[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 23.2.2007

COM(2007) 66 konč.

POROČILO KOMISIJE

proračunskemu organu o jamstvih, ki jih krije splošni proračun, stanje na dan 30. junija 2006 {SEC(2007) 241}

KAZALO

Prvi del: Dogodki v obdobju od poročila z dne 31. decembra 2005, stanje tveganj in aktiviranje proračunskih jamstev 3

1. Uvod: vrste poslov 3

2. Dogodki v obdobju od poročila z dne 31. decembra 2005 3

3. Tvegano stanje 4

3.1. Stanje kapitala na dan 30. junija 2006 4

3.2. Največje letno tveganje, ki ga nosi proračun Unije: posli, izplačani dne 30. junija 2006 (glej preglednico A2 v Prilogi) 5

3.3. Največje teoretično letno tveganje, ki ga nosi proračun Unije: posli, izplačani in sklenjeni dne 30. junija 2006 (glej preglednico A3 v Prilogi) 5

4. Aktivacija proračunskih jamstev 5

4.1. Plačilo iz gotovinskih sredstev 5

4.2. Aktivacija Jamstvenega sklada 5

5. Analiza teoretične posojilne in jamstvene zmogljivosti Skupnosti za države nečlanice 6

6. Stanje Jamstvenega sklada dne 30. junija 2006 6

7. Sorazmerna trdnost 7

Drugi del: Ocena tveganj: Ekonomsko in finančno stanje v državah nečlanicah, ki prejemajo najpomembnejša posojila 8

1. Uvod 8

2. Države pristopnice: 8

3. Države kandidatke 8

4. Potencialne države kandidatke 9

5. Nove neodvisne države 9

6. Druge države nečlanice 10

Prvi del: Dogodki v obdobju od poročila z dne 31. decembra 2005, stanje tveganj in aktiviranje proračunskih jamstev [1]

1. UVOD: VRSTE POSLOV

Tveganja, ki jih krije proračun Unije, izhajajo iz raznih posojilnih in jamstvenih poslov, ki jih je mogoče razdeliti v dve kategoriji: posojila, ki jih odobrijo Evropske skupnosti za doseganje makroekonomskih ciljev, tj. makrofinančna pomoč (MFP) državam nečlanicam ter posojila za doseganje mikroekonomskih ciljev (posojila Euratom in Evropske investicijske banke (EIB)[2] v državah nečlanicah). Trenutna tveganja držav članic temeljijo na posojilih, izplačanih pred pristopom.

2. Dogodki v obdobju od poročila z dne 31. decembra 2005

Kar zadeva makrofinančno pomoč tretjim državam v obliki posojil, Svet ni sprejel novih sklepov. V korist Bosne in Hercegovine je bilo na podlagi obstoječega sklepa izvedeno izplačilo posojila v višini 10 milijonov EUR, v korist Albanije pa izplačilo posojila v višini 9 milijonov EUR.

V prvi polovici leta 2006 ni bilo izplačila v obliki nepovratnih sredstev.

Kar zadeva Euratom je bilo na podlagi obstoječih sklepov v korist Bolgarije (Kozloduy) izvedeno izplačilo posojila v višini 17,5 milijona EUR in v korist Romunije (Cernavodă) izplačilo posojila v višini 33,5 milijona EUR, s čimer so bile dosežene zgornje meje.

Kar zadeva trenutni mandat EIB, je Svet dne 27. februarja 2006[3] sklenil spremeniti Sklep 2000/24/ES, da se po cunamijih v Indijskem oceanu decembra 2004 vključi Maldive na seznam držav, ki jih ta sklep zajema. Poleg tega je Komisija dne 22. junija 2006 izdala predlog[4] o mandatu EIB za dodeljevanje posojil zunaj EU za obdobje 2007–2013.

V novem finančnem okviru so Evropski parlament, Svet in Komisija sprejeli Medinstitucionalni sporazum o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju[5], ki bo začel veljati 1. januarja 2007. Posledično znesek finančnih sredstev Jamstvenega sklada v prihodnje ne bo izrecno omejen, saj bo financiranje Jamstvenega sklada potekalo preko proračunske postavke 4 (EU kot globalni partner) in ne več preko namenske rezerve, kakor poteka danes. Vendar bodo v odsotnosti te rezerve še vedno veljali bistveni elementi proračunske discipline: mandat EIB za dodeljevanje posojil zunaj EU bo omejen na obdobje 2007–2013 (ta odločitev Sveta zajema približno 90 % celotnega obsega posojil), posojila za makrofinančno pomoč so odvisna od posameznih odločitev Sveta in posojila Euratom imajo zgornjo mejo 4 milijarde EUR (od česar je večina sredstev že porabljenih).

