[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 8.3.2007

COM(2007) 100 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Enakost spolov in krepitev vloge žensk v razvojnem sodelovanju [SEC(2007) 332]

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Enakost spolov in krepitev vloge žensk v razvojnem sodelovanju

UVOD

Splošno je priznano, da enakost spolov ni pomembna zgolj sama zase, temveč je temeljna človekova pravica ter sestavni del družbene pravičnosti. Poleg tega je enakost spolov bistvenega pomena za gospodarsko rast in zmanjševanje revščine ter je ključna za dosego Razvojnih ciljev novega tisočletja (RCNT). Kljub temu pa je neenakost spolov še vedno globoko ukoreninjena v kulturnih, družbenih in političnih sistemih številnih držav.

ES in države članice EU so ključni dejavniki pri prizadevanjih za zmanjšanje razlik med spoloma v državah v razvoju. Na mednarodni ravni so podpisnice mednarodnih sporazumov in deklaracij v podporo enakosti spolov (1) (za vse končne opombe glej Prilogo I ). Temu ustrezno sedanja razvojna politika EU vključuje močno zavezanost spodbujanju napredka na tem pomembnem področju.

Zato Evropsko soglasje (2) poudarja pomen enakosti spolov v okviru novih načinov pomoči. Čeprav je enakost spolov skupni cilj in skupna vrednota celotne EU, pa Soglasje priznava enakost spolov za poseben cilj. Poleg tega ta politični dokument opredeljuje enakost spolov kot enega od petih skupnih načel (3) razvojnega sodelovanja EU.

EU je zavezana k enakosti žensk in moških ter deklet in fantov tudi v svojih sporazumih o razvojnem sodelovanju z vsemi geografskimi regijami (4) . Nadalje, „Načrt za enakost med ženskami in moškimi“ (5) določa „spodbujanje pravic in krepitev vloge žensk zunaj EU“ kot eno od šestih prednostni področij (6) .

Za napredovanje v smeri večje enakosti spolov so zato večina držav članic in Evropska komisija sprejele dvotirno strategijo. Ta na eni strani vključuje integracijo načela enakosti spolov v vse politike, strategije in ukrepe ter, na drugi strani, financiranje ukrepov, ki neposredno podpirajo krepitev vloge žensk (7) .

Za prilagoditev tega pristopa novim načinom pomoči in zahtevam Pariške deklaracije o učinkovitosti pomoči je Komisija skupaj z UNIFEM (8) novembra 2005 organizirala obsežno konferenco na temo „Lastništvo razvoja: spodbujanje enakosti spolov pri novih načinih pomoči in partnerstvih“. Ta konferenca je pregledala napredek, dosežen pri odpravljanju neenakosti spolov v državah v razvoju, ter ponovno ocenila vlogo EU pri pospeševanju enakosti spolov v okviru sprememb v strukturi razvojne pomoči EU.

To sporočilo temelji na rezultatih konference, političnem okviru Evropskega soglasja in na dosedanjih praktičnih izkušnjah. Sporočilo je prav tako odgovor na obveze, sprejete v Načrtu za enakost med ženskami in moškimi, saj oblikuje strategijo EU za napredek pri doseganju:

- enakih pravic (političnih, državljanskih, gospodarskih, pri zaposlovanju, družbenih in kulturnih) za ženske in moške ter dekleta in fante;

- enakega dostopa do virov ter nadzora nad njimi za ženske in moške;

- enakih možnosti za doseganje političnega in gospodarskega vpliva za ženske in moške.

Medtem ko je predhodni „Akcijski program za integracijo enakosti spolov v razvojno sodelovanje Skupnosti“, ki je veljal med leti 2001 in 2006, zagotavljal temelj za krepitev zmogljivosti v Evropski komisiji, ta dokument postavlja enakost spolov in krepitev vloge žensk trdno v okvir EU in si prizadeva poslati kar najmočnejši signal o pomenu enakosti spolov pri vseh prihodnjih prizadevanjih razvojnega sodelovanja EU.

