[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 29.3.2007

COM(2007) 155 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

PRAVNA UREDITEV IN TRGI EVROPSKIH ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ 2006 (12. POROČILO) {SEC(2007) 403}

1. Uvod

Splošna pobuda Komisije za informacijsko družbo in medijske politike i2010[1] sooča izziv hitrega zbliževanja in tehnoloških sprememb z regulativnim okvirom za elektronske komunikacije, ki spodbuja konkurenco, naložbe, inovativnost, enoten trg in koristi za potrošnike.

Vendar sta za uresničitev celotnega potenciala notranjega trga potrebni večja skladnost uporabe po vsej EU in krepitev okvira na področjih, kot je upravljanje spektra. Komisija zdaj pregleduje okvir in bo sredi leta 2007 predstavila predloge.

To sporočilo preučuje razvoj trga, regulativnih ukrepov in potrošnikov v tem sektorju v letu 2006 ter dopolnjuje letno poročilo o i2010[2] ter prihodnje poročilo o pregledih trga. Temelji na delovnem dokumentu služb Komisije, ki je bil sprejet sočasno.

Regulativni položaj je kot na dan 31. decembra 2006. Če ni navedeno drugače, podatki o trgu zajemajo obdobje do 1. oktobra 2006.

2. Razvoj trga

Pregled

Elektronske komunikacijske storitve zavzemajo še naprej največji delež v celotnem sektorju IKT, približno 44,5 %[3], kar je približno enako kot v prejšnjem letu. Prihodki sektorja so leta 2006 znašali približno 649 milijard EUR3, od tega 289 milijard EUR3 izvira iz fiksne telefonije, mobilne telefonije, fiksnih podatkovnih storitev in kabelskih storitev.

Celotna ocenjena rast prihodkov je bila 2,3 %[4], nižja kot leta 2005, ko je bila med 3,8 % in 4,7 %; obseg prometa se je povečal v vseh segmentih.

Sektor ostaja zelo dinamičen. Novi udeleženci, kot so internetna podjetja, vstopajo na trg za telefonijo IP ter uporabljajo svoje velike baze naročnikov za pridobivanje konkurenčne prednosti. S tem pritiskajo na ponudnike tradicionalnih storitev fiksne in mobilne telefonije, da razvijajo nove strategije in vlagajo tudi v širokopasovna omrežja in omrežja naslednje generacije, ki ustvarjajo nove donosnejše tokove prihodkov, na primer iz vsebinskih storitev.

Uporaba fiksne govorne telefonije se še vedno zmanjšuje, kljub temu pa ostaja najpomembnejši vir prihodka na trgu fiksne telefonije. Okrepljena konkurenca in nadomestitev z mobilnimi storitvami (ter v manjšem obsegu z VoIP) sta primarna dejavnika. Zmanjšanje prihodkov iz fiksnih storitev v letu 2006 se ocenjuje med 4,5 %[5] in 5,1 %3.

Širokopasovne storitve so najhitreje rastoč segment, v katerem je ocenjena rast prihodkov med 7,8 %5 in 8,5 %3, kar pomaga pokrivati zmanjšanje prihodkov iz govorne telefonije. Leta 2006 je bilo več kot 20 milijonov novih širokopasovnih priključkov, kar je 39 % več kot leta 2005. K takšnemu razvoju prispevata zlasti konkurenca, ki temelji na infrastrukturi, in učinkovita pravna ureditev.

Prihodek iz mobilnih storitev je zrasel za 4,6 %3, kar je manj kot leta 2005. Medtem ko se odjem in uporaba mobilnih telefonov še naprej povečujeta, kaže trg mobilne govorne telefonije znake zrelosti. Zaradi okrepljene konkurence cene še naprej padajo: košarica cen OECD za domače storitve mobilne telefonije pri običajnih vzorcih porabe kaže znižanje tudi do 13,9 % po vsej EU v obdobju med letoma 2005 in 2006.