3. Tvegano stanje

Naslednja analiza tveganja je bila opravljena na podlagi uveljavljenih meril stanja kapitala, največjega letnega tveganja in največjega teoretičnega letnega tveganja, ki ga nosi proračun Skupnosti (metodologija je pojasnjena v Delovnem dokumentu osebja Komisije). Natančni zneski so navedeni v preglednicah A1, A2 in A3 v Prilogi.

3.1. Stanje kapitala na dan 30. junija 2006

Skupno tveganje na dan 30. junija 2006 je doseglo 16 089 milijonov EUR v primerjavi s 16 521 milijonov EUR na dan 31. decembra 2005.

V naslednji preglednici so navedeni posli, ki so vplivali na stanje kapitala od zadnjega poročila.

Tabela 1: Stanje kapitala na dan 30. junija 2006* | milijonov EUR (zaokroženo) |

Znesek na dan 31. decembra 2005 | 16 521 |

Vračila posojil |

Euratom | 0 |

Makrofinančna pomoč | -31 |

EIB | -1 051 |

Izplačana posojila |

Euratom | 51 |

Makrofinančna pomoč | 19 |

EIB | 1 017 |

Razlike v menjalnih tečajih med EUR in drugimi valutami | -437 |

Neporavnani znesek na dan 30. junija 2006 | 16 089 |

* Vsa zajamčena posojila (države članice in države nečlanice), brez neplačanih zapadlih obresti in neplačil. |

Stanje kapitala pri poslih v državah članicah je bilo na dan 30. junija 2006 2 801 milijonov EUR v primerjavi s 2 966 milijonov EUR na dan 31. decembra 2005.

Stanje kapitala pri poslih v državah nečlanicah je bilo na dan 30. junija 2006 13 288 milijonov EUR v primerjavi s 13 554 milijonov EUR na dan 31. decembra 2005.

3.2. Največje letno tveganje [6], ki ga nosi proračun Unije: posli, izplačani dne 30. junija 2006 (glej preglednico A2 v Prilogi)

- Za drugo polovico leta 2006 znaša skupno največje letno tveganje 1 258 milijonov EUR.

- Tveganje, povezano z državami članicami, znaša 397 milijonov EUR.

- Tveganje pri državah nečlanicah znaša 861 milijonov EUR.

3.3. Največje teoretično letno tveganje [7], ki ga nosi proračun Unije: posli, izplačani in sklenjeni dne 30. junija 2006 (glej preglednico A3 v Prilogi)[8]

- Za drugo polovico leta 2006 največje teoretično tveganje znaša 1 323 milijonov EUR, po ocenah pa bo, pod nekaterimi predpostavkami, doseglo 2 664 milijonov EUR do leta 2014.

- Največje teoretično tveganje, povezano z državami članicami, znaša v drugi polovici leta 2006 397 milijonov EUR. Ocenjeno je, da se bo tveganje do leta 2014 zmanjšalo na 168 milijonov EUR.

- Pri državah nečlanicah za drugo polovico leta 2006 znaša 926 milijonov EUR. Po ocenah bo tveganje doseglo 2 496 milijonov EUR do leta 2014.

4. Aktivacija proračunskih jamstev

4.1. Plačilo iz gotovinskih sredstev

Komisija črpa iz svojih gotovinskih sredstev[9], da prepreči zamude in z njimi povezane stroške pri servisiranju svojih posojilnih poslov, če dolžnik zamuja s plačili Komisiji.

4.2. Aktivacija Jamstvenega sklada

Z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2728/94 z dne 31. oktobra 1994, kakor je bila spremenjena, je bil ustanovljen Jamstveni sklad za zunanje ukrepe. V primeru zapoznelih plačil prejemnika (tretje države) posojila, ki ga je odobrila Skupnost ali za katerega je Skupnost jamčila, mora Jamstveni sklad pokriti primanjkljaj v roku treh mesecev od datuma zapadlosti plačila[10].

