[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 2.7.2007

COM(2007) 375 konč.

POROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Poročilo o vmesni oceni programa Erasmus Mundus 2004–2008

POROČILO KOMISIJE SVETU,EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Poročilo o vmesni oceni programa Erasmus Mundus 2004–2008

KAZALO

1. Uvod 3

2. Ozadje zunanje ocene 3

3. Zunanja ocena 3

3.1. Pogoji ocene 3

3.2. Metodologija 4

3.3. Ugotovitve ocenjevalca 4

3.3.1. Finančni vidiki 4

3.3.2. Evropska dodana vrednost 5

3.3.3. Ustreznost 5

3.3.4. Učinkovitost in vpliv 5

3.3.5. Uspešnost in stroškovna učinkovitost 6

3.3.6. Korist, dodana vrednost in trajnost 7

4. Glavna priporočila zunanjega ocenjevalca in opombe Komisije 7

4.1. Oblika programa 7

4.2. Upravljanje programa 9

4.3. Financiranje programa 10

5. Sklepi Komisije 10

Statistične priloge o številu vloženih in izbranih predlogov 12

1. UVOD

To poročilo je predloženo na podlagi člena 12 Sklepa 2317/2003/EC[1] z dne 5. decembra 2003 o uvedbi programa Erasmus Mundus, ki zahteva izvedbo vmesne ocene programa. Poročilo predstavlja stališče Komisije glede glavnih sklepov in priporočil vmesne ocene programa, ki je dostopna prek spodnje povezave:

http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/evalreports/index_en.htm.

Ti sklepi in priporočila temeljijo na izčrpnih anketah udeležencev programa Erasmus Mundus in glavnih zainteresiranih strani, katerih podrobni rezultati predstavljajo prilogo k temu poročilu o vmesni oceni.

2. OZADJE ZUNANJE OCENE

Erasmus Mundus je program za sodelovanje in mobilnost na področju visokošolskega izobraževanja, ki je namenjen spodbujanju Evropske unije kot svetovnega središča odličnosti v izobraževanju. Njegov namen je podpreti razvoj evropskih podiplomskih študijskih programov najvišje kakovosti in povečati prepoznavnost in privlačnost evropskega visokošolskega izobraževanja v tretjih državah. Strateški cilj programa je izboljšati kakovost visokošolskega izobraževanja v Evropi in v sodelovanju s tretjimi državami spodbujati medkulturno razumevanje.

Posebni cilji programa so: spodbujati kakovost in odličnost evropskega visokošolskega izobraževanja; pospeševati prihajajočo mobilnost diplomantov in univerzitetnih delavcev iz tretjih držav; krepiti strukturirano sodelovanje z visokošolskimi ustanovami iz tretjih držav in izboljšati profil, razpoznavnost in dostopnost evropskega visokošolskega izobraževanja v svetu.

Program ima štiri glavne akcije. Te so: akcija 1 – podiplomski študijski programi Erasmus Mundus, ki zajemajo povezane študijske programe na podiplomski ravni in jih ponujajo vsaj tri univerze v treh različnih evropskih državah; akcija 2 – štipendije Erasmus Mundus za študente in univerzitetne delavce iz tretjih držav; akcija 3 – partnerstva z visokošolskimi ustanovami tretjih držav, ki vključujejo štipendije za študente in univerzitetne delavce iz držav EU za mobilnost v tretje države; akcija 4 – projekti za krepitev privlačnosti evropskega visokošolskega izobraževanja po vsem svetu.

3. ZUNANJA OCENA

3.1. Pogoji ocene

Na podlagi javnega razpisa[2] je bil za izvajanje ocenjevanja izbran Center za strategije in ocenjevanje. Vmesno ocenjevanje je zajemalo obdobje 2004–2006, v času katerega je bilo na voljo več razpisov za zbiranje predlogov, namenjenih izvajanju programa. Medtem ko so se podiplomski študijski programi Erasmus Mundus, štipendije in „projekti za privlačnost“ (akcije 1, 2 in 4) začeli izvajati v šolskem letu 2004–2005, pa so se partnerstva (akcija 3) začela leto dni zatem 2005–2006.