Finančni sektor, naložbe

Naložbe v sektor elektronskih komunikacij, izračunane v smislu odhodkov za naložbe, so leta 2006 po ocenah zrasle na več kot 47 milijard EUR, kar je 5 % več kot leta 2005. To je bilo četrto zaporedno vsakoletno zvišanje ravni naložb od leta 2003[6].

Značilen tradicionalni operater fiksne telefonije je za naložbe namenil približno 13,3 % svojih prihodkov, medtem ko je značilen vodilni udeleženec na trgu mobilne telefonije za naložbe namenil približno 12,7 % svojih prihodkov. Pet največjih trgov je zabeležilo približno 70 % vseh naložb v EU 25[7].

V absolutnem smislu Evropa za naložbe nameni več sredstev kot ZDA ali Japonska. Evropska rast je bila tudi višja v letu 2006[8].

Združitve in prevzemi ostajajo pomembni. Vendar je po ocenah skupna vrednost vseh transakcij v EU v letu 2006 padla malo pod 70 milijard EUR[9] iz lanskega leta. Dejavniki, ki usmerjajo poslovanje, so bili običajno potreba po doseganju vseevropskega obsega, premik od govora k podatkom in stalen pritok špekulativnega kapitala iz zasebnih lastniških skupin, ki imajo dobiček zaradi nizkih obrestnih mer.

Čezmejna dejavnost

V povprečju ena tretjina prihodkov izvira iz dejavnosti v državi članici, ki ni država, v kateri ima operater svoj sedež. Tak razvoj spreminja poslovno usmeritev in politična stališča zadevnih operaterjev.

Glavni vir geografske razpršenosti znotraj EU je sektor mobilne telefonije. Povprečen evropski tradicionalni operater fiksne telefonije je v letu 2006 večinoma ostal vezan na domači trg; glede na to merilo je bilo v Evropi najbolj razpršeno poslovanje tradicionalnih švedskih, španskih in francoskih operaterjev (približno 41 % ali več EU-dejavnosti na tujem trgu).

Zato ostaja veliko prostora za krepitev notranjega trga na tem področju, čeprav je evropski sektor telekomov v dobrem položaju v primerjavi z drugimi.

Po težavnem letu 2005 so se finančni izgledi za glavne udeležence na evropskem trgu elektronskih komunikacij v letu 2006 nekoliko izboljšali. Merjeno z indeksom Dow Jones Euro Stoxx Telecoms Index je vrednost tega sektorja v letu 2006 zrasla za 11,53 %, v treh letih pa za 23,84 %[10].

Graf 1:

[pic]Eden od razlogov za nestabilno rast sektorja od leta 2003 je lahko negotovost glede prihodnjih poslovnih modelov. Približno 60 % EBITDA[11] tradicionalnih operaterjev v EU je še vedno odvisno od tradicionalnih govornih storitev in ponudbe dostopa.

V sektorju mobilne telefonije se pomembni tokovi prihodkov iz storitev naslednje generacije uresničujejo le počasi. Čeprav je bil sredi leta 2006 prihodek evropskih operaterjev iz negovornih storitev (večinoma sporočila SMS) ocenjen na približno 17,1 %, je to še vedno precej višje od primerljivih številk za ZDA[12].

Konvergenca

Večina fiksnih in mobilnih operaterjev postopno nadgrajuje obstoječe infrastrukture, da bi omogočili hitrejši prenos podatkov in konvergiranje storitev.

Omrežja naslednje generacije bodo omogočila učinkovitejše zagotavljanje več storitev prek iste infrastrukture. Z razvojem storitev, kot sta internetna televizija in mobilna televizija, postaja vsebina vedno bolj pomemben dejavnik, ki tržnim udeležencem omogoča raznoliko ponudbo.

Obstaja očiten premik k paketni ponudbi, pri kateri operaterji ponujajo različne storitve po enotni pavšalni ceni. Raziskava v EU[13] kaže, da je v EU 19 % gospodinjstev naročenih na vsaj en paket storitev ter da najpogosteje naročajo paket, ki ponuja fiksno govorno telefonijo in internet.