V prvi polovici leta 2006 Jamstveni sklad ni prejel nobenih zahtevkov, ker ni prišlo do nobenih primanjkljajev v zvezi s temi posojili.

5. Analiza teoretične posojilne in jamstvene zmogljivosti Skupnosti za države nečlanice

Mehanizem Jamstvenega sklada v praksi omejuje posojilno in jamstveno zmogljivost Skupnosti za države nečlanice, ker so vsa proračunska sredstva, ki so na voljo za oblikovanje rezervacij Sklada, omejena z zneskom, določenim za rezervacije za jamstva v sedanji Finančni perspektivi[11].

Preglednica A4 v Prilogi prikazuje oceno posojilne zmogljivosti Skupnosti za države nečlanice v letu 2006 v skladu s trenutnim mehanizmom Jamstvenega sklada. Metoda izračuna in sklici na pravna besedila so podrobneje navedeni v Prilogi.

Preglednica 2 prikazuje stanje posojilnih in jamstvenih poslov za države nečlanice, ki so na dan 30. junija 2006 znašali skupaj 13 421 milijonov EUR.

Tabela 2: Stanje posojilnih in jamstvenih poslov za države nečlanice v milijonih EUR (zaokroženo) |

1. Stanje kapitala, ES (MFA), Euratom | 1,504 |

2. Stanje kapitala, EIB | 11,784 |

3. Zapadle neplačane obresti1 | 133 |

Neporavnani znesek2 na dan 30. junija 2006 | 13,421 |

1 Neplačane zapadle obresti v smislu Uredbe o ustanovitvi Jamstvenega sklada. 2 Neplačila in zamudne obresti niso vključeni v znesek, ki ga krije Sklad, in se navedejo ločeno v oddelku 6. |

Razmerje med sredstvi Sklada in stanjem kapitalskih obveznosti v smislu Uredbe o ustanovitvi Sklada je bilo 9,85 %, kar je več od ciljnih 9 %, določenih v Uredbi št. 1149/1999 o spremembi Uredbe št. 2728/94 o ustanovitvi Sklada. V pravilih je navedeno, da se ob koncu leta presežek izplača nazaj na posebno postavko v bilanci prihodkov splošnega proračuna Evropske unije.

6. Stanje Jamstvenega sklada dne 30. junija 2006

Dne 30. junija 2006 je bil znesek Jamstvenega sklada 1 321,33 milijona EUR. V prvi polovici leta 2006 so bila zabeležena naslednja gibanja:

- Neto prihodek v znesku 24,8 milijona EUR iz naložb sredstev Sklada na dan 30. junija 2006.

V drugi polovici leta 2006 ni bilo vračil.

Skupna zaostala plačila na dan 30. junija 2006, tj. zamudne obresti Republike Argentine, znašajo 1 718 493,12 USD, od tega je treba v Sklad še vrniti 1 448 433,44 USD (1 139 332,53 EUR). Razlika se plača EIB.

7. Sorazmerna trdnost

Ocenjeno je, da razmerje med zneskom v Skladu dne 30. junija 2006 (1 321,33 milijona EUR) in največjim teoretičnim letnim tveganjem za posojila državam nečlanicam v letu 2006 (926 milijonov EUR) znaša 71 % (glej preglednico A3 v Prilogi)[12].

Drugi del: Ocena tveganj: Ekonomsko in finančno stanje v državah nečlanicah, ki prejemajo najpomembnejša posojila

1. UVOD

Zneski iz prvega dela dajejo informacije o količinskih vidikih tveganja, ki ga nosi splošni proračun. Te podatke pa bi morala spremljati ocena kakovosti tveganja, ki je odvisna od vrste posla in plačilne sposobnosti posojilojemalca. Preglednice za ocenjevanje tveganja po državah so navedene posebej v Delovnem dokumentu osebja Komisije[13]. Spodaj je naveden kratek povzetek te analize.

