[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 20.3.2007

COM(2007) 124 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

PETDESETLETNICA POGODBE EURATOM {SEC(2007) 347}

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

PETDESETLETNICA POGODBE EURATOM

25. marca 2007 bo minilo petdeset let od podpisa Rimskih pogodb, ki sta začetek Evropske gospodarske skupnosti, ki je postala Evropska skupnost, in Evropske skupnosti za atomsko energijo, pogosto imenovane Euratom. Ta obletnica je priložnost, da pogledamo glavne dosežke Euratoma, da bi se bolje odločali v prihodnosti.

1. UVOD

Evropska skupnost za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu „Skupnost“) je bila ustanovljena, da bi vzpostavila razmere za razvoj jedrske energije v Evropi z delitvijo virov (sredstva, znanje, snovi, strokovnjaki itd.), zagotavljanjem varstva prebivalstva in pridruževanjem drugih držav in mednarodnih organizacij. Interes, ki ga je v nekaterih državah vzbudila Pogodba Euratom, je te države spodbudil k sodelovanju pri širšem projektu skupnega trga, o katerem so pogajanja potekala skupaj s Pogodbo Euratom.

Skupnost je za izpolnitev teh ciljev prejela veliko nalog:

- spodbujanje raziskav in zagotavljanje razširjanja tehničnega znanja;

- vzpostavljanje enotnih varnostnih standardov za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva ter zagotavljanje njihove uporabe;

- olajševanje naložb in zagotavljanje, zlasti s spodbujanjem podjetništva, postavitve osnovnih naprav, potrebnih za razvoj jedrske energije v Skupnosti;

- skrb za redno in pravično preskrbo vseh uporabnikov v Skupnosti z rudami in jedrskim gorivom;

- z ustreznim nadzorom zagotavljanje, da se jedrske snovi ne uporabljajo za druge namene kakor za tiste, ki so predvideni;

- izvrševanje lastninske pravice, ki ji pripada glede posebnih cepljivih snovi;

- zagotavljanje širokih trgov in dostopa do najboljših tehničnih sredstev z oblikovanjem jedrskega skupnega trga;

- vzpostavljanje odnosov, ki bodo spodbujali napredek pri miroljubni uporabi jedrske energije, z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami.

2. PRAVNI RED POGODBE EURATOM

2.1 Spodbujanje raziskav in razširjanje znanja

Člen 7 Pogodbe Euratom je v pravo Skupnosti uvedel pojem raziskovalnih programov Skupnosti (okvirni program). Sedaj smo daleč od teh prvih programov. Šesti okvirni program Euratom za obdobje 2002–2006 je omogočil naložbe v višini 1 230 milijonov EUR v raziskave Skupnosti Euratom, tehnološki razvoj, mednarodno sodelovanje, razširjanje in vrednotenje znanja ter izobraževanje zaradi zagotavljanja varne uporabe in inovacij na področju jedrske energije ter tudi na področju medicinske in industrijske uporabe ionizirajočih sevanj.

Ta program je tudi deloma financiral jedrske dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča (SRS). SRS je bil ustanovljen s Pogodbo Euratom (člen 8). Sedaj razvija svoje jedrske in nejedrske dejavnosti v sedmih raziskovalnih inštitutih v Nemčiji, Belgiji, Italiji, na Nizozemskem in v Španiji.