Graf 2:

[pic]

Mobilne storitve

Skupna vrednost trga mobilnih storitev v EU se ocenjuje na 133 milijard EUR[14]. Gostota priključkov je zdaj presegla hipotetično točko 100 % in znaša 103 % v primerjavi z lanskimi 95 %. V EU je zdaj 478,4 milijona uporabnikov mobilnih storitev.

Graf 3:

[pic]

Na vrhu seznama je Luksemburg s 171 % (vključno z ljudmi, ki se tja vozijo na delo iz sosednjih držav članic), sledita mu Italija s 134 % in Litva s 133 %. Kljub temu pa je bila rast nižja kot leta 2005, kar kaže na zrelost trga.

Število ponudnikov mobilnih storitev (navidezni mobilni operaterji, ponudniki izboljšanih storitev, običajni prodajni posredniki) še naprej raste, pri čemer jih je največ v Združenem kraljestvu (70) in na Nizozemskem (60). Skupno število se je med letom povečalo za 76 in zdaj znaša 290.

Čeprav ostaja možnost za še večji napredek, večja konkurenca pomeni nižje cene. Povprečne mesečne cene za košarico nacionalnih govornih klicev in SMS sporočil[15] s srednje intenzivno uporabo kažejo naslednji trend:

Graf 4:

[pic]

3G

Opazni so znaki večje uporabe tehnologije 3G: v Italiji na primer regulativni organ ocenjuje, da je približno 12 milijonov naročnikov 3G; za primerjavo: leta 2004 jih je bilo 2,6 milijona naročnikov. Telefon 3G uporablja od 10 do 15 % evropskih naročnikov mobilnih storitev.

Gostovanje

Povprečne maloprodajne cene za klice med gostovanjem so še vedno precej višje od ustreznih cen za klice z mobilnih telefonov v domačem omrežju, kljub pobudam za povečanje preglednosti tarif, vključno s postavitvijo spletnega mesta za potrošnike, ki ga je pripravila Komisija. Teh razlik v ceni ni mogoče razložiti z razlikami v stroških, ki jih imajo operaterji.

Komisija verjame, to pa so potrdili tudi sklepi zadnjega spomladanskega zasedanja Evropskega sveta, da bi bile koristi nižjih cen gostovanja, ki bi jih imeli potrošniki, mala in srednje velika podjetja ter poslovni uporabniki, ugodne tudi za celotno gospodarstvo EU, ter je v skladu s tem julija 2006 predlagala ukrep za enotni trg v obliki Uredbe o gostovanju znotraj Skupnosti. Predlog je zdaj v razpravi v Evropskem parlamentu in Svetu ter bi moral biti sprejet do poletja 2007.

Fiksne govorne storitve

Skupna vrednost trga fiksnih govornih storitev v EU se ocenjuje na 83 milijard EUR[16].

Konkurenca na trgu fiksne telefonije je med letom postajala vse ostrejša, zaradi česar so se cene za nacionalne in mednarodne klice dodatno znižale. Prenosljivost fiksnih telefonskih številk še naprej prispeva h konkurenčnosti trga.

Graf 5:

[pic]

Tradicionalni operaterji še naprej izgubljajo tržni delež na svojih domačih trgih, medtem ko so začeli ponujati storitve številni novi tržni udeleženci. Kljub temu v številnih primerih najpomembnejšo konkurenco predstavljajo večji operaterji, vključno z BT, Deutsche Telekom, France Telecom, Telefónica in Telecom Italia, ki še naprej utrjujejo in povečujejo svojo navzočnost v državah članicah, ki niso njihova domača tržišča.

Graf 6:

[pic]

Širokopasovne storitve

Skupna vrednost trga fiksnih podatkovnih storitev v EU je 58,5 milijarde EUR[17]. Število širokopasovnih priključkov še naprej močno raste, od oktobra 2005 do oktobra 2006 je bilo dodanih več kot 20 milijonov priključkov.

Priključki so dosegli 15,7 % prebivalstva EU (skoraj 73 milijonov priključkov), še lani je ta delež znašal 11,4 %.

