitve mobilne televizije morajo upoštevati potrebe notranjega trga in cilj bi moral biti zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev , ki bi različnim akterjem omogočili konkuriranje pod podobnimi pogoji. Potrebna je skladnost regulativnih pristopov po vsej EU, da se pojasni veljavno ureditev in ustvari regulativno okolje, ki omogoča inovacije in naložbe. Komisija meni, da je mobilna televizija razvijajoča se storitev in da se neprimerne obveznosti ne bi smele uvesti. Obveznosti prenosa, na primer, ni dovoljeno nalagati razvijajoči se storitvi[17] in druge tradicionalne obveznosti radiodifuzije mogoče niso primerne za mobilno televizijo. Države članice se poziva, naj ugotovijo in odstranijo vsakršno tako regulativno oviro. Poleg tega države članice ne smejo preprečevati souporabe infrastrukture[18] in morajo spodbujati kolokacijo, ko je potrebna za olajšanje uporabe omrežja, ter jo uvesti, ko je treba obravnavati morebitna okoljska vprašanja[19].

V zvezi z ureditvijo in sistemi za izdajanje dovoljenj bo Komisija spodbujala stike med državami članicami z namenom izmenjavanja informacij in določitve dobre prakse. Komisija bo zagotovila usmerjanje glede regulativnih vprašanj, vključno s smernicami in priporočili, če je to primerno.

2.3. Zagotavljanje kakovostnega spektra za storitve mobilne televizije

Ključni faktor, ki vpliva na uspešnost uporabe mobilne televizije, je dostop do radijskega spektra. Spekter je ključnega pomena za omogočanje storitev mobilne televizije in vpliva na medobratovalnost, prijaznost uporabe za potrošnike in na stroške operaterjev. Države članice in Evropska komisija morajo skupaj razmisliti in določiti politiko spektra, ki bo zagotovila visoko stopnjo uskladitve, ki jo želijo potrošniki in sektorji. Med državami članicami je široko soglasje o ugodnostih, ki se jih lahko doseže s takšnim vseevropskim pristopom.

Z upoštevanjem različnih potreb glede spektra je ključni izziv na tej stopnji kroga inovacij zagotavljanje, da so zahtevane vrste radijskih spektrov na voljo brez zamud v čim večjem številu evropskih regij. Zato je bistvenega pomena, da države članice zagotovijo, da je spekter za mobilno televizijo na voljo na primernih pasovih brez zamude.

Pomemben element, ki ga je treba upoštevati, je prehod na digitalno televizijo v Evropi, ki v nekaterih državah članicah dobro napreduje, in opustitev analogne televizije do leta 2012[20]. S tem postopkom se bo sprostila velika količina uporabnega spektra (t.i. digitalna dividenda ). Usklajen pristop k dodeljevanju tega spektra na evropski ravni je bistvenega pomena, da se izkoristi ugodnosti preklopa in omogoči uporaba novih in inovativnih storitev v vsej Uniji. Mobilna televizija je glavna kandidatka za koriščenje digitalne dividende[21]. Seveda je treba upoštevati tudi druge pasove ter vprašanja časovnega usklajevanja in izvedljivosti. Razmisliti bo treba tudi o čezmejnih zahtevah .

Spekter v pasu UHF (470–862 MHz) je zaradi tehničnih značilnosti najprimernejši spekter za mobilne multimedijske storitve. Najprimernejši je tudi zaradi združljivosti DVB-H z DVB-T. Vendar je njegova uporaba ovirana zaradi različnih nacionalnih politik glede digitalne dividende in pomanjkanja usklajenosti v EU. Komisija spodbuja države članice, naj dajo del spektra UHF, ko se sprosti, na voljo storitvam mobilne televizije. Službe Komisije so prosile države članice, naj ocenijo, ali bi bilo izvedljivo v okviru digitalne dividende nameniti podpas mobilni televiziji . Sporočilo Komisije o digitalni dividendi , predvideno za konec leta 2007, bo določilo strategijo Komisije za uporabo spektra, sproščenega z opustitvijo, predvsem v pasu UHF.

Poleg tega Komisija že sodeluje z državami članicami za zagotovitev razpoložljivosti vsaj nekaj usklajenih frekvenc , da se omogoči začetek opravljanja storitev mobilne televizije. Tako imenovani pas L (1452–1492 MHz), ki ga nekatere države članice danes uporabljajo za digitalni radio, ki temelji na DAB[22], je lahko alternativna rešitev za več trgov, na katerih ni na voljo nobenega drugega spektra. Komisija je predlagala odprtje dostopa do tega pasu, s čimer bi se lahko uporabljalo večje število tehnologij, vključno z mobilnimi multimedijskimi storitvami.