Ob petdesetletnici Pogodbe Euratom se bo začel izvajati sedmi okvirni program Skupnosti (2007–2011) s proračunom približno 2 750 milijonov EUR. Malo manj kot tretjina je namenjena raziskavam na področju jedrske cepitve bodisi z izvajanjem programa posrednih dejavnosti bodisi s strani SRS, poudarek pa bo na vidikih varnega izkoriščanja in razvoja sistemov fisijskih reaktorjev, ravnanja z radioaktivnimi odpadki, varstva pred sevanjem in varnosti, povezanih z neširjenjem jedrskega orožja. Skoraj dve tretjini bosta namenjeni raziskavam na področju fuzijske energije. Pomen, ki se pripisuje fuziji, pojasnjuje dejstvo, da Unija prek Skupnosti sodeluje pri projektu International Thermonuclear Experimental Reactor (ITER), ki ga je razvila skupaj s Kitajsko, Južno Korejo, Združenimi državami, Japonsko, Indijo in Rusijo. To sodelovanje je rezultat raziskav Skupnosti na tem področju, ki so jih izvajali od prvega raziskovalnega programa Skupnosti in so že leta 1978 omogočile oblikovanje Joint European Torus (JET, Culham), katerega rezultati so bili pomemben korak k obvladovanju fuzijske energije.

2.2 Varovanje zdravja delavcev in prebivalstva s temeljnimi standardi

Na področju varovanja zdravja so bila razvita pomembna pravila Skupnosti, ki so omogočila vzpostavitev visoke ravni varstva, ki temelji na sedanjem stanju znanstvenih dognanj, kot se kaže na mednarodni ravni z delom Mednarodne komisije za radiološko zaščito, Mednarodne agencije za atomsko energijo, Znanstvenega odbora o učinkih ionizirajočih sevanj, Svetovne zdravstvene organizacije in Mednarodne organizacije dela ter celo Agencije za jedrsko energijo OECD.

Temeljni standardi na področju varstva pred sevanjem, ki so bili izdelani ob pomoči skupine znanstvenih strokovnjakov (člen 31), so sedaj usklajena celota več kot dvajsetih različnih aktov, med katerimi je šest direktiv. Določajo predvsem stroge obveznosti na področju dovoljenj za dejavnosti ter nadzora delovnih razmer in okolja izpostavljenih delavcev, vključno z varstvom pred sevanjem, zdravstvenim nadzorom, usposabljanjem in informiranjem teh delavcev, ter na področju varovanja prebivalstva, da bi tako nadzirali in kolikor je mogoče razumno zmanjšali učinke takih dejavnosti na javnost.

Temeljni standardi pokrivajo vse situacije, ki lahko povzročijo izpostavljenost prebivalstva in delavcev ionizirajočim sevanjem ter zadevajo ne samo najbolj znano področje proizvodnje jedrske energije, ampak vse druge uporabe ionizirajočih sevanj v industriji in medicini, ker je izpostavljenost za medicinske namene glavni vir izpostavljenosti prebivalstva umetni radioaktivnosti. Temeljni standardi upoštevajo dejstvo, da so lahko delavci in prebivalstvo izpostavljeni naravni radioaktivnosti v situacijah, ki lahko zahtevajo ukrepe organov in delodajalcev.

Tudi varstvo okolja je od začetka vključeno v Pogodbi, zaradi česar je ta neke vrste začetnica na tem področju. Tako zavezuje države članice, da Komisiji pošiljajo splošne podatke o vsakem načrtu za odlaganje radioaktivnih odpadkov, preden ta načrt dobi dovoljenje, da tako Komisija lahko ugotovi prihodnji učinek takega načrta na okolje v drugi državi članici. Države članice morajo vzpostaviti tudi sistem stalnega nadzora stopnje radioaktivnosti v okolju in Komisiji pošiljati podatke, ki jih dobijo pri tem nadzoru. Komisija sistematično preverja delovanje in učinkovitost teh nacionalnih organov in naprav za nadzor. Rezultati nadzora, ki ga opravijo države, in rezultati preverjanj, ki jih opravi Komisija, se objavijo.

Po nesreči v Černobilu leta 1986 so bili sprejeti predpisi Skupnosti, da bi opredelili pogoje uvoza kmetijskih proizvodov s poreklom iz regije, v kateri se je zgodila nesreča. Skupnost sodeluje pri varovanju samega prizorišča nesreče predvsem tako, da prispeva v Sklad za zaščitno zgradbo černobilskega reaktorja. Posreduje tudi pri prebivalstvu te regije (programa CORE in ETHOS).