Cilji vmesnega ocenjevanja so bili: preveriti ustreznost in korist, učinkovitost, uspešnost, trajnost in dodano vrednost programa za Skupnosti ter Komisiji predložiti priporočila, kako se lahko še bolj izboljšajo intervencijska logika, cilji, oblika, izvedbene rešitve, rezultati in učinki programa.

3.2. Metodologija

Metodologija je vključevala pregled ustrezne literature; anketiranje sodelujočih ustanov v podiplomskih študijskih programih Erasmus Mundus, projektih partnerstva in projektih za privlačnost (akcije 1, 2 in 4) ter sodelujočih tretjih držav, študentov in univerzitetnih delavcev EU; intervjuje s ključnimi zainteresiranimi stranmi, vključno s Komisijo, Izvajalsko agencijo za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA), nacionalnimi strukturami Erasmus Mundus ter udeleženci štirih akcij programa.

3.3. Ugotovitve ocenjevalca

Na splošno se zdi, da je bil začetek programa Erasmus Mundus 2004–2008 zelo uspešen. Program je med študenti in visokošolskimi ustanovami („VŠU“) spodbudil pravo navdušenje, kar kaže na to, da je zelo dober odgovor na ugotovljene potrebe. Visokošolske ustanove so v programu zaznale dodano vrednost v več pogledih, na primer s spodbujanjem razvoja skupnih, dvojnih in večkratnih akademskih nazivov med visokošolskimi ustanovami v različnih državah, skladno s cilji „bolonjskega procesa“, ki so krepitev evropske razsežnosti v izobraževanju in spodbujanje povečane mobilnosti.

Erasmus Mundus je prav tako začel prispevati k spodbujanju akademske odličnosti evropskega visokošolskega študija, zlasti s spodbujanjem evropskih VŠU, da okrepijo sodelovanje in skupno delo na posameznih vsebinskih področjih z drugimi VŠU, ki so svetovno uveljavljene. Obilo prednosti imajo tudi študenti, ki so zaradi izpostavljenosti novim kulturam in jezikom ter akademskemu razvoju zaradi študija na podiplomskem programu, ki je odraz akademske odličnosti, deležni osebnega razvoja.

Sodelovanje v Erasmus Mundus lahko študentom v prihodnosti morebiti prinese koristi pri njihovem prihodnjem razvoju poklicne poti. Vendar pa bo glede na dejstvo, da se je program začel šele v letu 2004, njegov učinek na zaposlitvene možnosti potencialnih študentov treba oceniti na osnovi dolgoročnih študij življenjskih poti diplomantov Erasmus Mundus (prva sleditvena študija glede tega se bo kmalu začela).

3.3.1. Finančni vidiki

Programu Erasmus Mundus je bilo za obdobje 2004–2008 dodeljenih 230 mio EUR. Skozi „azijsko okno“ je bilo v letih 2005–2007 omogočeno dodatno financiranje v višini 57,3 mio EUR, skozi „AKP okno“ in „okno Zahodnega Balkana“ pa v letu 2007 8,8 mio EUR. To so finančni paketi za financiranje dodatnih štipendij za študente iz posameznih držav, ki so bili dodeljeni iz proračuna EU za zunanjo pomoč. Tako je za programsko obdobje 2004–2008 na voljo skupni proračun v višini 296,1 mio EUR.

Skupni finančni paket programa je omogočil financiranje številnih visokokakovostnih študijskih programov in štipendij v skladu s prvotnimi pričakovanji[3]. Vendar se je povpraševanje tako za študijske programe kot za štipendije v obravnavanem obdobju povečalo ter je bilo dovolj visoko za utemeljitev dodatnih finančnih sredstev v prihodnosti. Za podiplomske študijske programe Erasmus Mundus in projekte za privlačnost (akciji 1 in 4) je bila med letoma 2004 in 2006 na primer uspešna 1 od 7 vlog, medtem ko je za partnerstvo (akcija 3) bilo uspešnih približno dve tretjini vlog. Poleg tega je v letu 2007 za štipendije (akcija 2) bila uspešna približno 1 od 7 vlog, kar kaže na izredno zanimanje za te štipendije med študenti iz tretjih držav. Nadalje gladek prevzem finančnih sredstev iz „oken“ kaže na to, da bi se večji finančni paket porabil brez težav in bi znatno povečal učinek programa.