3. ENOTNA POLITIKA ZA MOBILNO TELEVIZIJO

To sporočilo se osredotoča na vprašanja v zvezi z regulativnim okvirom EU za e-komunikacije (tehnologija, sistemi za izdajanje dovoljenj in politika spektra). Vendar sta uspešna uporaba in prevzem mobilne televizije odvisna predvsem od drugih elementov, na primer razpoložljivosti vsebin . Pričakuje se, da bo predlagana nova direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah oblikovala posodobljen okvir tudi za vsebine mobilne televizije, ki se bodo prenašale preko radiodifuznega načina ali na zahtevo.

Naslednji velik izziv je ponudba prvovrstnih vsebin mobilne TV na prilagodljiv način, ki prehaja platforme in meje in ki hkrati zagotavlja primerno nadomestilo imetnikov pravic. Možnost uporabe mobilne televizije kadar koli, kjer koli in na kateri koli napravi bo sprožila potrebo po novem pristopu in politiki glede avtorskih pravic , ki bi mogoče vključevala predvsem vseevropski sistem za izdajanje dovoljenj.

Sporočilo Komisije o spletnih vsebinah , ki bo sprejeto v letu 2007 in bo obravnavalo nekatera od teh vprašanj, bo pomembno tudi za mobilno televizijo.

4. NASLEDNJI KORAKI

Mobilna televizija je nova obetajoča konvergentna platforma in ima lahko pomembno vlogo pri združevanju telekomunikacijskega in audiovizualnega sveta. Združevanje je temelj pobude i2010 in prinaša v Evropo nove poslovne priložnosti, delovna mesta in potrošniške storitve, s čimer prispeva h konkurenčnosti in blaginji v Evropi. Za uspešno vpeljavo in prevzem mobilne televizije v EU sta potrebna podpora in aktivno sodelovanje vseh zainteresiranih strani. Glavni ukrepi, ki so za to potrebni, so povzeti v nadaljevanju.

Države članice se pozivajo, naj:

- olajšajo uporabo mobilne televizije z upoštevanjem potrebe po zagotovitvi čim večje medobratovalnosti. To vključuje spodbujanje uporabe DVB-H na svojem ozemlju;

- vzpostavijo primerno regulativno okolje za izvajanje storitev mobilne televizije in se uskladijo ter izmenjajo dobro prakso v zvezi s sistemi za izdajanje dovoljenj;

- dajo mobilni radiodifuziji čim prej na voljo spekter, vključno s pasom UHF, ko se sprosti.

Sektorji se pozivajo, naj:

- si prizadevajo doseči čim večjo medobratovalnost, predvsem s spodbujanjem soglasja glede skupnega odprtega standarda (DVB-H);

- prispevajo k uspešnemu prevzemu mobilne televizije v Evropi s trajnostnim dialogom in sodelovanjem, če je to primerno.

Komisija bo:

- spodbujala sprejetje soglasja glede skupnega odprtega standarda. Določeni ukrepi bodo vključevali spodbujanje dialoga s sektorji in pripravili vključitev DVB-H na uradni seznam standardov EU;

- nadzirala izvajanje že sprejetih ukrepov držav članic in sredi leta 2008 mogoče predložila predloge, ki bodo vključevali, če bo to potrebno in primerno, ukrepe, s katerimi bi bilo obvezno sprejeti odprti standard;

- zagotovila usmerjanje za dosego skladnega okvira za sisteme za izdajanje dovoljenj po vsej EU; določila dobro prakso v EU in spodbujala države članic, naj jo sprejmejo;

- določila strategijo EU za „digitalno dividendo“ (pas UHF), ki bo vključevala zagotavljanje spektra za izvajanje mobilnih radiodifuzijskih storitev.

[1] Za sprejem mobilne televizije je na voljo več naprav, najpogosteje uporabljena pa je mobilni telefon.

[2] Glej oceno učinka za pregled analize trga.

[3] Sporočilo Komisije Evropskemu svetu (Neuradno srečanje v Lahtiju – Finska, dne 20. oktobra 2006) Inovacijam prijazna, sodobna Evropa, COM(2006) 589, 12.10.2006, UL C 332, 30.12.2006, str. 42.