Poleg tega je ta dogodek vzbudil enoten odziv na mednarodni ravni, ki je povzročil sprejetje pomembnih mednarodnih konvencij na področju varnosti jedrskih dejavnosti, h katerim je Skupnost pristopila. Okrepila je tudi okvir Skupnosti za odziv na morebitne radiološke izredne dogodke ali jedrsko nesrečo z jasnimi obveznostmi za države članice in izvajalce glede vzpostavitve načrtov za izredne razmere na ravni držav, naselij in objektov ter informiranja prebivalstva. Vzpostavljen je bil tudi sistem izmenjave informacij Skupnosti, ki deluje 24 ur na dan (ECURIE).

2.3 Perspektiva Skupnosti glede naložb v jedrski sektor

Pogodba Euratom podeljuje Skupnosti več pristojnosti za spodbujanje, usklajevanje in usmerjanje naložb nacionalnih akterjev na jedrskem področju na ravni Skupnosti.

Za to mora Komisija redno objavljati ilustrativni jedrski program Skupnosti (PINC). Ta mora predlagati smernice predvsem v skladu s cilji proizvodnje jedrske energije in naložb, potrebnih za njihovo uresničitev. Komisija je od leta 1958 objavila štiri PINC. Peti je bil sprejet 10. januarja 2007 v okviru celovitega paketa ukrepov o določitvi nove energetske politike za Evropo zaradi boja proti podnebnim spremembam in krepitve energetske varnosti in konkurenčnosti EU ter spada v okvir zadnje zelene knjige Komisije z naslovom „Evropska strategija za trajnostno, konkurenčno in varno energijo“ (2006).

Poleg tega morajo podjetja, ki imajo naložbene programe na jedrskem področju, o njih obvestiti Komisijo, da bi lahko izrazila svoje stališče. Komisiji je bilo predloženih več kot 200 programov, najnovejši zadevajo nadomestitev opreme obstoječih naprav ter gradnjo novih reaktorjev na Finskem in v Franciji.

S posojili Euratom, ki jih je Svet uvedel leta 1977, je bilo mogoče prispevati k financiranju jedrskih elektrarn v Uniji. Med letoma 1977 in 1994 je bilo odobrenih sedeminosemdeset posojil. Države članice prejemnice so jih nato v celoti vrnile. Od leta 1994 so bila odobrena posojila namenjena predvsem izboljšanju varnosti in učinkovitosti jedrskih elektrarn v državah zunaj Evropske unije. Odobrena so bila tri posojila (Bolgarija, Romunija in Ukrajina).

Pogodba Euratom je v pravo Skupnosti vpeljala tudi pojem skupnega podjetja. Ta podjetja, ki so pravne osebe, so namenjena izvajanju posebnih projektov, ključnih za razvoj jedrske industrije v Skupnosti. Med letoma 1961 in 1978 je bilo ustanovljenih osem skupnih podjetij. Cilj zadnjega je bila gradnja in izkoriščanje JET. Načrtuje se ustanovitev novega skupnega podjetja za organizacijo sodelovanja Unije pri projektu ITER. Skupno podjetje je instrument podpore inovacijam. Z Enotnim evropskim aktom je bilo vneseno v Pogodbo ES in sedaj projektu Galileo omogoča, da se opira na tako strukturo.

2.4 Redna in pravična preskrba vseh uporabnikov

Komisija je odgovorna za zagotavljanje redne in pravične preskrbe vseh uporabnikov z rudami in jedrskim gorivom. Sistem nadzora preskrbe, določen v naslovu II poglavja VI Pogodbe Euratom, temelji na Euratomovi Agenciji za oskrbo, ki je bila zasnovana zato, da bo osrednji in izključni posrednik jedrskih snovi v Skupnosti, ki usmerja in ureja ponudbo in povpraševanje.