Graf 7:

[pic]

Kljub temu se vrzel med najuspešnejšimi državami članicami in manj uspešnimi še naprej povečuje, ker države članice z večjo gostoto priključkov napredujejo hitreje. V osmih državah članicah je gostota priključkov nižja od 10 %.

Mednarodna primerjava

Najuspešnejše države EU so med vodilnimi v svetu: v šestih državah članicah ima priključke več kot 20 % prebivalstva, ta delež raste hitreje kot v državah, kot sta Japonska in Južna Koreja.

Graf 8:

[pic]

Podatki za Avstrijo iz julija 2006. Ocena avstrijskega NRO za oktober 2006 je 16,42%.

Hitrosti prenosa pri širokopasovnih povezavah se razlikujejo po posameznih državah EU, ki v povprečju še vedno zaostaja za ZDA, Japonsko in Korejo[18]. Nekateri razlogi za to so visoka gostota prebivalstva v Južni Koreji in na Japonskem ter zmogljivejše kabelsko omrežje v ZDA v primerjavi s številnimi večjimi državami EU. Ta vrzel se lahko odpravi, ker vse večji pritisk konkurence v EU usmerja naložbe v visokohitrostna omrežja.

Dejavniki, ki vplivajo na širjenje

V povprečju se je tržni delež novih ponudnikov storitev z lanskih 49,8 % povečal na 52 % (če se ne upošteva posredniška prodaja storitev, je tržni delež novih izvajalcev storitev 40,7 %). Prevladuje prepričanje, da k povečevanju gostote širokopasovnih priključkov prispeva zlasti konkurenca. Države članice, kot sta Nizozemska in Danska, v katerih obstajajo konkurenčne infrastrukture, so med najuspešnejšimi. Konkurenco spodbuja tudi učinkovita ureditev trga, ki omogoča dostop do tradicionalne infrastrukture; tako so bili pomembni na primer odločni regulativni ukrepi v Franciji in Združenem kraljestvu.

Razen tega, da dobra ureditev izboljša tržne pogoje, prav tako omogoča alternativnim operaterjem, da se postopno premaknejo od konkurence, ki temelji na storitvah, na konkurenco, ki temelji na infrastrukturi. Nasprotno pa je v državah članicah, v katerih je slaba regulativna politika združena z odsotnostjo konkurenčne infrastrukture, mogoče opaziti vrzeli pri uspešnosti.

Ravni cen za povsem razvezan in deljen dostop še naprej padajo po vsej EU, čeprav je padanje cen za povsem razvezan dostop manj izrazito. Čeprav je bila rast na področju posredniške prodaje širokopasovnih storitev leta 2006 zelo izrazita (do 124 %), pa so se alternativni ponudniki storitev še naprej vzpenjali tudi na področju naložb, z več kot 4,1 milijona novih povsem razvezanih krajevnih zank (povečanje za 79 %), kar je prispevalo več milijard eurov naložb v novo infrastrukturo.

V letu 2006 so v številnih državah članicah potekale dražbe za licence za WiMAX, CDMA, UMTS, HSDPA in LMDS. To bo povečalo odjem širokopasovnih priključkov in pospešilo proces dohajanja v oddaljenih ali redko poseljenih območjih ter v novih državah članicah.

3. Regulativno okolje

Nacionalna zakonodaja

Prenos regulativnega okvira v nacionalno zakonodajo 25 držav članic se je končal leta 2006, ko je Grčija sprejela primarno zakonodajo. Prav tako sta obe novi državi članici poslali uradno obvestilo o sprejetju primarne zakonodaje, ki v primeru Romunije vključuje celoten okvir, v primeru Bolgarije pa zajema le njegov del.

Poleg tega so bile zlasti na Danskem (pritožbeni postopki), Nizozemskem (pravice poti) ter v Franciji in Španiji (varstvo potrošnikov) sprejete izboljšave nacionalne zakonodaje.

Vendar pa je Komisija zaskrbljena, da bodo s spremembo nemškega zakona o telekomunikacijah novi trgi izključeni iz ureditve, in sicer pod milejšimi pogoji, kot jih določa zakonodaja Skupnosti.