[4] Spomladi 2007, na primer, je bilo v Južni Koreji več kot 4 milijonov uporabnikov in na Japonskem več kot 7 milijonov, medtem ko jih je bilo v EU največ 500 000.

[5] V skladu z EMBC storitev mobilnega oddajanja pomeni storitev hkratnega oddajanja multimedijskih vsebin velikemu številu prejemnikov, (potencialno) nepoznanim.

[6] Komisija je skupaj z državami članicami sprejela Odločbo 2007/98/ES (UL L 43, 15.2.2007, str. 32), ki je frekvenčne pasove 2 GHz dodelila sistemom mobilnih satelitskih storitev vključno z dodatnimi talnimi sestavnimi deli, kar bo pripeljalo do morebitne uporabe storitev mobilne televizije v teh pasovih. Komisija tudi predlaga, da se na ravni EU uskladi postopek odobritve in izbire operaterjev, s čimer se bo primerno upoštevala čezmejna narava satelitskih sistemov.

[7] Pododbor za odobritev.

[8] DVB-S in DVB-S2 za satelitsko radiodifuzijo, DVB-C za kabelsko radiodifuzijo in DVB-T za prizemno digitalno radiodifuzijo.

9 Razvijajo se tudi hibridni satelitsko-prizemni sistemi, ki so alternativa samo prizemnim sistemom, saj imajo sposobnost večje pokritosti. Tak sistem je DVB-SH , ki ga sestavljata sistem DVB-H, ki je prilagojen za pas S, in hibriden (satelitsko-prizemni) koncept delovanja.

[9] Digitalna videoradiodifuzija na prenosne terminale, standard ETSI, ki temelji na standardih DVB-T.

[10] Prizemna digitalna multimedijska radiodifuzija, standard ETSI, ki temelji na T-DAB in vključuje tudi DAB-IP (IP televizija preko protokola DAB). T-DMB je bila uporabljena v Nemčiji za prenos svetovnega prvenstva v nogometu 2006. DAB-IP se zdaj uporablja v Združenem kraljestvu.

[11] Predvsem MediaFLO (Media Forward Link Only).

[12] Odločba Komisije z dne 11. decembra 2006 Seznam standardov in/ali specifikacij za elektronska komunikacijska omrežja, storitve ter pripadajoče objekte in storitve, ki nadomešča vse predhodne različice (notificirano pod dokumentno številko C(2006) 6364) (2007/176/ES), UL L 86, 27.3.2007, str. 11.

[13] Direktiva 2002/21/ES o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve z dne 7. marca 2002, (UL L 108, 24.4.2002, str. 23). Navedeni postopek je opisan v členu 17 (1), ki predvideva posvetovanje med državami članicami in nadaljnjo posebno odločbo Komisije, ki omogoči objavo.

[14] Zaradi uspešne izkušnje z DVB-T, je bila ustvarjena združitev patentov za DVB-H.

[15] Kot določa člen 17(3) Direktive 2002/21/ES. V Uradnem listu bi bilo treba objaviti obvestilo in pozvati vse zadevne stranke, naj javno izrazijo svoja stališča. Vsak predlog Komisije v skladu s členom 17(3) bi spremljala podrobna ocena učinka.

[16] Člen 31 Direktive o univerzalnih storitvah 2002/22/ES (UL L 108, 24.4.2002, str. 51) dovoljuje, da se obveznosti prenosa naložijo le tistim omrežjem, ki jih znatno število končnih uporabnikov uporablja kot svoje glavno sredstvo za sprejem radijskih in televizijskih oddaj.

[17] Takšni dogovori so veljali na nekaterih trgih v okviru infrastrukture za GSM in/ali UMTS in jih je Komisija izvzela iz pravil EU o konkurenci. Na primer Odločba Komisije z dne 16. julija 2003 (zadeva COMP/38.369 – T-Mobile Deutschland in O2 Germany: okvirni sporazum o skupni rabi omrežij), (UL L 75, 12.3.2004, str. 32) in sodba Sodišča prve stopnje z dne 2. maja 2006 (zadeva T-328/03).

[18] V skladu s členom 12 Direktive 2002/21/ES (okvirna direktiva).

[19] Ta ciljni datum je Svet potrdil, vendar nekatere države članice za prehod predvidevajo poznejši datum.

[20] Kot je bilo potrjeno na neuradnem srečanju ministrov EU za telekomunikacije, ki ga je organiziralo finsko predsedstvo v Bruslju 10. decembra 2006.

[21] Digitalno avdio oddajanje. DAB je pomembna tehnologija za digitalni radio.