2. DRžAVE PRISTOPNICE:

V prvi polovici leta 2006 se je realna rast BDP v Bolgariji povečala na 6,1 % (s 5,5 % leta 2005). To je bilo v glavnem posledica zelo velike bruto investicije v osnovna sredstva, ki se je povečala za več kot 20 %, in nenehne močne rasti zasebne potrošnje. Primanjkljaj tekočega računa se je predvsem zaradi nižjega presežka bilance storitev in nižjih trenutnih transferjev iz tujine povečal še za 13,9 % BDP. V prvi polovici leta 2006 je rast izvoza blaga prehitela rast uvoza, kar pa ni bilo dovolj za preprečitev nadaljnjega rahlega povečanja trgovinskega primanjkljaja. Kot že leta 2005 je bil primanjkljaj tekočega računa skoraj v celoti pokrit z neto prilivi neposrednih tujih naložb.

V Romuniji se je realna rast BDP v prvi polovici leta 2006 zvišala za 7,4 % po padcu na 4,1 % leta 2005 v glavnem zaradi negativnega vpliva zelo razširjenih poplav in strukturnih sprememb, ki so prizadele industrijsko dejavnost. Gospodarska rast je bila v prvi polovici leta 2006 precej uravnotežena zaradi rasti potrošnje gospodinjstev za 11,8 % in rasti naložb za 11,9 %. Postopek zmanjševanja inflacije je bil leta 2006 hitrejši od pričakovanj in medletni porast CPI se je z 8,6 % na koncu 2005 v septembru znižal na 5,5 %. Leta 2006 je primanjkljaj tekočega računa še nadalje rasel z 8,7 % BDP v letu 2005 na okoli 9,6 % julija 2006, zlasti zaradi prilivov neposrednih tujih naložb (kar je pokrilo več kot 70 % primanjkljaja), posojil javnega sektorja in portfeljskih naložb. V prvi polovici leta 2006 se je zunanji dolg države zaradi hitre rasti kratkoročnega zasebnega zunanjega dolga povečal za okoli 5 bilijonov EUR, kar pa je pomenilo rahlo znižanje na 37 % BDP.

3. DRžAVE KANDIDATKE

Za Turčijo je realna letna rast BDP v prvi polovici leta 2006 znašala 7 % v primerjavi s 7,4 % v letu 2005. Po pričakovanjih se je leta 2006 rast gibala med 5–6 %. Primanjkljaj tekočega računa je leta 2005 dosegel 6,2 % BDP in naj bi se leta 2006 stabiliziral v velikem delu kot rezultat cenovne in stroškovne konkurenčnosti po depreciaciji lire v mesecih od maja do junija 2006. Bruto prilivi neposrednih tujih naložb so leta 2005 dosegli 3 % in s tem se je v prvi polovici leta 2006 financirala približno polovica primanjkljaja tekočega računa. Zunanji dolg države se je zmanjšal na okoli 40 % BDP ob koncu leta 2005.

V Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji se je rast BDP v prvi polovici leta 2006 zmanjšala na 2,6 % (realno) v primerjavi s 3,8 % v enakem obdobju pred enim letom. Glavna dejavnika za to upočasnitev sta bila slabša industrijska proizvodnja in gradnja. Vendar glavni kazalniki kažejo na izrazito povečanje industrijske proizvodnje v prvi četrtini leta 2006, kar bi lahko vplivalo na porast skupne rasti BDP v letu 2006 na okoli 4 %. Primanjkljaj tekočega računa se je znatno zmanjšal leta 2005, ko sta boljša trgovinska dejavnost in večji priliv nakazil delavcev zmanjšala primanjkljaj s 7,7 % BDP leta 2004 na 1,4 % BDP leta 2005. Leta 2006 se je pričakovalo 2–3-odstotno povečanje BDP. Bruto prilivi neposrednih tujih naložb so leta 2005 znašali 1,7 % BDP, vendar so se v prvi polovici leta 2006 močno povečali in sicer na okoli 6 % BDP kot posledica precejšnje privatizacije, povezane s prilivi neposrednih tujih naložb. Zunanji dolg države je ob koncu leta 2005 znašal 47 % BDP.