UTEMELJITEV ENAKOSTI SPOLOV IN KREPITVE VLOGE žENSK

Ženske so v središču trajnostnega družbenega in gospodarskega razvoja, zmanjševanja revščine ter varstva okolja. Kljub temu je neenakost spolov del vsakdanjih izkušenj velikega deleža žensk po svetu. Kljub zapleteni naravi teh neenakosti pa so izkušnje pokazale, da so za razumevanje povezanosti med statusom žensk in trajnostnim zmanjševanjem revščine posebej pomembna naslednja področja.

Vloga žensk pri zaposlovanju in gospodarskih dejavnostih je pogosto podcenjena, ker večina žensk dela v neformalnih sektorjih, pogosto z nizko storilnostjo in nizkimi dohodki, v slabih delovnih pogojih, z malo socialnega varstva ali brez njega. Na primer, v Afriki ženske sestavljajo 52 % celotnega prebivalstva, prispevajo 75 % kmetijskega dela in pridelajo ter prodajo od 60 do 80 % hrane. Ženska delovna sila v podsaharski Afriki v letu 2005 je obsegala 73 milijonov žensk, kar je bilo 34 odstotkov vseh zaposlenih v formalnem sektorju, ki so zaslužile le 10 % prihodka in so bile lastnice 1 odstotka sredstev (9) .

Čeprav je liberalizacija trgovine na večino gospodarstev dolgoročno vplivala pozitivno, pa ima lahko kratkoročne negativne posledice za ranljive skupine, pri čemer so zlasti prizadete revne ženske (10) . Različni gospodarski sektorji imajo lahko pomemben vpliv na enakost spolov: slaba infrastruktura lahko na primer onemogoči šolanje deklet zaradi negotovega prevoza ali pa pomanjkanje vodnega vira v bližini starše „prisili“, da uporabijo dekleta za delo v gospodinjstvu.

Krepitev vloge žensk je ključni vidik upravljanja . V številnih državah so ženske kot nosilke odločanja še vedno potisnjene na obrobje. Zakonodaja, ki zagotavlja enake pravice (11) vsem ženskam in moškim, je odločilnega pomena, spremljati pa jo mora njeno izvajanje, da se zaščitijo temeljne človekove pravice žensk ter da se hkrati pospešita zmanjševanje revščine ter gospodarska rast. V konfliktnih razmerah imajo ženske odločilno vlogo in jih je treba v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta ZN 1325 (12) v celoti vključiti v prizadevanja za vzpostavitev miru.

Neenakost spolov je še vedno prisotna pri dostopu do izobraževanja (13) . 57 % šoloobveznih otrok, ki se ne šolajo, je deklet (14) in skoraj dve tretjini nepismenih ljudi na svetu je žensk (15) . Sposobnost žensk in deklet, da si s šolanjem ali s sodelovanjem v proizvodnih in državljanskih dejavnostih zagotovijo večjo gospodarsko in družbeno vlogo izven svojega doma, je omejena z odgovornostjo, ki jo imajo za vsakodnevne naloge pri delitvi dela znotraj gospodinjstva.

Na področju zdravja je zaskrbljujoč omejen dostop žensk do osnovnih zdravstvenih storitev. Poleg tega je osrednje področje, na katerem je enakost spolov zelo zaskrbljujoča, področje spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic (SRZP). Večja vlaganja v podporo SRZP niso zgolj podpora osnovne človekove pravice, temveč ima izboljšanje zdravstvenega stanja žensk pozitiven učinek na celotno gospodarstvo. Številne skromne pridobitve na področju zdravja žensk, ki so bile dosežene v zadnjih desetletjih, zdaj ogroža pandemija HIV/AIDS. Poleg tega je vse večja stopnja okuženosti s HIV med ženskami in dekleti razlog za globoko zaskrbljenost (16) .

Nasilje na podlagi spola je kršitev človekovih pravic žensk in je resna ovira pri doseganju enakosti, razvoja in miru. Zelo pogosto je spolno nasilje povezano s širjenjem HIV/AIDS. Trgovina z ženskami je zločin, ki izvira iz splošne revščine, neenakosti, šibke uprave, oboroženih spopadov in pomanjkanja zaščite pred diskriminacijo.