Agencija je pravna oseba in ima finančno avtonomijo ter je pod nadzorom Komisije. Pomaga ji svetovalni odbor, ki ga sestavljajo akterji na trgu jedrskih snovi. Za opravljanje svoje funkcije ima predvsem pravico do izbire, ki jo lahko uveljavlja, da dobi vse rude, snovi vira ali posebne cepljive snovi, proizvedene v neki državi članici, in izključno pravico sklepati pogodbe, ki se nanašajo na dobavo teh snovi, naj izvirajo iz Skupnosti ali zunaj nje. Da bi te pogodbe veljale v skladu s pravnim redom Skupnosti, jih mora odobriti Agencija.

Agencija ima tudi praktično vlogo predvsem s tem, ko podpira družbe Skupnosti pri pogajanjih s podjetji tretjih držav ali objavlja referenčne podatke. Poleg tega je Agencija zaradi obilice jedrskih snovi po zelo nizkih cenah na svetovnem trgu zaradi odprtja nekdanjega sovjetskega območja v začetku devetdesetih let ob podpori Sodišča zavrnila odobritev pogodb, za katere je sklepala, da so v nasprotju s skupno politiko preskrbe. Ta politika predvideva predvsem geografsko raznolikost virov preskrbe in želi preprečiti odvisnost Unije od enega samega vira preskrbe.

2.5 Nadzor miroljubne uporabe jedrskih snovi

Nadzorni ukrepi Euratoma (naslov II poglavja VII Pogodbe) pomenijo, da se je treba prepričati, da se na eni strani rude, snovi vira in posebne cepljive snovi ne uporabljajo za druge namene kakor za tiste, ki so jih uporabniki navedli, ter da se na drugi strani spoštujejo določbe v zvezi s preskrbo in vse obveznosti glede nadzora, ki jih je Skupnost prevzela s sporazumom, sklenjenim s tretjo državo ali mednarodno organizacijo. Komisija ima pooblastilo za izvajanje tega nadzora in obveznost, da ta nadzor izvaja, obveznost, ki jo izpolnjuje že petdeset let. Nadzor izvaja nad vsemi jedrskimi snovmi na ozemlju Skupnosti od pridobivanja do uvoza.

Komisija je skrbela, da so operaterji izvajali svoje obveznosti, kot izhajajo iz same Pogodbe in poznejših izvedbenih uredb. Zadnja je bila sprejeta leta 2005, njene prilagoditve pa so odgovor na širitev Unije, razvoj tehnik jedrske industrije in informacijskih tehnologij ter zakonodajne spremembe.

Hitro je bila ustanovljena skupina inšpektorjev (1960). Leta 2006 je imela 180 članov. Pogodba jim zagotavlja, da imajo vedno dostop do vseh krajev, podatkov ter do vseh oseb, ki se pri svojem poklicu ukvarjajo s snovmi, opremo ali napravami, nad katerimi se opravlja nadzor. Inšpekcije se v jedrskih objektih v Skupnosti izvajajo redno.

Komisija je poleg tega uporabila prisilna sredstva, ki jih Pogodba predvideva za kršitve, ugotovljene na tem področju, tako da je neposredno proti zadevni državi članici sprožila postopek za ugotavljanje kršitev (člen 141) z ad hoc postopkom, predvidenim v členu 82 (en primer), ali sprejela enega od ukrepov, predvidenih s Pogodbo neposredno za operaterje (člen 83), kot sta opomin (sedem primerov) ali začasni prenos upravljanja (en primer).

V okviru Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja z dne 1. julija 1968 so bili podpisani tristranski sporazumi med državami članicami brez jedrskega orožja, Euratomom in Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA) na eni strani ter med vsako od dveh držav članic Unije, ki imata jedrsko orožje, in istima organizacijama na drugi strani. Ti tristranski sporazumi omogočajo usklajevanje vloge Euratoma na tem področju in vloge, ki jo ima IAEA na podlagi Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja. Ti sporazumi so bili spremenjeni in okrepljeni z dodatnimi protokoli leta 1998.