4. POTENCIALNE DRžAVE KANDIDATKE

V Albaniji je letna rast BDP leta 2005 znašala 5,5 % (realno). Primanjkljaj tekočega računa (vključno z uradnimi transferji) je leta 2005 dosegel 6,9 % BDP. Trgovinski primanjkljaj je leta 2005 znašal 24,1 % BDP in se je v prvih petih mesecih leta 2006 povečal za 18 % na letni osnovi. Bruto prilivi neposrednih tujih naložb so leta 2005 dosegli 3,1% BDP, medtem ko je zunanji dolg države ob koncu leta 2005 znašal 17,6% BDP. Skupni javni dolg se je leta 2005 zmanjšal na 55,3 % BDP.

V Bosni in Hercegovini je letna rast BDP leta 2005 znašala okoli 5,5 % (realno). Pričakovalo se je, da bo leta 2006 rast ostala okoli 5-odstotna. Primanjkljaj tekočega računa se je leta 2005 povečal na 22,5 % BDP, deloma zaradi vpliva uvedbe DDV na uvoz. V prvi polovici 2006 se je ponovno zmanjšal in konec leta naj bi bil po pričakovanjih okoli 20 %. Bruto prilivi neposrednih tujih naložb so leta 2005 dosegli 3,2 %. Zunanji javni dolg države je konec leta 2005 znašal 30 % BDP, tudi zasebni zunanji dolg naj bi predvidoma znašal okoli 30 % BDP.

V Srbiji je letna rast BDP leta 2005 znašala 6,3% (realno). V prvi četrtini leta 2006 je rast ostala na okoli 6,3 %. Primanjkljaj tekočega računa je leta 2005 dosegel 9,8 % BDP. V letu 2006 se je še naprej povečeval. Bruto prilivi neposrednih tujih naložb so leta 2005 dosegli 6,1% BDP, medtem ko je zunanji dolg države konec julija 2006 znašal 66 % BDP. Javni dolg se je po odpisu 600 milijonov EUR zmanjšal s pomočjo Pariškega kluba, kar je bilo povezano z uspešno zaključitvijo programa MDS februarja 2006.

V Črni gori je letna rast BDP leta 2005 znašala 4,1% (realno). V prvi polovici leta 2006 se je rast povečala na 6,5%. Primanjkljaj tekočega računa je leta 2005 dosegel 12,2 % BDP. V letu 2006 se je še naprej povečeval. Neposredne tuje naložbe so leta 2005 dosegle 22,8 % BDP, medtem ko je zunanji dolg države ob koncu leta 2005 znašal 42,6% BDP. Julija 2006 je Črna gora s Srbijo dosegla sporazum o delitvi finančnih pravic in obveznosti po razpadu nekdanje državne zveze. Sporazum je potrdil prejšnje ocene višine dolga.

5. NOVE NEODVISNE DRžAVE

Kljub zunanjim pretresom je v Gruziji gospodarska rast po zelo visoki rasti v višini 9,3 % leta 2005 še vedno relativno stabilna. Inflacija se je na polovici leta 2006 povečala na 14,5 % in glavni gospodarsko politični izziv je znižati inflacijo in sicer na enomestno število. Trgovinska bilanca se je poslabšala in znaša 19 % BDP (14,6 % leta 2005). Rastoči prilivi in uradni transferji so omilili učinek na tekoči račun, ki pa je po pričakovanjih leta 2006 kljub temu zabeležil primanjkljaj v višini 10 % (5,4 % leta 2005). Na račun visoke gospodarske storilnosti se je gruzijski zunanji javni dolg hitro zmanjšal na okoli 23 % BDP (27 % leta 2005).

V Ukrajini se je gospodarstvo hitro prilagodilo na povečanje uvoznih cen nafte ter plina, v prvi polovici leta 2006 pa se je povečala rast (5,5 % med letom in 2,6 % v celem letu 2005). Tekoči račun je negativen, tudi zaradi spremljajočega razvoja trga jekla, ki je glavni izvozni izdelek Ukrajine. Javni zunanji dolg Ukrajine se je znižal na 12,5 % BDP (15,3 % v letu 2005), medtem ko je boljši dostop zasebnega sektorja na tuje kapitalske trge zadržal skupni zunanji dolg na okoli 45 % BDP. Višje proizvodne cene še niso vplivale na potrošniške cene, ki so padle na enomestna števila sredi leta 2006. Avgusta pa je Standard & Poor's potrdil, da dolgoročna boniteta Ukrajine ostaja na „BB“, zlasti zaradi nizke stopnje zadolženosti.