Podrobnejša analiza neenakosti spolov je prikazana v Prilogi II .

NAPREDEK IN IZZIVI

Evropska unija je sprejela pomembne ukrepe v podporo večje enakosti spolov tako znotraj kot zunaj Unije. Enakost spolov postaja priznani del dialoga z vedno večjim številom partnerskih držav in se vključuje v posvetovanja EU s civilno družbo. Ta proces je pri naših razvojnih partnerjih dvignil raven zavedanja o pomenu enakosti spolov in krepitvi vloge žensk ter jih naredil bolj občutljive zlasti pri razumevanju povezanosti med večjo enakostjo in zmanjševanjem revščine (17) . Ta proces je dopolnil velik napredek na ravni držav pri pospeševanju doseganja enakosti spolov z različnimi projekti in programi, ki jih podpirajo Evropska komisija in države členice EU (18) . S programiranjem 10. ERS je ES namenila posebno pozornost večji občutljivosti strategij držav na vprašanje enakosti spolov. Opazen napredek je bil dosežen tudi na področju krepitve zmogljivosti tako v državah članicah kot pri Komisiji. (19)

Kljub temu napredku pa pomembni izzivi ostajajo. Prvič, še vedno smo zelo daleč od doseganja Razvojnih ciljev novega tisočletja (RCNT). Zlasti ni bil dosežen prvi RCNT glede enakosti spolov, rok za odpravo neenakosti spolov pri osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju do leta 2005. Delež deklic pri vpisu v srednješolsko izobraževanje v primerjavi s fanti je v državah v razvoju v povprečju znašal 89 %. Ženske imajo v primerjavi z moškimi še vedno manjši delež dostojnih delovnih mest, ena od treh žensk pa bo v svojem življenju trpela zaradi ene od oblik nasilja na podlagi spola. Poleg tega so RCNT usmerjeni na zdravstvene in izobraževalne vidike enakosti spolov in ne upoštevajo drugih večstranskih razsežnosti enakosti spolov (20) .

Drugič, na družbeni in kulturni ravni obstajajo pomembni dejavniki, ki zavirajo napredek pri doseganju enakosti spolov. Zato lahko tradicionalne družbene strukture nudijo le omejene spodbude za spreminjanje obstoječe porazdelitve moči med moškimi in ženskami, zlasti pri tistih z osebnimi interesi za ohranjanje trenutnega stanja. To lahko nekoliko pojasni, zakaj določeni ukrepi, povezani z enakostjo spolov, niso vedno deležni prednostne obravnave in zakaj je v večini strategij držav vprašanje enakosti spolov manj pomembno (21) .

Kljub doseženemu velikemu napredku je jasno, da še ni bila v celoti dosežena učinkovita integracija načela enakosti spolov v strategije držav ali prakso razvojnega sodelovanja EU. V primeru Evropske komisije je „Tematsko vrednotenje integracije načela enakosti spolov v razvojno sodelovanje ES s tretjimi državami“ (2003) priznalo konstruktivno delo Komisije, vendar je ugotovilo, da so bili posebni cilji politik o enakosti spolov in vključevanje načela enakosti spolov v razvojno sodelovanje ES šibki. Nadalje je poročilo ugotovilo, da so bila finančna sredstva, posebej dodeljena za podporo vključevanja načela enakosti spolov v razvojno sodelovanje, zanemarljiva v primerjavi s sredstvi, dodeljenimi drugim horizontalnim vprašanjem. Zdi se, da so številna priporočila tega vrednotenja še vedno utemeljena – tako za Komisijo kot za nekatere države članice EU. (Glej 9 glavnih priporočil iz Poročila v Prilogi IV ). (22)

Ena od glavnih prednosti, ki je na voljo EU za spodbujanje enakosti spolov pri zunanjih odnosih, so izkušnje iz najboljše prakse znotraj EU. V EU enakost spolov velja za temeljno človekovo pravico in za nujni pogoj pri doseganju ciljev EU o rasti, polni zaposlenosti in socialni koheziji. Zato je EU enakosti spolov namenila široko podporo z zakonodajo (23) , integracijo načela enakosti spolov, posebnimi ukrepi za spodbujanje žensk, akcijskimi programi, socialnim dialogom in dialogom s civilno družbo.