Deregulacija

V nekaterih državah je regulativni organ sprejel prostovoljne obveznosti prevladujočih tržnih udeležencev kot nadomestno rešitev za popolno ureditev (Združeno kraljestvo) ali pa je bila sprejeta zakonodaja, ki omogoča izvajanje takšnih obveznosti (Italija). Prožnost je tudi cilj funkcionalne ločitve dostopovnega omrežja tradicionalnega operaterja fiksne telefonije od njegove maloprodaje in drugih vrst poslovanja, ki je bila kot taka izvedena v Združenem kraljestvu medtem, ko pa se v nekaterih drugih državah članicah še preučuje.

Čeprav so bile po pregledih za veliko število pomembnih trgov določene obveznosti za prevladujoče udeležence, kot se je lahko tudi pričakovalo v prvem krogu, je mogoče ugotoviti, da je bila na nekaterih trgih možna deregulacija.

To se je zgodilo v več državah članicah, v katerih so bile obveznosti odpravljene, ker je bilo ugotovljeno, da na trgih mobilnega dostopa in mednarodnih klicev obstaja konkurenca. V nekaterih primerih se je na trgu fiksne telefonije za rezidente regulativna obremenitev zmanjšala glede na tržne pogoje, na primer v Belgiji, Španiji, Franciji in na Nizozemskem.

NRO

Neodvisnost

Na splošno so nacionalni regulativni organi (NRO) utrdili svojo pristojnost in neodvisnost. Kljub temu so bili v primeru Slovaške izraženi dvomi glede ločitve regulativnih funkcij in nadzora nad državnim lastništvom tržnih udeležencev. Zaskrbljenost glede neodvisnosti in nepristranskosti novega NRO se je pred kratkim pojavila na Poljskem zaradi odprave predhodnika in obsega pristojnosti vlade za razrešitev. Obseg političnega vpliva nad vsakodnevnimi regulativnimi odločitvami v nekaterih državah članicah je treba dodatno preučiti. Novi vstopi na trg in čezmejne naložbe se bodo lahko popolnoma izkoristili le, kjer se lahko trg zanese na neodvisnost in nepristranskost regulativnega organa.

Pregledi trga

Postopek uradnega obveščanja Komisije in drugih NRO ter posvetovanja z njimi v skladu s členom 7 okvirne direktive je ključno orodje, ki lahko zagotovi, da ugodnosti usklajene regulativne politike občutijo vsi evropski uporabniki.

Večina NRO je končala prvi krog analize trga ter uradno obvestila Komisijo in druge NRO o rezultatih. Vendar pa je v več državah članicah mogoče opaziti, da se ukrepi za izboljšanje izvajajo z zamudo zaradi procesnih razlogov, kot so pritožbe, ali dejstva, da so takšni ukrepi v nekaterih primerih sprejeti šele nekaj časa po ugotovitvi znatne tržne moči (na primer v Nemčiji) ali niso dovolj natančni, da bi lahko imeli takojšen učinek na trgu.

Poleg tega so nastala neskladja med ukrepi za izboljšanje, ki so jih v posameznih tržnih razmerah sprejeli različni NRO. Na primer, ponudbe dostopa z bitnim tokom še niso usklajene v vsej EU, še naprej tudi obstajajo razlike med tarifami za zaključevanje klicev. Glede na to, da tržni udeleženci ustvarijo približno eno tretjino svojih prihodkov v tujih državah članicah, bi se z dosego večje usklajenosti še povečala čezmejna rast.

Komisija bo posamezna omenjena vprašanja, povezana z neodvisnostjo, postopkom in usklajenostjo ureditve, obravnavala pri pregledu sedanjega okvira.

Pritožbe

Pravica do pritožbe proti odločitvam NRO je temeljno načelo okvira. Vendar je trajanje pritožbenega postopka sporno v več državah, na primer v Italiji in na Portugalskem, v katerih lahko postopek traja štiri do šest let, in Grčiji, v kateri najvišje upravno sodišče še ni izdalo sodb, čeprav so se nekateri postopki začeli že leta 2001.