3.3.2. Evropska dodana vrednost

Eden od temeljnih elementov programa Erasmus Mundus je zahteva po vključitvi močne nadnacionalne razsežnosti v podiplomske študijske programe, katere sestavni del je mobilnost v najmanj dveh različnih državah EU. Udeleženci in zainteresirane strani so zato program Erasmus Mundus uvrstili visoko v zvezi z dodano vrednostjo Skupnosti. Tesna zveza med programom Erasmus Mundus in cilji bolonjskega procesa (na primer s spodbujanjem evropske razsežnosti v izobraževanju, mobilnosti, skupnih diplomah in evropskim sodelovanjem pri zagotavljanju kakovosti) prav tako kaže na dodano vrednosti Skupnosti.

3.3.3. Ustreznost[4]

Strateški okvir se od priprave predloga za programsko obdobje 2004–2008 ni korenito spremenil. Intervencijska logika zato ostaja ustrezna tako s strateškega vidika (krepitev sodelovanja s tretjimi državami na področju visokega izobraževanja, spodbujanje medkulturnega dialoga, spodbujanje razvoja povezanih študijskih programov, katerih cilj je pridobitev skupnih, dvojnih in večkratnih diplom na evropski ravni v skladu s cilji bolonjskega procesa) kot z vidika doseganja ugotovljenih potreb upravičencev programa (visokošolskih ustanov ter študentov in univerzitetnih delavcev iz Evrope in tretjih držav).

Erasmus Mundus, lizbonska strategija, zlasti agenda o izobraževanju in usposabljanju 2010, in bolonjski proces so tesno povezani, kar poudarja potrebo po odprtju sistemov izobraževanja in usposabljanja širšemu svetu kot del odgovora Skupnosti na izzive in priložnosti globalizacije. Evropa mora konkurirati na prizorišču, na katerem število mednarodnih študentov hitro narašča in za katero je značilna čedalje večja konkurenca med študenti.

3.3.4. Učinkovitost in vpliv[5]

Rezultati do konca leta 2006 so bili naslednji: 80 podiplomskih študijskih programov Erasmus Mundus (akcija 1), 2 325 štipendij za prihajajoče študente iz tretjih držav (akcija 2), 19 partnerstev (akcija 3), 23 projektov za privlačnost (akcija 4)[6]. Stopnja udeležbe v programu je bila doslej na splošno v mejah pričakovanega, z izjemo partnerstva (akcija 3), kjer je bila udeležba nižja od predvidene.

Erasmus Mundus je prispeval k začetku razvoja bolj strukturiranega sodelovanja na področju visokega izobraževanja med EU in tretjimi državami, čeprav nizka stopnja udeležbe v partnerstvu (akcija 3) kaže na to, da je na tem področju še vedno treba narediti več. Štipendijska shema (akcija 2) je zelo izboljšala dostopnost evropskega visokega izobraževanja zlasti z omogočanjem visoko kvalificiranim diplomantom in univerzitetnim delavcem z vsega sveta, da študirajo in/ali učijo v EU, in povečala privlačnost evropskega visokega izobraževanja za zelo konkurenčne študente iz tretjih držav.

V zvezi s spodbujanjem medkulturnega razumevanja je program Erasmus Mundus uspešno spodbujal kulturno izmenjavo izkušenj. K temu procesu je prispevalo dejstvo, da so bili imetniki štipendij iz tretjih držav najrazličnejših narodnosti. Poleg tega so študenti iz tretjih držav kulturne in jezikovne koristi opredelili za pomembnejše od koristi za njihovo nadaljnje poklicne možnosti. Zaradi bolj omejenih finančnih sredstev za mobilnost študentov EU so študenti iz tretjih držav doslej imeli več koristi od programa kot študenti EU. Izkušnje študentov – akademske, kulturne in jezikovne – so v študijskih programih Erasmus Mundus, kjer so evropski (vključno z domačini) in mednarodni študenti uravnoteženi, bogatejše kot v študijskih programih, kjer neevropski študenti prevladujejo.