Zgraditi bi bilo treba resnično evropski pristop na osnovi teh dolgoletnih izkušenj ter na enkratni naravi Evrope kot multikulturni in zelo raznoliki skupini držav, ki – kljub velikim razlikam v kulturi in tradicijah – vse združeno namenjajo veliko pozornost vprašanju enakosti med ženskami in moškimi. EU bi kot temeljni evropski cilj morala podpirati tretje države pri pristopu k mednarodnim obveznostim, kot so Pekinška izhodišča za ukrepanje, in njihovem izvajanju.

STRATEGIJA EU ZA POSPEšEVANJE DOSEGANJA ENAKOSTI SPOLOV

Evropska unija je zdaj na prelomni točki glede enakosti spolov v razvojnem sodelovanju. Okvir in politike so sprejeti – najpomembnejše vprašanje pa je, kako zagotoviti učinkovito izvajanje strategij in praks v okviru novih načinov pomoči, da bodo v resnici pomagali ženskam. Jasno je treba pokazati, da ukrepi za večjo enakost spolov ne le krepijo socialno kohezijo in zaščito človekovih pravic žensk, ampak imajo tudi velik učinek na gospodarsko rast, zaposlovanje in zmanjševanje revščine.

Cilji

Nova strategija EU mora izpolnjevati dva cilja : prvič, povečati učinkovitost integracije načela enakosti spolov . Drugič, preusmeriti posebne ukrepe za krepitev vloge žensk v naših partnerskih državah. Za dosego teh ciljev se bodo strategije sodelovanja za enakost spolov in krepitev vloge žensk morale prilagoditi strukturi nove pomoči, zlasti proračunski podpori.

Učinkovita integracija načela enakosti spolov

Za učinkovitejšo integracijo načela enakosti spolov in krepitev vloge žensk so potrebne spremembe na treh področjih:

1. Politični ukrepi:

2. Enakost spolov in krepitev vloge žensk je treba izpostaviti v političnem dialogu s partnerskimi državami na najvišji ravni (24) ;

3. Razvojno sodelovanje:

4. Pri pripravi in izvajanju strategij sodelovanja je treba upoštevati ključno vlogo žensk pri rasti in razvoju; npr. kmetijske strategije in strategije varne preskrbe s hrano morajo jasno obravnavati različne omejitve, ki so jim izpostavljene ženske na podeželju, saj so v nekaterih državah v razvoju te odgovorne za do 80 % osnovne proizvodnje hrane (25) ;

5. Pri pripravi strategij držav in programov pomoči je treba z ustreznimi interesnimi skupinami (vključno z vladami, raziskovalnimi središči, univerzami, civilno družbo, mednarodnimi organizacijami) oblikovati učinkovito partnerstvo, dialog in posvetovanja;

6. Vzpostaviti je treba mehanizme vzajemne odgovornosti, ki vključujejo enakost spolov in krepitev vloge žensk; razjasniti je treba vlogo in odgovornost različnih akterjev: vlade, regionalnih gospodarskih skupnosti, razvojnih agencij, mednarodnih institucij, civilne družbe, parlamenta in medijev;

7. Razviti in uporabljati je treba kazalnike učinkovitosti, ki kažejo razlike v spolu;

8. Proračunska podpora mora s povezovanjem izplačil tranše spodbud s kazalniki, ki kažejo razlike v spolu, upoštevati vprašanja enakosti spolov ter hkrati upoštevati visokokakovostni politični dialog.

9. Krepitev zmogljivosti institucij:

10. V fazah ocenjevanja in izvajanja je treba razviti posodobljena praktična orodja (26) ;

11. Partnerskim državam in osebju je treba zagotoviti lažji dostop do informacij in najboljših praks ter usposabljanj o enakosti spolov.