V nekaterih državah (Belgiji, Cipru, Estoniji, Madžarski, Nizozemski, Slovaški, Švedski) se pritožbe proti odločitvam, sprejetim na podlagi pregleda trga, vlagajo sistematično, zato bo morda treba spodbujati bolj razumen pristop tržnih udeležencev.

Vprašanja glede spektra

Ocenjuje se, da skupna vrednost elektronskih komunikacijskih storitev, ki so odvisne od spektra, presega 200 milijard EUR, zato je učinkovito upravljanje spektra zelo pomemben dejavnik za uspeh gospodarstva EU. Zadnje raziskave kažejo, da bi lahko učinkovito upravljanje spektra v vseh državah članicah prispevalo k rasti BDP do 0,1 %[19].

Prožnejše in liberalnejše upravljanje radijskega spektra je bilo izvedeno v več državah članicah za uporabo, ki je nevtralna glede tehnologije in storitev, in za dražbe, skupno uporabo ter splošno odobritev. V drugih je bilo uvedeno sekundarno trgovanje. Kljub temu se v državah članicah na vseh navedenih področjih še naprej uporabljajo različni pristopi.

Poleg tega še ni končano izvajanje več odločb Komisije o uskladitvi spektra, na primer o opremi za avtomobilske radarje kratkega dosega in brezžičnih dostopovnih sistemih.

Komisija v okviru pregleda regulativnega okvira preučuje te pomanjkljivosti z namenom, da bi povečala potencial notranjega trga.

Radiodifuzija

Prizemna omrežja ostajajo glavni prenosni mehanizem za zagotavljanje sprejemanja televizijske vsebine (več kot 50 % gospodinjstev v EU) v večini držav članic, sledita pa jim kabelska in satelitska tehnologija. Uporaba internetne televizije, ki je še vedno tržna niša, se je leta 2006 povečala v več državah.

V večini držav članic je bil določen prehod z analognega na digitalni prizemni prenos v roku, ki ga priporoča Komisija (2012), čeprav imajo nekatere od njih pri tem še vedno težave.

Regulativni ukrepi, ki jih nalagajo NRO, so pogosto povezani s prizemno radiofuzijo, razen v državah z zelo razširjenim kabelskim omrežjem. Analiza trgov radiofuzijskih oddajnih storitev, ki so mnogim NRO manj znane, še ni končana.

Dodelitev številke pri VoIP

Sistemi za dodelitev številk pri storitvah VoIP se zelo razlikujejo. Več držav članic (Nemčija, Grčija, Španija, Irska, Litva, Portugalska, Slovenija, Švedska, Finska, Združeno kraljestvo) omogoča, da izvajalci storitev VoIP zagotavljajo geografske in negeografske številke. V drugih je razpoložljivost geografskih številk omejena na nekatere vrste storitev VoIP.

Te pomanjkljivosti omejujejo možnosti tržnih udeležencev, da ponudijo vseevropske storitve, Komisija pa bo pri pregledu regulativnega okvira poskušala najti način, kako rešiti ta in druga vprašanja v zvezi z določitvijo številk.

Spremljanje in izvrševanje

Komisija je leta 2006 začela postopke, ki so povezani zlasti s tem, da službam za pomoč v sili niso na voljo informacije o lokaciji klicočega pri klicih na številko 112 in da nekateri NRO niso zagotovili pravočasnega dokončanja pregledov trga.

Hkrati je Komisija uspela dokončati postopke, ki so bili posledica ukrepov držav članic, povezanih med drugim z neodvisnostjo NRO, izvajanjem postopkov pregleda trga, odložilnim učinkom pritožb in mehanizmi za imenovanje izvajalca univerzalnih storitev ter potrošniškimi vprašanji, kot so imeniške storitve, prenosljivost številk in lokacija klicočega v nekaterih primerih.