Erasmus Mundus je prav tako pozitivno vplival na tiste države EU, kjer pred tem ni bilo pravnega okvira za akreditacijo skupnih, dvojnih ali večkratnih diplom, ki bi vključevale partnerje iz različnih držav EU. Podiplomski študijski programi Erasmus Mundus so tudi tam, kjer še vedno obstajajo težave z akreditacijo skupnih diplom, omogočili izvajanje učinkovite strukture za dvojno ali večkratno diplomo, ki so omogočile pravo vključevanje in izvajanje študija na osnovi sodelovanja. Skupne diplome prispevajo tudi k preglednejšemu in dostopnejšemu trgu dela EU za evropske študente.

Manj pozitivno je dejstvo, da so bile nekatere evropske države zastopane z nezadostnim številom projektov, v katerih so sodelovale njihove ustanove, zato si Komisija prizadeva na pravi način obravnavati to nesorazmerje. Podiplomski študijski programi Erasmus Mundus dejansko obsegajo vse akademske discipline, čeprav jasno prevladujejo študijski programi s področja inženirstva in naravoslovnih znanosti.

3.3.5. Uspešnost in stroškovna učinkovitost[7]

V zvezi z dosedanjim potekom programa sta Komisija in EACEA po mnenju nacionalnih struktur in VŠU, ki ponujajo podiplomske študijske programe Erasmus Mundus, doslej dobro opravili svoje delo. Še posebej je bila stopnja komuniciranja in pretok informacij izjemno ugodno ocenjena kot redna in informativna. Odgovori na vprašanja VŠU so bili običajno hitri in so vsebovali koristne povratne informacije, na poročila konzorcijev pa so bile predložene pripombe. Splošna visoka raven zadovoljstva študentov in VŠU v zvezi z upravljanjem programa kaže na to, da sta Komisija in EACEA program učinkovito in uspešno upravljali.

Uporaba in raven stroškov na enoto ter pavšalni zneski za izvajanje programa so se v večji meri šteli kot stroškovno učinkoviti in so prispevali k doseganju ciljev programa z najnižjimi možnimi stroški. Vendar pa ocena kaže, da univerze, ki sodelujejo v podiplomskih študijskih programih Erasmus Mundus, in evropski študenti v trenutnem programu prejemajo premalo sredstev[8].

3.3.6. Korist, dodana vrednost in trajnost[9]

Številni podiplomski študijski programi Erasmus Mundus, ki jih je podprl program, so že prej obstajali, vendar so bili prilagojeni v skladu z okvirom Erasmus Mundus. Zdi se, da je program spodbudil VŠU, da so s sodelovanjem in razvojem skupnih učnih načrtov z drugimi VŠU v drugih evropskih državah, ki ponujajo enaka strokovna področja in so sposobna dosegati zahtevana merila akademske odličnosti na evropski/mednarodni ravni, prilagodile svoje obstoječe visokokakovostne študijske programe.

Raziskava kaže, da se večina teh študijskih programov ne bi mogla nadaljevati v obstoječi obliki brez financiranja iz programa Erasmus Mundus. Čeprav to kaže na nizko raven trajnosti, pa z drugega vidika kaže na to, da se evropski denar porablja za spodbujanje dejavnosti, ki se sicer ne bi mogle izvajati na isti osnovi.

Drugo vprašanje je, ali bi študenti in univerzitetni delavci (zlasti tisti iz tretjih držav) sodelovali v programu, če za to ne bi bili finančno podprti. Glede tega je 95 % študentov iz tretjih držav izjavilo, da v programu brez štipendij ne bi mogli sodelovati. To kaže na visoko raven dodane vrednosti.

4. GLAVNA PRIPOROčILA ZUNANJEGA OCENJEVALCA IN OPOMBE KOMISIJE

Glavna priporočila ocenjevalca so navedena v odebeljenem tisku, odgovori Komisije pa v poševnem tisku.

4.1. Oblika programa

Priporočilo 1

Štipendije študentom EU za njihovo udeležbo v programu Erasmus Mundus bi se morale dodeljevati po načelu konkurenčnosti. Zagotoviti je treba enakopravnejše sodelovanje študentov EU in njihovih kolegov iz tretjih držav.