Posebni ukrepi za krepitev vloge žensk

Iz analize v zgornjem Oddelku 2 je mogoče prepoznati 41 ukrepov, povezanih z enakostjo spolov, na naslednjih širokih področjih:

- Uprava (človekove pravice, krepitev politične vloge žensk, razvoj kazalnikov, vloga žensk v konfliktnih in pokonfliktnih razmerah);

- Zaposlovanje in gospodarske dejavnosti (krepitev gospodarske in družbene vloge žensk, zaposlovanje, proračunska analiza na podlagi spola, upravljanje javnih financ);

- Izobraževanje (odprava šolnin, spodbude za pošiljanje deklet v šole, izboljšanje šolskega okolja, opismenjevanje odraslih);

- Zdravje (sheme socialnega varstva, spolno in reproduktivno zdravje ter pravice);

- Nasilje na podlagi spola (zakonodaja, zaščita žrtev, ozaveščanje skozi medije, izobraževanje in usposabljanje).

Pripravljen je bil okvirni seznam teh morebitnih podpornih ukrepov, ki je prikazan v Prilogi III . Te dejavnosti so primeri v pomoč pri prepoznavanju ustrezne sestave programov za vsako posebno državo ali regijo. O ustrezni sestavi dejavnosti se bo po temeljiti analizi vsakega posameznega primera odločalo za vsak primer posebej.

Načelo lastništva in novi načini pomoči

Osrednji pomen v Pariški deklaraciji ima načelo lastne odgovornosti („lastništva“) države prejemnice za pobude glede razvojnega sodelovanja. V zvezi z ukrepi za spodbujanje enakost spolov in krepitev vloge žensk se je izkazalo, da morajo to „lastništvo“ sprejeti ne zgolj partnerske vlade, temveč tudi same ženske kot prejemnice. V praksi to pogosto pomeni lastništvo skozi vključenost organizacij civilne družbe in organizacij, ki slonijo na skupnosti (27) . Podpora organizacij civilne družbe, ki zagovarjajo enakost spolov, je zlasti pomembna kadar je število žensk, aktivnih v lokalni ali osrednji vladi ali parlamentu, omejeno. Zato si bo EU prizadevala podpirati nastajanje takšnih organizacij civilne družbe tam, kjer jih ni, in zagotavljati velika vlaganja za krepitev zmogljivosti takšnih organizacij tam, kjer obstajajo, vendar jih je treba okrepiti, na primer na področjih, kot so: spretnosti lobiranja, zagovorništvo, analize na podlagi spola in osnovno gospodarsko izobraževanje.

EU si bo na podlagi poglobljenega političnega dialoga s partnerskimi vladami in ključnimi nevladnimi interesnimi skupinami prizadevala zagotoviti učinkovito usmerjanje razvojne pomoči v podporo politik enakosti spolov v „lasti“ posameznih držav. Omejitve in potrebe v okviru vsake posamezne države bodo analizirane, s čimer se bo omogočilo resnično lokalno „lastništvo“ tako na ravni vlade kot tudi na ravni civilne družbe in hkrati tudi znotraj donatorske skupnosti.

Premik paradigme, ki jo pomeni Pariška deklaracija, se kaže v prednostnih novih mehanizmih za dostavo pomoči, tj. proračunski podpori in sektorskem pristopu, v nasprotju s podporo posameznim, samostojnim projektom. Uporaba proračunske podpore je odvisna od prisotnosti določenih pogojev, zlasti, da v državah poteka izvajanje nacionalne ali sektorske razvojne strategije, da imajo oblikovan program makroekonomskih reform, ki ga podpirajo pomembni mednarodni donatorji (običajno Mednarodni denarni sklad), ter da so dokazale svojo zavezanost reformam.

Proračunska podpora lahko k doseganju enakosti spolov prispeva tako, da povezuje izplačila različnih tranš z izboljšanjem razčlenjenih kazalnikov o enakosti spolov; da krepi sisteme upravljanja javnih financ ter spodbuja širši dialog o političnih prednostnih nalogah partnerskih držav.

Evropska komisija in države članice bodo podpirale razvoj kazalnikov ter zbiranje ustreznih podatkov, s katerimi bo mogoče slediti spremembam na področju enakosti spolov in ki jih bo mogoče povezati z izplačili različnih tranš.