Rast BDP v Moldaviji je leta 2005 presegla 7 %; leta 2006 pa se pričakuje upad rasti na 3 % v letu 2006. To je rezultat velikih zunanjih pretresov, s katerimi se sooča gospodarstvo Moldavije – podvojitve cene uvoza naravnega plina iz Rusije in prepovedi izvoza moldavskega vina. Leta 2006 se je pričakovalo, da bo primanjkljaj tekočega računa presegel 50 % in 10 % BDP. Tudi inflacija naj bi se povečala na več kot 12 % v letu 2006. Poslabšanje moldavskega zunanjega gospodarskega okolja je prišlo v trenutku, ko je država končno uspela prestrukturirati dolg v okviru Pariškega kluba in postopno zmanjšati zunanjo zadolženost.

Gospodarstvo Tadžikistana v letih 2005–2006 beleži močno rast, in sicer za 7 % do 8 %. Vladni proračun, ki je tri zaporedna leta dosegal presežek (2003–2005), je leta 2006 beležil zmerni primanjkljaj. Po zaslugi uspešnih dvostranskih dolžniških pogodb z Rusijo – največjim upnikom Tadžikistana – se je zunanji dolg leta 2005 zmanjšal na 40 %. Znižani trgovinski primanjkljaj (s 7 % BDP leta 2004 in 12 % leta 2005 na več kot 16 % leta 2006) se v veliki meri nadomesti s hitro rastjo tujih prilivov. Zaradi tega naj bi se leta 2006 primanjkljaj tekočega računa rahlo povišal (s 3,6 % leta 2005 na okoli 4,5 %). Kritje uvoza iz bruto uradnih rezerv pri potrebi po uvozu več kot dva meseca je ostalo relativno nizko. Program pomoči za zmanjševanje revščine in spodbujanje rasti (PRGF), ki se je izvajal pod okriljem Mednarodnega denarnega sklada (MDS), se je uspešno zaključil na začetku leta 2006. Organi so se začeli pripravljati na nadaljevanje teh programov.

6. DRUGE DRžAVE NEčLANICE

Alžirija je doživela glavni politični preobrat leta 2005, ko je predsednik Bouteflika končal „nacionalno tragedijo“ iz devetdesetih let in državo usmeril k gospodarskemu razvoju. Rekordne cene nafte so za alžirsko gospodarstvo pomenile stabilnost in blaginjo brez primere, pa tudi enkratno priložnost za reformo. Vladni program izdatkov v višini 60 milijard dolarjev, katerega cilj je vzpostavitev infrastrukture, nastanitve, izobraževanja in usposabljanja za zaposlitev, naj bi prispeval k dolgoročni trajnostni rasti. Vendar je alžirski finančni trg kljub liberalizaciji bančnega sektorja v devetdesetih ostal dokaj nerazvit. Alžirska borza ima samo tri delnice, s katerimi trguje, in tržno kapitalizacijo v višini 1,4 milijard USD in ni ravno cvetoči trg. S pristopom k Svetovni trgovinski organizaciji (STO) in veljavnim pridružitvenim sporazumom z EU je Alžirija naredila pomemben korak v smeri prostih trgov in proste trgovine. Glavni izziv za to državo je utrditi in pospešiti postopek reform, ki so se začele v preteklih letih.

Gospodarstvo Jordanije je v letu 2006 beležilo hitro rast in realno rast BDP v višini 6,7 % v prvi četrtini leta 2006. Stopnja brezposelnosti je ostala visoka (in dosega 15,7 % leta 2005). Leta 2006 naj bi se stopnja inflacije povečala na 6,3 % (leta 2005: 3,8 %). Organi so v letih 2005 in 2006 pospešili fiskalno prilagajanje, da bi zmanjšali proračunski primanjkljaj (razen subvencij) na 6,5 % BDP z 10,1 % leta 2005. Zunanji primanjkljaj tekočega računa (vključno s subvencijami) za leto 2006 naj bi se po pričakovanjih povečal z 18,2 % leta 2005 na 20,7 % BDP (in v primerjavi s presežkom 11,6 % leta 2003). Čeprav je rast izvoza blaga ostala stabilna, se je trgovinski primanjkljaj povečal na 38,8 % BDP v letu 2005 (2004: 29,6 %) zaradi pomembnega povečanja uvoza kot posledice visoke rasti domačega povpraševanja, višjih cen nafte in večje uvozne količine surovin pri izvoženem izdelku. Primanjkljaj tekočega računa se še nadalje financira s pritoki kapitala, vključno z neposrednimi tujimi naložbami, prilivi in portfeljskimi prilivi, v glavnem iz regije. Istočasno naj bi se po dolgih letih depreciacije dvignila vrednost realnega efektivnega deviznega tečaja.