Komisija se strinja s tem priporočilom, saj se tako lahko olajša mobilnosti študentov EU znotraj EU in spodbuja okrepljeno sodelovanje študentov iz držav EU. Preučila bo možne ukrepe za boljše razmere študentov EU, hkrati pa si bo prizadevala zagotoviti usklajenost s programom Erasmus.

Priporočilo 2

Program Erasmus Mundus je treba glede študijskih programov in štipendij razširiti na doktorski študij, če bodo finančna sredstva to omogočala. Skrbno je treba razmisliti o vprašanjih v zvezi z zagotavljanjem kakovosti doktorskih programov. Francoski model co-tutelle je lahko zgled za to. Zlasti se je treba izogniti podvajanju z raziskovalnimi štipendijami Marie Curie.

Komisija se strinja s tem priporočilom, saj bi Evropa tako lahko zadržala odlične študente in raziskovalce iz tretjih držav, hkrati pa bi se vzpostavljale povezave med visokošolskim izobraževanjem in raziskovanjem. Pri odločanju o prihodnjih ukrepih bo preverila model „co-tutelle“ in poskrbela za vzpostavitev sinergij z raziskovalnimi štipendijami in mrežami Marie Curie.

Priporočilo 3

Podiplomske študijske programe Erasmus Mundus je treba spodbujati, ne le da razvijajo sodelovanje z visokošolskimi ustanovami v tretjih državah, temveč da jim omogočajo, da tudi same postanejo enakopravni partnerji v študijskem programu. To bi se lahko doseglo z združitvijo podiplomskih študijskih programov in partnerstev (akcij 1 in 3).

Komisija se načeloma strinja s tem priporočilom in bo pretehtala ustrezne nadaljnje ukrepe. Vendar pa je zagotavljanje kakovosti, kar zadeva VŠU v tretjih državah, zelo zahtevna naloga. Pomembno je zagotoviti popolno spoštovanje želja sodelujočih evropskih VŠU in struktur njihovih akademskih programov.

Priporočilo 4

Atlantis in Program sodelovanja med EU in Kanado (kot tudi pilotne projekte z Japonsko, Avstralijo in Novo Zelandijo) je treba povezati s programom Erasmus Mundus in tako izboljšati skladen pristop Komisije h krepitvi sodelovanja na področju visokošolskega izobraževanja med EU in tretjimi državami. Z vidika spodbujanja in ozaveščanja bi bilo bolje program Erasmus Mundus uporabljati kot edini program, s katerim se spodbujata sodelovanje ustanov ter mobilnost študentov in univerzitetnih delavcev med EU in tretjimi državami. To pa bi tudi zelo pozitivno vplivalo na prepoznavnost programa in skladnost dejavnosti Skupnosti na tem področju.

Komisiji se zdi to priporočilo zanimivo. Vendar pa program sodelovanja med EU in ZDA (Atlantis), ki je bil nedavno prenovljen, obsega širše področje sodelovanja kot Erasmus Mundus, skupni podiplomski študijski programi so zgolj en del programa. Združevanje vseh visokošolskih dejavnosti Skupnosti z zunanjo razsežnostjo v enotni povezani program pa bi lahko bila možnost po letu 2013.

Priporočilo 5

Treba je razmisliti o tem, ali bi se študentom programa Erasmus Mundus ponudila možnost za prakso na bolj sistematični osnovi. To bi med drugim prispevalo k znatnemu dvigovanju ugleda programa med delodajalci in drugimi zainteresiranimi skupinami. Vendar pa praksa ne sme postati obvezna, saj to v primeru podiplomskih študijskih programov Erasmus Mundus ne bi bilo nujno primerno.

Komisija pozdravlja to priporočilo in bo spodbudila podiplomske študijske programe Erasmus Mundus, da študentom po potrebi ponudijo prakso. Prožen pristop k temu vprašanju, kot ga predlagajo ocenjevalci, se zdi ustrezen.