Enakost spolov v nacionalnih strategijah

Priprava strategije za zmanjševanje revščine, nacionalnega razvojnega načrta ali državne strategije pomeni enkratno priložnost za analizo položaja žensk v primerjavi z moškimi, za prepoznavo s spolom povezanih ovir za razvoj in rast ter za opredelitev splošnih državnih politik ob upoštevanju enakosti spolov. Razmere na področju enakosti spolov neke države je treba analizirati po sektorjih, pri čemer je treba razumeti njihove posledice za rast in revščino. V tem okviru se bo sedanji postopek političnega dialoga EU s partnerskimi državami uporabljal za zagotavljanje, da so vprašanja enakosti spolov vključena v analizo spremenljivk, ki vplivajo na revščino. Ta politični dialog bo dopolnjevala pomoč EU za krepitev zmogljivosti nacionalnih organov v zvezi z enakostjo spolov. Poudarek bo namenjen opredelitvi revščine ne zgolj kot pomanjkanje prihodka ali finančnih virov, temveč bo vključevala tudi pojem neenakosti dostopa do materialnih in nematerialnih dobrin v družbi ter nadzora nad njimi. To bo pomenilo, da se bo v politično agendo vključilo vrsto vprašanj, kot so:

- Zagotovitev sprejetja širše, večrazsežnostne zasnove pojma revščine, ki se ne meri le glede na dohodek, temveč tudi glede na razpoložljivi čas in različne vplive revščine na moške in ženske, ter spodbujanje tehnologije, ki zmanjšuje revščino razpoložljivega časa;

- Zagotovitev dogovora, da mora civilna družba prispevati k političnemu dialogu, oblikovanju in spremljanju strategij za zmanjševanje revščine s stališča enakosti spolov, ter dogovor o vzpostavitvi ustreznih ukrepov za krepitev zmogljivosti.

Potreba po kazalnikih, ki kažejo razlike v spolu

Za merjenje rezultatov integracije načela enakosti spolov in ukrepov, povezanih z enakostjo spolov, so potrebni kazalniki (28) . Večina kazalnikov, ki se trenutno uporabljajo, se navezuje na vprašanje enakosti spolov v socialnih sektorjih. V večini držav v razvoju je na voljo le malo zanesljivih kazalnikov, s katerimi bi lahko merili spremembe v zaposlenosti žensk, gospodarstvu neplačane oskrbe, državljanskih pravicah, obsegu/razširjenosti nasilja nad ženskami, pravicah do dedovanja/lastništva in rabe zemljišč, zastopanju žensk ter sodelovanju žensk pri odločanju.

EU bo zato podpirala razvoj in uporabo kazalnikov, ki kažejo razlike v spolu, ter krepitev statistične osnove, kar bo omogočilo napredek pri obravnavi celotnega spektra vprašanj enakosti spolov in krepitve vloge žensk (29) . Priloga VII vključuje neizčrpen seznam možnih kazalnikov, ob upoštevanju področij izobraževanja, zdravstva, upravljanja/krepitve vloge žensk, zaposlovanja/gospodarskih dejavnosti, porabe časa in nasilja nad ženskami.

Strategije vključevanja enakosti spolov v proračune

Vse večja uporaba proračunske podpore kot glavnega instrumenta zagotavljanja pomoči sproža vprašanje, kako spodbujati enakost spolov v okviru takega instrumenta ali prek njega. Za dosego tega je bistvenega pomena zagotoviti, da proračuni partnerskih držav podpirajo enakost spolov. To zahteva:

- Usmerjenost na ozaveščanje o enakosti spolov in integracijo načela enakosti spolov v proračunski postopek na nacionalni in lokalni ravni;

- Ponovno opredelitev prednostnih področij porabe in ponovno usmeritev programov znotraj sektorjev za dosego enakosti spolov in človekovega razvoja;

- Spremljanje vladnih prihodkov in odhodkov, da se zagotovi dejansko zmanjševanje razlik glede enakosti med ženskami in moškimi.