2.6 Mednarodni odnosi

Skupnost je bila zasnovana kot organizacija, odprta v svet, ki je zadolžena, da z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami vzpostavlja „odnose, ki bodo spodbujali napredek pri miroljubni uporabi jedrske energije“ (člen 2).

Na podlagi zgodovine izvajanja naslova II poglavja X Pogodbe Euratom je vodenje mednarodnih odnosov Skupnosti mogoče primerjati z ogledalom razvoja izvajanja celotne Pogodbe Euratom: najprej prizadevanje za tehnološki razvoj, nato trgovinska širitev in nazadnje mednarodno sodelovanje na vseh področjih pristojnosti, predvsem na področju inovacij, jedrske varnosti, varstva pred sevanjem in neširjenja jedrskega orožja.

Skupnost je tako podpisala sporazume o sodelovanju pri miroljubni uporabi jedrske energije z veliko tretjimi državami, vključno z glavnimi dobavitelji na tem področju: Združenimi državami Amerike, Kanado, Avstralijo, Argentino, Uzbekistanom, Ukrajino, Japonsko in Kazahstanom. Pripravljajo se pogajanja z Rusijo. Sporazumi na raziskovalnem področju so bili podpisani z Rusijo, Ukrajino, Kazahstanom in Združenimi državami.

Skupnost je poleg tega sprejela trdne zaveze na mednarodni ravni, ko je postala pogodbenica glavnih mednarodnih konvencij na jedrskem področju: Konvencije o fizičnem varovanju jedrskega materiala (1991), Konvencije o jedrski varnosti (2000), Skupne konvencije o varnem ravnanju z izrabljenim jedrskim gorivom in o varnem ravnanju z radioaktivnimi odpadki (2006) ter tudi Konvencije o zgodnjem obveščanju o jedrskih nesrečah in Konvencije o pomoči v primeru jedrskih nesreč ali radiološke nevarnosti (2006).

Varnost znotraj Unije je odvisna tudi od varnosti zunaj njenih meja. Začetek dialoga z državami na nekdanjem sovjetskem ozemlju o varnosti njihovih jedrskih objektov je vzrok intenzivnega mednarodnega sodelovanja za izboljšanje jedrske varnosti v svetu z zakonodajnimi in tehničnimi sredstvi, sodelovanja, ki se v Uniji kaže s programi za tehnično pomoč in sodelovanje z državami Srednje in Vzhodne Evrope ter novimi neodvisnimi državami (Phare in Tacis), ki temeljijo na Pogodbi ES. Pogodba Euratom bi morala biti pravna podlaga instrumenta pomoči na področju jedrske varnosti in zaščite, ki bo sledil programu Tacis, ki je največ prispeval k izboljšanju jedrske varnosti v državah nekdanje Sovjetske zveze.

Skupnost od leta 2003 sodeluje v Mednarodnem forumu četrte generacije ( Generation IV International Forum – GIF ) in je pred kratkim sklenila okvirni sporazum o mednarodnem sodelovanju na področju raziskav in razvoja četrte generacije sistemov jedrske energije ( International Framework Agreement for International Collaboration on Research and Development of Generation IV Nuclear Energy Systems ). Trenutno poteka njen pristop k večstranskemu jedrsko-okoljskemu programu v Ruski federaciji ( Multilateral Nuclear Environmental Programme in the Russian Federation – MNEPR ).

Skupnost, ki jo zastopa Komisija, ohranja svoje značilnosti in hkrati vzdržuje sodelovanje na različnih ravneh s specializiranimi agencijami Združenih narodov, Svetom Evrope in OECD, organizacijami, ki so posebej navedene v Pogodbi. Skupnost od začetka in zlasti od leta 1975 sodeluje z IAEA. Njune vezi se bodo še okrepile v novih svetovnih razmerah, v katerih zahteva uporaba jedrske energije vzporedna prizadevanja na ravni zaščite, varnosti in neširjenja jedrskega orožja.