4.2. Upravljanje programa

Priporočilo 6

Nacionalne strukture je treba še naprej v večji meri financirati s strani držav članic, na nacionalni ravni pa ne v celoti upoštevati strukture agencij EU (česar tudi nacionalne strukture očitno ne podpirajo). Kljub temu pa mora biti za sofinanciranje promocijskih dejavnosti nacionalnih struktur na voljo nekaj sredstev EU, saj bo njihova obremenitev v naslednjem programskem obdobju zaradi načrtovanega povečanja proračuna programa znatno narasla. Komisija bi morala oblikovati določbe za omejene razpise za zbiranje predlogov na vsebinski osnovi, da bi nacionalnim strukturam omogočilo financiranje posebnih pobud, ki jih želijo podpirati, kot so trženje in promocijske dejavnosti itd. V novem programskem obdobju bi se lahko razmislilo o tem, da bi nacionalne strukture formalno sodelovale pri spremljanju podiplomskih študijskih programov Erasmus Mundus.

Komisija se strinja s tem priporočilom. Vlogo nacionalnih struktur pri izvajanju posebnih informacij, promocijskih dejavnosti in dejavnosti razširjanja ter spremljanja projektov je treba okrepiti.

Priporočilo 7

Ko bodo podiplomski študijski programi v okviru Erasmus Mundus vzpostavljeni in v teku, mora Evropska komisija pozornost preusmeriti na zagotavljanje kakovosti. Samoocenjevanje mora ostati temeljno izhodišče za zagotavljanje stalne kakovosti študijskih programov. Poleg tega mora biti reprezentativni vzorec podiplomskih študijskih programov Erasmus Mundus v vsakokratnem programskem obdobju predmet zunanjega ocenjevanja kakovosti. To bi lahko izvajali zunanji organi za zagotavljanje kakovosti, ki imajo predhodne izkušnje z ocenjevanjem kakovosti akademskih vsebin in povezovanja študijskih programov (po možnosti študijskih programov, ki se izvajajo na nadnacionalni osnovi).

Komisija se strinja, da je treba zagotavljati kakovost podiplomskih študijskih programov Erasmus Mundus in se s tem vprašanjem ukvarja že v okviru trenutnega programa. Komisija bo v letu 2007 v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki s tega področja pripravila smernice o dobri praksi pri podiplomskih študijskih programih Erasmus Mundus. Zunanji strokovnjaki v okviru strokovnega ocenjevanja bodo nekaj izbranih študijskih programov po samoocenitvi obiskali, da vzpostavijo kazalce dobre prakse in jih razširijo trenutnim in morebitnim prihodnjim uporabnikom.

Priporočilo 8

Načelo komitologije za štipendije Erasmus Mundus (akcija 2) je treba opustiti, da se pospeši dokončanje izbirnega postopka. To bi lahko pospešilo odločitev o dodelitvi štipendije za kar 6–8 tednov.

Komisija se strinja z mnenjem ocenjevalcev o trenutnem postopku komitologije izbiro v zvezi s štipendijami, saj se o tem odločajo same univerze glede na akademske dosežke. Komisija bo proučila to vprašanje, ko bo predlagala obliko prihodnjega programa.

4.3. Financiranje programa

Priporočilo 9

Raven štipendij za študente iz tretjih držav se v naslednjem programskem obdobju ne sme znižati v primerjavi s trenutno ravnijo, ki letno znaša 21 000 EUR. Vendar pa mora Komisija tudi nadalje spremljati raven štipendij drugih priznanih štipendijskih shem, kot so štipendije Fulbright, Chevening in DAAD (nemška akademska izmenjava). Posameznim študentom se tudi nadalje mora podeliti splošen znesek štipendije brez razlikovanja glede na kraj študija ali državo izvora. To je edini pravični pristop in drugi se ne zdijo izvedljivi. Skupne šolnine, ki jih določijo posamezni podiplomski konzorciji, je v zvezi s podiplomskimi študijskimi programi Erasmus Mundus treba ohraniti.

Komisija se strinja s priporočilom, da se ohrani globalna konkurenčnost ravni financiranja za štipendije Erasmus Mundus. Glede skupne šolnine pa Komisija meni, da je to bistveni element povezanih študijskih programov in namerava skupne šolnine tudi nadalje podpirati kot obvezen element skupnih programov.

Priporočilo 10

V naslednjem programskem obdobju je treba znesek finančnih sredstev, namenjenih za vsak podiplomski konzorcij Erasmus Mundus, zvišati, da bo odražal dejanske stroške upravljanja povezanih podiplomskih študijskih programov na čezmejni osnovi.