Leta 2006 je Brazilija dosegla rast 3,5 %, inflacija pa se je zmanjšala na najnižjo stopnjo od uvedbe režima za doseganje ciljne inflacije. Trajnostna rast izvoza in dvig cen blaga sta omogočili pomemben presežek tekočega računa (ki je leta 2006 znašal 1,1 % BDP). Delež zunanjega dolga v BDP se je zmanjšal in naj bi se do konca leta 2006 še nadalje zmanjševal na 21,1 %. Trud za zmanjšanje javne zunanje zadolženosti se obrestuje: vodilni agenciji za kreditne ocene sta kreditno sposobnost Brazilije od februarja izboljšali za dve oceni, obrestne mere pa so na najnižji stopnji do sedaj. Zunanja občutljivost ostaja kljub nedavnemu napredku z javnim upravljanjem dolga. Javni dolg je še vedno večji kot 50 % in je zelo odvisen od nihanj obrestnih mer, zlasti glede relativno kratke povprečne zapadlosti.

Gospodarska rast Argentine naj bi se leta 2005 povečala za 9,2 %. Pričakuje se, da bo inflacija konec leta 2007 dosegla 12 %. Močno gospodarstvo je omogočilo znatne izboljšave javnih financ, primarni presežek je leta 2005 dosegel okoli 4,5 % BDP. Bančni sektor se postopno izboljšuje, a je še vedno nerazvit. Negotovosti v zvezi s pravnim okvirom in vladno politiko za javna podjetja še vedno ostajajo in na zaupanje tujih vlagateljev ne vplivajo pozitivno. Po tem, ko je država v celoti odplačala vse svoje dolgove pri MDS in ji pri MDS ni treba več zaprositi za denarno pomoč, se zdi, da pri izvajanju strukturnih reform, s katerimi želi odpraviti dolgoročne pomanjkljivosti, ni vidnega napredka. Argentina ima še vedno dolgove pri EIB, ker ni plačala zamudnih obresti (1,7 milijonov USD), ki jo spremljajo že od argentinske finančne krize.

[1] Opomba: priloga vsebuje Delovni dokument osebja Komisije, v katerem so natančne preglednice in pojasnila k temu poročilu.

[2] Podrobnosti v zvezi z mandati EIB so navedene v Preglednici A1 v Prilogi.

[3] UL L 62, 3.3.2006, str. 26.

[4] COM(2006) 324 konč., 22.6.2006.

[5] UL C 139, 14.6.2006, str. 11.

[6] Strokovni pojem „največje letno tveganje“ je pojasnjen v točki 1 v Prilogi.

[7] Strokovni pojem „največje teoretično letno tveganje“ je pojasnjen v točki 1 v Prilogi.

[8] Pri največjem letnem tveganju se upoštevajo zneski posojil, ki jih je treba še izplačati za tekočo finančno perspektivo, ker novi mandat EIB za obdobje 2007–2013 še ni bil določen.

[9] Na podlagi člena 12 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000 z dne 22. maja 2000 o izvajanju Sklepa 94/728/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti, kakor je bila spremenjena.

[10] Več podrobnosti je na voljo v oddelku 2.5. Priloge.

[11] Letni znesek, sprejet v Finančni perspektivi 2000–2006, znaša 200 milijonov EUR pri cenah iz leta 1999; v letu 2006 ta znesek znaša 229 milijonov EUR.

[12] Opomba: ocena največjega teoretičnega letnega tveganja za leto 2006, navedena v preglednici A3, se nanaša samo na drugo polovico leta 2006. Zaradi primerljivosti je bil ta znesek za zgoraj navedeno primerjavo normiran na 12-mesečno obdobje.

[13] SEC(2007) 241