Koordinacija in usklajevanje z državami članicami

Koordinacija, usmerjena v zagotavljanje kar največjega medsebojnega dopolnjevanja programov držav članic EU in Komisije, je ključni element učinkovitega spodbujanja enakosti spolov v razvojnem sodelovanju. Komisija bo nadaljevala dosedanjo prakso organiziranja rednih sestankov strokovnjakov za enakost spolov držav članic in si bo skupaj z državami članicami prizadevala izboljšati ne le koordinacijo znotraj EU, temveč tudi usklajevanje dejavnosti za spodbujanje enakosti spolov v okviru razvojnega sodelovanja. Prednostna naloga bo s prepoznavanjem in izmenjavo najboljših praks krepiti strokovno znanje in izkušnje ES in držav članic na področju enakosti spolov. Priprava državnih strategij in skupnih strategij pomoči bo še naprej osrednjega pomena pri prizadevanjih za krepitev koordinacije in usklajevanja. Poleg tega bodo delegacije ES in veleposlaništva držav EU še naprej uporabljala sedanje koordinacijske mehanizme za izvajanje dejavnosti za enakost spolov v zadevnih državah.

Ukrepanje EU na mednarodni in regionalni ravni

Dvostransko sodelovanje s partnerskimi državami o vprašanjih enakosti spolov bodo dopolnjevali ukrepi EU na mednarodni ravni. Prisotnost enotnega evropskega glasu na tej ravni krepi vlogo EU kot pomembnega svetovnega akterja pri razvojnem sodelovanju. Komisija in države članice EU si bodo v ustreznih mednarodnih forumih aktivno prizadevale za spodbujanje enakosti spolov in krepitev vloge žensk. Posebej pomembno je spodbujanje razširitve obsega področij uporabe načela enakosti spolov iz zdravstva in izobraževanja na druga področja, ki jih RCNT3 ne vključujejo.

Regionalno in medregionalno sodelovanje spodbuja izmenjavo informacij med člani regionalnih organizacij o orodjih, podatkih, analitski dokumentaciji in usposabljanjih, povezanih z enakostjo spolov. Zato bodo Komisija in države članice še naprej spodbujale regionalno sodelovanje na področju enakosti spolov in se povezovale z obstoječimi mednarodnimi in regionalnimi mrežami na tem področju.

POSEBNI UKREPI ES ZA SPODBUJANJE ENAKOSTI SPOLOV

Vloga Evropske komisije pri izvajanju te strategije bo vključevala ukrepe na treh področjih:

Programi na državni ravni

Evropska komisija si bo še posebej prizadevala zagotoviti obravnavo vprašanj enakosti spolov in krepitve vloge žensk v vseh prihodnjih državnih in regionalnih strategijah (30) . To bo vključevalo naslednje dejavnosti:

- Nadaljnji razvoj notranjih orodij in programskih smernic;

- Sistematično ocenjevanje državnih in regionalnih strategij z vidika enakosti spolov, vključno z vmesnimi in končnimi pregledi takšnih strategij;

- Prilagoditev državnih strategij glede na rezultate omenjenega ocenjevanja;

- Graditev partnerstva z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, ki imajo pomembne izkušnje pri integraciji načela enakosti spolov v projekte in programe. (31)

Tematski programi in drugi finančni instrumenti

Poleg nacionalnih in regionalnih programov so na voljo dodatna sredstva iz večletnih tematskih programov, ki jih Komisija predloži v okviru finančnih perspektiv 2007–2013. Tematski program „Vlaganje v ljudi“ (32) vključuje finančni okvir za financiranje ukrepov ES na področju spodbujanja enakosti spolov in krepitve vloge žensk. Skozi ta tematski program bodo finančna sredstva ES na voljo za naslednja široka področja posredovanj:

- Politične in pravne prireditve za spodbujanje izvajanja mednarodnih obveznosti;

- Krepitev zmogljivosti nevladnih organizacij in združenj, ki spodbujajo enakost spolov in pravic žensk;

- Krepitev statističnih zmogljivosti vlad.