Komisija sama je na osnovi spremljanja programa opazila, da trenutna letna dotacija v višini 15 000 EUR, namenjena univerzam, na splošno podcenjuje stroške skupnih programov. To priporočilo bo pri načrtovanju naslednje faze programa upoštevala ob polnem spoštovanju finančne uredbe in njenih izvedbenih pravil.

5. SKLEPI KOMISIJE

Komisija se strinja s celovito oceno ocenjevalca, da je program pomembno prispeval k internacionalizaciji evropskega visokošolskega izobraževanja. Erasmus Mundus je ustrezno in učinkovito orodje evropskih VŠU pri iskanju odgovorov na globalizacijo. Rezultati vmesne ocene kažejo, da program dosega svoje politične in operativne cilje ter cilje člena 149 Pogodbe.

V obdobju od leta 2004 do 2006 je v programu dejansko sodelovalo 323 VŠU v Evropi in tretjih državah ter 2 325 študentov iz tretjih držav, ki so izrazili svoje splošno zadovoljstvo in celo navdušenje nad programom. Komisija bo pri predlogih prihodnjih programov Erasmus Mundus s posebno pozornostjo upoštevala kritike na račun manjšega uspeha programa za evropske študente.

Komisija bo rezultate vmesne ocene upoštevala v svojem predlogu novega programa Erasmus Mundus, ki bo sledil trenutnemu programskemu obdobju 2004–2008. Svoj predlog novega programa Erasmus Mundus, ki ga bo predstavila junija 2007, bo pripravila na podlagi priporočil te ocene, ki sovpada z ugotovitvami anket, ki so se hkrati izvajale poleg tega ocenjevanja.

STATISTIčNE PRILOGE O šTEVILU VLOžENIH IN IZBRANIH PREDLOGOV

VŠU, ki so sodelovale v podiplomskih študijskih programih Erasmus Mundus (2004–2006) |

države EU + Efte/EGP | Število VŠU, ki so vložile predlog podiplomskih študijskih programov EM (1) | Število VŠU, katerih predlog podiplomskih študijskih programov EM je bil izbran (1) | Število VŠU, ki so sodelovale v izbranih podiplomskih študijskih programih EM (1) | Stopnja uspešnosti v % |

Avstrija | 23 | 6 | 4 | 26,09 |

Belgija | 110 | 16 | 7 | 14,55 |

Ciper | 0 | 0 | 0 | 0,00 |

Češka | 48 | 9 | 4 | 18,75 |

Danska | 54 | 12 | 7 | 22,22 |

Estonija | 20 | 3 | 2 | 15,00 |

Finska | 40 | 7 | 5 | 17,50 |

Francija | 367 | 50 | 40 | 13,62 |

Nemčija | 248 | 41 | 30 | 16,53 |

Grčija | 34 | 4 | 4 | 11,76 |

Madžarska | 57 | 8 | 3 | 14,04 |

Irska | 39 | 6 | 5 | 15,38 |

Italija | 277 | 33 | 20 | 11,91 |

Latvija | 19 | 0 | 0 | 0,00 |

Litva | 26 | 0 | 0 | 0,00 |

Luksemburg | 6 | 1 | 1 | 16,67 |

Malta | 16 | 1 | 1 | 6,25 |

Nizozemska | 123 | 26 | 14 | 21,14 |

Poljska | 100 | 10 | 6 | 10,00 |

Portugalska | 131 | 20 | 11 | 15,27 |

Slovaška | 10 | 1 | 1 | 10,00 |

Slovenija | 17 | 2 | 2 | 11,76 |

Španija | 383 | 44 | 23 | 11,49 |

Švedska | 103 | 21 | 11 | 20,39 |

Združeno kraljestvo | 203 | 37 | 23 | 18,23 |

Islandija | 2 | 0 | 0 | 0,00 |

Lihtenštajn | 0 | 0 | 0 | 0,00 |

Norveška | 46 | 11 | 8 | 23,91 |

Skupaj | 2 502 | 369 | 232 | 14,75 |

(1) Ti podatki vključujejo dvakratno ali večkratno sodelovanje iste VŠU na osnovi različnih vlog. |