4. Razvoj glede potrošniških vprašanj

Univerzalna storitev

Več držav članic je leta 2006 imenovalo izvajalce univerzalnih storitev. Češka republika, Estonija in Poljska so uporabile odprt razpisni postopek, Irska in Slovaška pa sta se odločili za postopek javnega posvetovanja. Videti je, da oba postopka spodbujata preglednost in nediskriminacijo.

Čeprav so kot izvajalci univerzalnih storitev najpogosteje imenovani tradicionalni operaterji, je bil v Estoniji v postopku javnega razpisa imenovan nov izvajalec storitev, v Belgiji in Češki republiki pa nekatere dele storitve poleg tradicionalnih operaterjev zagotavljajo tudi novi izvajalci storitev.

Posebne socialne potrebe

Glede na to, da daje sedanji okvir državam članicam precej svobode pri obravnavi potreb invalidnih oseb in oseb z nizkimi dohodki, je Komisija namenila posebno pozornost spodbujanju najboljših praks v državah članicah.

Na Irskem je regulativni organ ustanovil forum za spodbujanje potreb invalidnih uporabnikov. Na Švedskem NRO spodbuja tržne udeležence, da ponudijo storitve, prilagojene uporabnikom s posebnimi potrebami, ter hkrati zagotavlja osem posebnih storitev za takšne uporabnike, vključno s prevajanjem v znakovni jezik z uporabo videoklicev 3G.

Službe za pomoč v sili – 112

Tri države članice (Švedska, Danska, Nizozemska) so določile številko 112 kot svojo edino številko za klic v sili.

Vendar zagotavljanje informacij o lokaciji klicočega ostaja nerešeno vprašanje, Komisija pa je leta 2006 začela postopek proti 13 državam članicam.

Države članice na različne načine ozaveščajo državljane glede številke 112 in njene uporabe, vključno z navedbami na telefonskih govorilnicah, imenikih, računih, obvestilih policije in časopisih ter z namenskimi kampanjami, spletnimi mesti ter radijskimi in televizijskimi oglasi. Na Švedskem so informacije o številki 112 navedene na embalaži za mleko, v Latviji in Češki republiki pa za obveščanje javnosti o številki 112 uporabljajo televizijske programe.

Čeprav se zdi, da je osnovna storitev zdaj široko razpoložljiva in kakovostna, so pristojnosti Komisije na tem področju omejene v skladu s sedanjim okvirom. Za kakršno koli izboljšavo bo potrebna močna podpora, zlasti sozakonodajalcev v procesu pregledovanja regulativnega okvira.

Preglednost tarif

Več držav članic je bolj proaktivno pristopilo k vprašanju preglednosti tarif. Spletne primerjave ali seznami cen so na voljo na primer na Danskem, v Estoniji, na Portugalskem in Švedskem, belgijski regulativni organ pa pripravlja simulator cen. Irski, madžarski in slovenski regulativni organi so razširili primerjave cen, tako da zajemajo fiksne, mobilne in širokopasovne storitve. Takšne javne storitve v nekaterih državah članicah dopolnjujejo tržni udeleženci z lastnimi ponudbami za povečanje preglednosti.

Nasprotno pa se v več državah članicah, vključno z Nemčijo, Avstrijo in Litvo, potrošniki pritožujejo glede preglednosti cen in so nezadovoljni zaradi tarif gostovanja.

Zasebnost in varnost na področju elektronskih komunikacij

Direktivo o zasebnosti na področju elektronskih komunikacij so zdaj prenesle v svojo zakonodajo vse države članice. Leta 2006 je bil dosežen dogovor o ločeni direktivi o hrambi podatkov o prometu za namene organov pregona, ki jo morajo države članice prenesti v svojo zakonodajo leta 2007.

Vedno bolj pomembna postajata varnost omrežij in informacij, vključno z zaščito pred vohunsko programsko opremo in drugo zlonamerno programsko opremo. Ker se neželena elektronska pošta in zlonamerna programska oprema vedno pogosteje uporabljata skupaj za kriminalne namene, se povezujejo tudi dejavnosti pregona na obeh področjih. Okrepiti je treba s tem povezane dejavnosti, vključno z večjo ozaveščenostjo uporabnikov[20], glede na velik socialni in gospodarski vpliv nedovoljenega ravnanja na tem področju.