3. SKLEP IN MOžNOSTI

Na podlagi dejavnosti, ki se že petdeset let izvajajo pod okriljem Pogodbe Euratom, je mogoče zelo pozitivno oceniti njene rezultate. Pogodba je Skupnosti omogočila izvedbo pomembnih ukrepov v strateškem sektorju, zlasti glede oskrbe Unije z energijo. Posebni dosežki se ji priznavajo predvsem na področju raziskav, varovanja zdravja, nadzora nad miroljubno uporabo jedrskih snovi in mednarodnih odnosov.

Skupnost zaradi Pogodbe Euratom prispeva k znanstvenemu napredku, s tem ko podpira raziskave in inovacije. Zagotavlja izvajanje visokih standardov varstva državljanov pred sevanjem in spremlja nove pobude na jedrskem področju. Omogoča splošen pristop k naložbam v ta sektor. Zagotavlja redno in pravično preskrbo uporabnikov v Skupnosti z jedrskimi snovmi ter tudi strog nadzor nad miroljubno uporabo jedrskih snovi. Postala je mednarodni akter v tem sektorju.

Pogodba Euratom je povod za ukrepe Skupnosti, povezane z dejavnostmi ciklusa jedrske energije, in tudi druge dejavnosti, v katerih se radioaktivne snovi uporabljajo za raziskovalne, industrijske in celo medicinske namene (raziskave, pravila o varstvu pred sevanjem itd.). Pravni red Euratoma je tako prisoten v vsakdanjem življenju državljanov vseh držav članic.

Institucionalni in postopkovni vidiki Pogodbe Euratom so bili spremenjeni od leta 1957, s čimer je sledila razvoju Skupnosti in nato Unije ter različnim širitvam, čeprav so bili predloženi ambicioznejši predlogi revizije Pogodbe Euratom, predvsem s strani Komisije. Skupnost je bila vseeno vključena v razvoj Unije in je del njenega prvega stebra. Vendar so se politične, gospodarske in tehnološke razmere, v katerih so bile te določbe sprejete, od začetka veljavnosti Pogodbe nenehno spreminjale ter tako ustvarjale nove izzive in olajševale ali pa tudi ne delovanje Skupnosti. To pojasnjuje, zakaj so se nekatere določbe izvajale delno. Euratomova Agencija za oskrbo, ki deluje od leta 1960, je morala na primer prilagojeno razvijati svoje pristojnosti.

Komisija je bila v zvezi s tem v meji svojih pristojnosti gonilna sila, ki predlaga in zagotavlja postopno uporabo virov Pogodbe od 1. januarja 1958 glede na potrebe in razmere v Uniji. Komisijo so pri teh prizadevanjih večkrat podprle sodbe Sodišča Evropskih skupnosti. Komisija se je v zadnjih letih odzivala posebej intenzivno, na primer tako, da je predlagala dopolnitev pravnega okvira Skupnosti zaradi varnosti jedrskih dejavnosti („jedrski paket“), ki ga zaradi odsotnosti kvalificirane večine v Svetu še vedno ni mogoče sprejeti. Nujnost takega skupnega okvira, poudarjena v sodbi Sodišča z dne 10. decembra 2002 v zadevi C-29/99, je bila jasno izpostavljena tudi pri zadnji širitvi Unije, saj je bila jedrska varnost na dnevnem redu pogajanj, ki so se končala z zavezo o razgradnji več reaktorjev ob visoki finančni podpori Skupnosti.