VŠU, ki so sodelovale v „projektih za privlačnost“ (Akcija 4) Erasmus Mundus (2004–2006) |

države EU + Efte/EGP | Število VŠU, ki so vložile predlog projekta v okviru Akcije 4 EM (1) | Število VŠU, katerih predlagani projekti so bili v okviru Akcije 4 EM (1) izbrani | Število VŠU, ki so sodelovale v predlaganih projektih v okviru Akcije 4 EM (1) | Stopnja uspešnosti v % |

Avstrija | 24 | 3 | 3 | 12,50 |

Belgija | 42 | 4 | 4 | 9,52 |

Ciper | 3 | 1 | 1 | 33,33 |

Češka | 19 | 2 | 2 | 10,53 |

Danska | 15 | 4 | 3 | 26,67 |

Estonija | 13 | 4 | 3 | 30,77 |

Finska | 37 | 10 | 7 | 27,03 |

Francija | 76 | 11 | 10 | 14,47 |

Nemčija | 65 | 9 | 7 | 13,85 |

Grčija | 15 | 1 | 1 | 6,67 |

Madžarska | 25 | 2 | 2 | 8,00 |

Irska | 3 | 1 | 1 | 33,33 |

Italija | 85 | 6 | 6 | 7,06 |

Latvija | 8 | 2 | 2 | 25,00 |

Litva | 20 | 3 | 3 | 15,00 |

Luksemburg | 1 | 0 | 0 | 0,00 |

Malta | 5 | 1 | 1 | 20,00 |

Nizozemska | 36 | 9 | 7 | 25,00 |

Poljska | 36 | 4 | 4 | 11,11 |

Portugalska | 26 | 3 | 3 | 11,54 |

Slovaška | 19 | 2 | 2 | 10,53 |

Slovenija | 10 | 0 | 0 | 0,00 |

Španija | 69 | 10 | 9 | 14,49 |

Švedska | 29 | 5 | 4 | 17,24 |

Združeno kraljestvo | 59 | 8 | 7 | 13,56 |

Islandija | 1 | 0 | 0 | 0,00 |

Lihtenštajn | 1 | 1 | 1 | 0,00 |

Norveška | 16 | 7 | 7 | 43,75 |

Skupaj | 758 | 113 | 100 | 14,91 |

(1) Ti podatki vključujejo dvakratno ali večkratno sodelovanje iste VŠU na osnovi različnih vlog. |

Študentske štipendije |

Število prejetih študentskih vlog | Število dodeljenih štipendij Erasmus Mundus | Število dodeljenih štipendij v okviru „oken“ | Skupno število dodeljenih štipendij | Stopnja uspešnosti v % |

2004–05 | ni podatkov | 140 | 0 | 140 | ni podatkov |

2005–06 | 3 030 | 455 | 353 | 808 | 26,67 |

2006–07 | 5 500 | 741 | 636 | 1 377 | 25,04 |

2007–08 | 12 766 | 1 198 | 606 | 1 804 | 14,13 |

2008–09[10] | ni podatkov | 1 890 | 45 | 1 935 | ni podatkov |

Skupaj | 21 296 | 4 424 | 1.640 | 6 064 | 19,39 |

[1] UL L 345, z dne 31.12.2003.

[2] Javni razpis št. EAC/34/06.

[3] Podatki so na voljo spodaj v oddelku 3.3.4.

[4] V kolikšni meri cilji programa ustrezajo potrebam visokega izobraževanja v Evropi.

[5] V kolikšni meri so doseženi zastavljeni cilji.

[6] Do konca programa v letu 2008 je predviden naslednji končni rezultat: 105 podiplomskih študijskih programov Erasmus Mundus (akcija 1), 6 000 štipendij za prihajajoče študente iz tretjih držav (akcija 2), 50 partnerstev (akcija 3) in 50 projektov za privlačnost (akcija 4).

[7] V kolikšni meri so ob sprejemljivih stroških doseženi zaželeni učinki.

[8] Podiplomski študijski programi Erasmus Mundus letno prejmejo pavšalni znesek v višini 15 000 EUR. Študenti EU za študijsko obdobje treh mesecev na VŠU v tretji državi prejmejo štipendijo v višini 3 100 EUR.

[9] Kako dolgo bodo pozitivni vplivi verjetno trajali po zaključku dejavnosti.

[10] Napoved.