Razpoložljiva sredstva se bodo dodeljevala na podlagi razpisov za predloge projektov upravičenih organizacij ter z neposrednimi sporazumi z izbranimi partnerji.

Enakost spolov se bo podpirala tudi z izvajanjem tematskih programov za okolje (33) in varnost preskrbe s hrano (34) ter z novim evropskim instrumentom financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic (EIDHR II) (35) in instrumentom za stabilnost (36) .

Spremljanje in nadaljnji postopki

Praktične rezultate te nove strategije EU je treba spremljati. Da bi Evropska komisija ocenila dosežen napredek ter izboljšala in prilagodila strategijo spremembam v mednarodnem okolju, bo v letu 2010 organizirala drugo veliko mednarodno konferenco o enakosti spolov, na kateri bodo zastopane vse pomembne interesne skupine (37) . Nadalje, zunanji ocenjevalec bo v letu 2010 in ob zaključku cikla 10. ERS izvedel vmesno in končno oceno izvajanja te strategije. Ti oceni bosta vključevali proračunsko analizo projektov in programov, ki jih je financirala ES, na podlagi spola, vključno s splošno proračunsko podporo v najmanj dvanajstih izbranih pilotnih državah.

Delegacije ES bodo v tesnem sodelovanju z veleposlaništvi držav članic v svoja letna poročila še naprej vključevale oceno o spodbujanju in dosežkih na področju enakosti spolov v partnerskih državah. Tudi v oddelek o enakosti spolov „Letnega poročila o razvojni politiki Evropske skupnosti in izvajanju zunanje pomoči“ bodo še naprej vključene združene informacije o napredku, doseženem pri zagotavljanju enakosti spolov. ES in države članice bodo proučile možnost skupnega sistema EU za letno poročanje, ki bi lahko vključeval spremljanje integracije načela enakosti spolov v razvojno sodelovanje EU.

SKLEPNE UGOTOVITVE

Za izkoreninjenje revščine morajo ženske in moški imeti enake možnosti na gospodarskem in družbenem področju ter enak dostop do družbenih virov in nadzor nad njimi. Vendar če želimo pri partnerskih državah EU v razvoju doseči pomemben napredek pri večji enakosti spolov, se mora EU sistematično lotiti odprave ovir pri doseganju tega cilja, ki so prisotne tako pri samih državah v razvoju kot tudi v nekaterih lastnih mehanizmih razvojnega sodelovanja EU. Ta vprašanja je mogoče rešiti le v okviru okrepljenega političnega dialoga, ki vprašanje enakosti spolov vključuje kot posebno temo in ki utira pot EU za aktivno sodelovanje s tistimi organizacijami civilne družbe in drugimi organizacijami, ki si prizadevajo za večjo enakost spolov v zadevni državi.

Znotraj tega okvira je integracija načela enakosti spolov osrednji instrument za doseganje večje enakosti spolov, uporabljati pa ga je treba bolj učinkovito in na bolj praktičen način, če želimo narediti resnični napredek k cilju večje enakosti spolov. Drugi instrument, to so posebni, usmerjeni ukrepi za krepitev vloge žensk, je treba uporabiti za dopolnjevanje dejavnosti integracije načela enakosti spolov ter za obravnavo ključnih strateških vprašanj, ki vplivajo na blaginjo in priložnosti določenih ranljivih skupin. Pri obeh instrumentih je treba njuno uporabo prilagajati edinstvenim družbenim in kulturnim razmeram vsake partnerske države EU v razvoju. V podporo takšnemu pristopu je treba poudarek na enakosti spolov, ki je bil doslej predvsem na področju zdravstva in izobraževanja, razširiti in povečati še na druga področja sodelovanja.

Kombinacija zagovorništva, podpore ženskim skupinam ter posebnih ukrepov za spremembo kulturnih, družbenih in političnih vzorcev ter porazdelitve politične in gospodarske moči je prava pot naprej za spodbujanje enakosti spolov. Jasno je, da bo ta naloga zahtevna. Vendar pa je EU odločena podpreti naše partnerske države pri premagovanju vseh ovir na tej pomembni poti.