Prenosljivost številk

Države članice poročajo, da uporabniki pogosteje uporabljajo prenosljivost številk, na Danskem, v Španiji, na Švedskem in Finskem pa je več kot 20 % vseh naročnikov preneslo svoje številke. Znatno povečanje števila prenosov mobilnih številk je bilo ugotovljeno v Estoniji, Grčiji, Franciji, na Irskem, v Litvi in Luksemburgu, fiksnih pa v Franciji, na Švedskem in Nizozemskem. Prenosljivost številk ostaja ključni element konkurence v vseh državah članicah.

5. Sklepi

Z izvajanjem regulativnega okvira se na splošno zagotavlja konkurenca na trgih elektronskih komunikacij, z njo pa koristi za potrošnike glede cen in inovativnih konvergirujočih storitev. Primeri najboljših praks za široko paleto regulativnih in tržnih zadev so na voljo v vseh državah članicah.

Vendar je še vedno nekaj področij, na katerih v skladu s sedanjim okvirom ni mogoče doseči enotnega trga elektronskih komunikacijskih storitev. Za zdaj niso na voljo vsa orodja za zagotovitev usklajene ureditve na vsem enotnem trgu, Komisija pa bo v predlogih za spremembo okvira preučila zlasti institucionalna vprašanja ter vprašanja v zvezi z dodelitvijo številk in spektrom. V zvezi s cenami gostovanja v Skupnosti je Komisija že predlagala spremembo okvira.

Preučile se bodo tudi natančnejše prilagoditve na področjih, na katerih so še odprta vprašanja, na primer glede uveljavljanja odločitev NRO, pritožbenih postopkov, zasebnosti in varnosti, enotne evropske številke za klic v sili 112 in zagotavljanja storitev za posebne družbene skupine.

[1] COM(2005) 229.

[2] i2010 – Letno poročilo o informacijski družbi za leto 2007.

[3] EITO, 2006.

[4] EITO, 2006 in IDATE, 2006

[5] IDATE, 2006.

[6] Ocena Komisije, ki temelji na podatkih Goldman Sachs, ETNO, Cable Europe in ECTA. Številke za naložbe vključujejo le odhodke za naložbe (vzdrževanje in širjenje).

[7] Goldman Sachs.

[8] Naložbe v EU so v absolutnem smislu presegle naložbe v ZDA in na Japonskem v letu 2005; prav tako so bile višje ocene rasti v EU za leto 2006 (vir: Infonetics Research, november 2006).

[9] Ocena Komisije; Morgan Stanley; ING.

[10] Indeks Dow Jones Euro Stoxx Telecommunicatios Index (SXKE) se je zvišal s 378,4 točke (konec leta 2003) na 468,6 točke (konec leta 2006), medtem ko se je indeks Dow Jones Euro Stoxx 50 Index v istem obdobju zvišal z 2760,66 točke na 4119,94 točke.

[11] Dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo.

[12] Merrill Lynch, 24. junij 2006.

[13] Raziskava e-komunikacij po gospodinjstvih (e-Communications Household Survey) (marec 2007), Posebni Evrobarometer, Evropska komisija.

[14] EITO, 2006.

[15] Metodologija OECD, dva največja operaterja na državo članico, vključena mesečna naročnina.

[16] EITO, 2006, in IDATE, 2006.

[17] EITO, 2006.

[18] Prevladujoča hitrost v ZDA je 2,5 Mbps–10 Mbps, v EU pa je 512 kbps–2 Mbps (viri: IDATE, FCC).

[19] Primerjalni vplivi politike EU – Možnosti gospodarsko učinkovitega upravljanja radijskega spektra (Benchmarking Impacts of EU Policy – Options for Economically Efficient Management of Radio Spectrum), SCF Associates, december 2006, še neobjavljeno.

[20] Glej Sporočilo Komisije o boju proti neželeni elektronski pošti ter vohunski in zlonamerni programski opremi, COM(2006)688.