Dolgotrajnost prvotnih določb Pogodbe Euratom krepi sodobnost več teh določb. Dolgo po letu 1957 so dajale pobudo za ali prehitevale razvoj drugih področij prava Skupnosti, kot na primer določb Pogodbe ES na področju raziskav in tehnološkega razvoja (okvirni program, skupno podjetje itd.). Čeprav institucija z univerzitetnim statusom, predvidena v Pogodbi Euratom, kot taka ni bila ustanovljena (člen 9), je bila Komisija gonilna sila pri ustanovitvi Evropske mreže za izobraževanje na področju jedrske tehnike (ENEN – European Nuclear Education Network). Mogoče je pridobiti naziv European Master of Science in Nuclear Engineering. Zdaj ko Komisija predlaga uredbo o ustanovitvi Evropskega tehnološkega inštituta na podlagi Pogodbe ES, te izkušnje na jedrskem področju ponujajo veliko naukov.

Inšpekcije Euratoma, ki se izvajajo od leta 1960, so začetki inšpektoratov Skupnosti na drugih področjih (varnost v zračnem prometu, pomorska varnost itd.). To potrjujejo tudi določbe, ki omogočajo nadzor Skupnosti nad radioaktivnostjo v okolju ter priznavajo vzporednost notranjih in zunanjih pristojnosti Skupnosti (člen 101).

Leta 1957 se je obvladovanje jedrske tehnologije štelo za ključni dejavnik pri ustvarjanju pogojev za trajni mir in blaginjo v Evropi, ki se je obnavljala, ter v svetu, ki ga je zaznamovala hladna vojna. Bilo je predvsem odgovor na strah pred pomanjkanjem energije v času, ko je proizvodnja premoga upadala, poraba nafte pa naraščala. Ta strah je še povečala sueška kriza. Države so nameravale zmanjšati zunanjo odvisnost od tradicionalnih virov energije in tudi tehnološko odvisnost od naprednejših tretjih držav. Ugotavlja se, da se ta vprašanja, čeprav nekoliko drugačna, na poseben način ponavljajo tudi v sedanjih razmerah.

Razprava, ki poteka o opredelitvi evropske energetske politike, usmerjene v konkurenčnost, zanesljivost oskrbe in okoljska vprašanja, je priložnost za razmislek o prihodnjih dejavnostih Euratoma. Jedrska energija je danes stvarnost v Uniji in zunaj nje. Sedanja tekma za energetske vire postavlja nove izzive za ta vir energije. Pogodba Euratom vsebuje glavne določbe, ki Uniji omogočajo delovanje v tem sektorju. Čeprav je nepopolna, jo Unija, države članice in državljani potrebujejo.

Izvajanje Pogodbe Euratom se mora v prihodnosti osredotočiti na jedrsko varnost in zaščito. Nedavne širitve so povečale raznolikost pokrajine Unije na področju jedrske energije in nujnost delovanja Skupnosti, ki je bila poudarjena s PINC, sprejetim 10. januarja 2007, predvsem zaradi zagotavljanja varstva zdravja in okolja ter preprečevanja zlonamerne uporabe jedrskih snovi. Izvrševanje sredstev, ki jih za to zagotavlja Pogodba Euratom, koristi vsem državam članicam.

Varnost jedrskih objektov in varstvo pred ionizirajočimi sevanji v tretjih državah sta tudi zelo pomembna. Novi instrument za mednarodno sodelovanje na tem področju, ki v celoti temelji na Pogodbi Euratom, se bo lahko kmalu uporabljal.

Komisija poudarja, da je pomembno ohraniti tehnološko prednost na jedrskem področju, ter podpira dokončanje najnaprednejšega okvira na tem področju, vključno z varnostjo obstoječih in prihodnjih objektov, neširjenjem jedrskega orožja, ravnanjem z odpadki in razgradnjo. Skupnost bo torej morala še naprej prispevati k uokvirjanju razvoja jedrske energije in zagotavljati upoštevanje najvišjih standardov na področju varstva pred sevanjem, zaščite in varnosti pri vseh rabah radioaktivnosti, da bi pripomogla k zvišanju ravni in kakovosti življenja državljanov v Uniji, ne glede na energetske odločitve vsake države, in zunaj njenih meja v sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami.