16.5.2008 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 120/38 |
Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o zeleni knjigi Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Prilagajanje podnebnim spremembam v Evropi – možnosti za ukrepanje EU
COM(2007) 354 konč.
(2008/C 120/09)
Evropska komisija je 29. junija 2007 v skladu s členom 262 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti sklenila, da Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:
Zelena knjiga Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Prilagajanje podnebnim spremembam v Evropi – možnosti za ukrepanje EU.
Strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje, zadolžena za pripravo dela na tem področju, je mnenje sprejela 27. novembra 2007. Poročevalec je bil g. OSBORN.
Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 440. plenarnem zasedanju 12. in 13. decembra 2007 (seja z dne 12. decembra) s 127 glasovi za, 1 glasom proti in 2 vzdržanima glasovoma.
1. Povzetek in priporočila
1.1 |
Podnebne spremembe so eden največjih svetovnih izzivov 21. stoletja in ukrepi za zmanjšanje teh sprememb z omejevanjem emisij toplogrednih plinov so prva prednostna naloga. Poleg tega je pomembno tudi pravočasno načrtovati prilagajanje spremembam, ki so sedaj postale neizogibne. Zelena knjiga je za Evropo dobrodošel prvi korak za soočanje s temi težavami. |
1.2 |
EESO priporoča, da vseobsegajoča evropska strategija za prilagajanje postane okvir z ukrepi, ki jih je treba sprejeti na evropski in nacionalni ravni ter s strani drugih akterjev. |
1.3 |
Po mnenju EESO je treba pri razvijanju evropskih in nacionalnih strategij za prilagajanje upoštevati naslednje ključne točke:
|
2. Splošne ugotovitve Odbora
2.1 |
Podnebne spremembe so eden največjih svetovnih izzivov 21. stoletja. |
2.2 |
Svet se je do sedaj osredotočal predvsem na poskuse blažitve učinkov podnebnih sprememb z omejevanjem emisij toplogrednih plinov. Danes postaja vedno bolj jasno, da bodo samo pretekle emisije povzročile znatno nadaljnje segrevanje ozračja in morij v naslednjem stoletju in kasneje. To bo močno vplivalo na pojave, povezane s podnebjem in vremenom, ter na fizično in naravno okolje po vsem svetu. Zato se moramo podrobneje osredotočiti na te neizogibne učinke globalnega segrevanja in podnebnih sprememb in na to, kako se jim lahko najbolje prilagodimo. |
2.3 |
Ti ukrepi ne smejo zmanjšati prizadevanj za omejevanje emisij, ki naj bi ublažila nadaljnje podnebne spremembe; nasprotno, ustrezno razumevanje dejstva, da je lahko prilagajanje zelo težavno, bi moralo pomagati krepiti odločenost vsakega posameznika, da doseže znatno zmanjšanje emisij. Če bi dovolili, da emisije nenadzorovano naraščajo, bi prihodnje generacije obsodili na precej bolj boleče in dražje prilagajanje. |
2.4 |
Strategije za blažitev in prilagajanje se morajo ujemati in dopolnjevati. Oblikovati moramo verodostojne in učinkovite strategije za znižanje emisij toplogrednih plinov na sprejemljivo raven ali obseg v realističnem časovnem roku. Strategije za prilagajanje bodo morale nato opredeliti, kako se lahko svet najboljše prilagaja najbolj verjetnemu obsegu neizogibnih podnebnih sprememb, na katere se nanašajo cilji blažitve. Ocenjevanje in obvladovanje tveganj bi morala biti ključna instrumenta pri določanju ravni ukrepanja in razvrščanju prednostnih nalog. |
2.5 |
Zelena knjiga Komisije ponuja koristen pregled številnih sektorjev, ki bodo občutili posledice, in opisuje vrsto težav, ki se bodo pojavile. |
2.6 |
Po mnenju EESO je sedaj dovolj argumentov za vzpostavitev vseobsegajočega evropskega okvira, ki bi obravnaval vrsto vprašanj, povezanih s prilagajanjem, in predvidel ukrepe, ki jih bo treba sprejeti na evropski in nacionalni ravni ter s strani drugih akterjev. |
2.7 |
Evropska strategija za prilagajanje bi morala pozvati k oblikovanju nacionalnih strategij za prilagajanje v ustreznem časovnem roku, ki bi mu sledila redna poročila držav članic o izvajanju strategij. |
2.8 |
Evropska strategija za prilagajanje bo morala imeti močno zunanjo razsežnost, ki bo opredelila, kako namerava Evropa pomagati drugim delom sveta pri reševanju težav s prilagajanjem. |
2.9 |
Evropa bo potrebovala trdno in neodvisno institucionalno ogrodje, da bo lahko zagotovila potrebne raziskave in spremljanje ter da bodo odgovorni politični akterji pravočasno sprejeli potrebne ukrepe. Civilna družba mora biti dejavno vključena v delo teh institucij. |
3. Posebne ugotovitve
3.1 |
EESO meni, da so specifična področja ukrepanja, opredeljena v zeleni knjigi, na splošno ustrezna. V skladu z zeleno knjigo predlaga, da Evropska unija in njene države članice razvijejo konkretne programe in ukrepe za vsako od teh tem v okviru njihovih splošnih strategij. Oblikovati je treba časovni okvir in načrte ter zagotoviti ustrezna finančna sredstva. |
3.2 |
Za večino področij bodo za organizacijo potrebnega dela primarno odgovorne nacionalne in lokalne oblasti, toda Evropska unija bi morala kljub temu imeti pomembno vlogo pri oblikovanju okvira ter spodbujanju in podpiranju nacionalnih prizadevanj v zvezi s prilagajanjem. Odbor predlaga, da bi morala EU pomagati predvsem pri:
|
4. Opombe k posameznim temam
4.1 |
Zaščita obal – morska gladina se bo zaradi taljenja ledu zviševala in temperature morja bodo naraščale. Na nekaterih mestih bo morda potrebno zgraditi ali okrepiti fizične ovire za zaščito zemlje in naselij. Drugod bi bila primernejša strategija načrtno umikanje z obalnih območij in ponovno ustvarjanje zaščitnih obalnih močvirij, vključno s preseljevanjem prebivalcev na ogroženih območjih. |
4.2 |
Poplave – podnebne spremembe bodo po vsej verjetnosti vodile do bolj spremenljivih vremenskih vzorcev z daljšimi obdobji suše in bolj intenzivnimi padavinami, ki bodo povzročale hitro površinsko odtekanje vode in poplave. Načrte za zaščito proti poplavam je treba posodobiti in upoštevati nove vremenske razmere. V nekaterih primerih bodo potrebni novi programi zaščite proti poplavam, v drugih pa bo morda treba ustvariti ali ponovno vzpostaviti poplavne ravnine ali zbirna območja za zbiranje poplavnih voda. Na teh območjih bi bilo morda primerno omejiti razvoj in razmisliti o preselitvah. |
4.3 |
Vodni viri in pomanjkanje vode – vodni viri so že na več mestih v Evropi ogroženi. Ta pritisk se bo še stopnjeval, saj so posledice podnebnih sprememb daljša obdobja manjših padavin in suše. Potrebni bodo ukrepi za dovajanje novih vodnih virov na prizadeta območja (npr. z ukrepi razsoljevanja ali prevoza na dolge razdalje), ki bodo omogočili bolj učinkovito upravljanje z vodo. Okrepiti je treba spodbude za učinkovito uporabo vode (vključno z določanjem cene vode). Morda bo treba tudi prenehati opravljati določene dejavnosti na teh območjih, npr. kmetijstvo ali turizem v najbolj prizadetih območjih. (EESO trenutno pripravlja posebno podrobnejše mnenje o pomanjkanju vode in poplavah.) |
4.4 |
Že zdaj se povečuje nevarnost hudih požarov in njihova pogostnost na določenih področjih (npr. na jugu Evrope), kjer so temperature vedno višje in ki so vedno bolj suha. Z nadaljnjim dviganjem temperatur se lahko stanje še poslabša. Proaktivne ukrepe in sposobnosti odzivanja bo treba okrepiti in bolje usklajevati. (EESO pripravlja posebno podrobnejše mnenje o naravnih nesrečah in civilni zaščiti.) |
4.5 |
Javno zdravje – podnebne spremembe lahko vplivajo na javno zdravje na različne načine. Povzročijo lahko obsežno širjenje prenašalcev bolezni, predvsem širjenje številnih bolezni, ki so bile prej omejene na tropska območja, na sever. Temperaturni ekstremi imajo lahko tudi bolj neposredne učinke. Za pripravo na te spremembe je treba oblikovati načrte. |
4.6 |
Kmetijstvo – kmetijstvo bodo podnebne spremembe zelo močno prizadele. Spremembe pri temperaturah in padavinah bodo vplivale na primernost zemlje za določene kmetijske namene, vodile v velike spremembe kakovosti in količine proizvodnje, ki jo je mogoče doseči, in povzročile velike pretrese glede preživetja različnih načinov kmetovanja v različnih delih Evrope. |
4.6.1 |
Pregled stanja SKP v letu 2008 bi moral biti priložnost za dodatne spremembe, ki bi kmete spodbudile k prilagoditvi načinov kmetovanja pričakovanim podnebnim spremembam. |
4.6.2 |
Razširiti je treba kmetijske raziskave novih kultur in metod gojenja, ki bodo bolje prilagojene prihajajočim podnebnim spremembam. Prav tako je treba oceniti učinek podnebnih sprememb na možnost živalske reje v različnih delih Evrope in načine obvladovanja širjenja bolezni, ki ga lahko povzročijo podnebne spremembe. (EESO bo kmalu pripravil posebno podrobnejše mnenje o podnebnih spremembah in kmetijstvu.) |
4.7 |
Biotska raznovrstnost – podnebne spremembe bodo povzročile velike spremembe v drevesnih, rastlinskih in živalskih habitatih povsod po Evropi. V nekaterih primerih določene vrste ne bodo več sposobne preživeti v svojem spremenjenem habitatu ali pa bodo zelo ogrožene. Nekatere vrste bodo lahko prek naravnih procesov uspešno zamenjale stari habitat z novim, druge pa bodo potrebovale pomoč pri prehajanju v drug habitat, sicer ne bodo mogle preživeti. Sedanje strategije in programe za biotsko raznovrstnost bo treba posodobiti in nameniti sredstva za njihovo izvajanje, sicer bo pri tem prehodu izumrlo preveliko število vrst. |
4.8 |
Podnebne spremembe bodo precej prizadele tudi drevesa in gozdove. Nekatera področja lahko postanejo manj gostoljubna za določene vrste, druga pa celo bolj gostoljubna za določene druge vrste. V skladu s tem bo treba prilagoditi programe sajenja, presajevanja, vzdrževanja dreves in upravljanja gozdov. |
4.9 |
Načrtovanje uporabe zemljišč – načrtovanje mestnih in drugih naselij ter prometa in infrastrukture bo moralo vedno bolj upoštevati spremembe v temperaturah in vremenskih režimih. Te ugotovitve je treba vključiti v konstrukcijske standarde in strokovno prakso ter v usposabljanje. Tudi individualni razvojni programi in projekti bodo morali upoštevati podnebne spremembe. Ustrezno bo treba prilagoditi metodologijo ocene učinka. |
4.10 |
Zgradbe – podnebne spremembe bodo zelo prizadele stavbno in gradbeno industrijo. Potrebni bodo strožji minimalni standardi za energetsko učinkovitost zgradb, boljše gradbene standarde itd. Državljani morajo imeti večji dostop do informacij glede primerov najboljše prakse in tega, katere metode, material in subvencije so na voljo za obnovo starih zgradb in novogradnjo, da bi zmanjšali porabo energije in jih bolje prilagodili spremembam temperatur in vremenskih razmer. |
4.11 |
Proračun EU – EESO priporoča, da se v letni proračun vključi postavka za ukrepe prilagajanja na področjih politik, kjer bodo potrebne takojšnje naložbe (npr. energija, raziskave, kmetijstvo, promet, gradbeni standardi, pomoč pri naravnih nesrečah, varstvo biotske raznovrstnosti, politika javnega zdravja itd.). Naslednji finančni okvir bi moral nameniti precej večji del dostopnih sredstev za programe, potrebne za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Države članice bi morale uvesti podobne spremembe v njihovih nacionalnih proračunih in programih, ki jih financirajo. |
4.12 |
Strukturni skladi – Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad in IPA (instrument predpristopne pomoči) vsebujejo merila za podporo okoljskim projektom, prilagajanja podnebnim spremembam pa izrecno ne omenjajo. Ocene učinka so pogosto neustrezne (številni prometni in energetski projekti so jasno škodljivi za okolje in podnebje). V naslednjih pregledih vseh teh programov bi bilo treba precej večji delež dostopnih skladov nameniti podpornim ukrepom za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. |
4.13 |
Evropska investicijska banka (EIB) in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) bi morali podnebne spremembe vključiti v svoje proračunske postopke in v merila za oceno projektov in programov. |
4.14 |
Zavarovalniška industrija je pokazala veliko zanimanje za podnebne spremembe in vedno bolj upošteva dejavnike podnebnih sprememb pri odločanju o tem, katere dogodke je pripravljena zavarovati in pod kakšnimi pogoji. EU in njene države članice bi lahko institucionalizirale trajen dialog z zavarovalniško industrijo, da bi zagotovile, da bo zavarovalniški sektor polno igral svojo vlogo in pomagal podjetjem in drugim pri prilagajanju na podnebne spremembe. |
4.15 |
Države v razvoju – številne države v razvoju bodo imele precej več težav pri prilagajanju kot Evropa in manj sredstev za njihovo obvladovanje. Nekatere od najmanj razvitih držav so naredile zelo malo za to, da bi prispevale k reševanju vprašanja podnebnih sprememb, vendar bodo med najbolj prizadetimi in imajo na podlagi enakosti in pravičnosti pravico do sodelovanja in podpore. Razviti svet jim bo moral nuditi podporo za ustrezno prilagajanje s človeškimi, tehničnimi in finančnimi viri. Evropa bi morala prevzeti vodilno vlogo tako pri zagotavljanju dodatnih sredstev za ukrepe za prilagajanje znotraj lastnih kolektivnih in nacionalnih programov za pomoč v razvoju in pri pomoči mednarodni skupnosti pri soočanju z izzivi prilagajanja. |
4.16 |
Nekateri deli sveta bodo zaradi dviga morske gladine ali ekstremnih vremenskih razmer postali precej manj gostoljubni za človeško naseljevanje (v nekaterih primerih pa poselitev lahko postane skoraj v celoti nemogoča). Podnebne spremembe lahko vodijo do vedno večjih pritiskov na priseljevanje v Evropo z drugih koncev sveta in preseljevanje znotraj Evrope. Agencije za razvoj in drugi ustrezni državni organi bodo morali pokazati pripravljenost pomagati državam v razvoju, da bodo pravočasno prepoznale take situacije, in načrtovati morebitne potrebne načrte za preselitev. |
4.17 |
Poznavanje možnih učinkov podnebnih sprememb na nacionalni in lokalni ravni v Evropi in verjetnega ritma sprememb je še vedno nepopolno, tako da bo za izboljšane in natančnejše napovedi potrebnih še precej nadaljnjih raziskav in analiz. Evropska agencija za okolje bi bila lahko koristna usklajevalna točka za vse ustrezne raziskave, spremljanje, analize in napovedi na tem področju ter pri širjenju najboljših dostopnih informacij za akterje odločanja in druge akterje, povezane z natančnim izvajanjem strategij za prilagajanje. EESO je pripravljen prispevati svoj delež pri spodbujanju natančnejšega in širšega razumevanja podnebnih sprememb v različnih delih Evrope in potrebnih ukrepov za prilagajanje. |
4.18 |
Civilna družba bo morala biti močno vključena v proces prilagajanja na podnebne spremembe. Lokalne skupnosti, podjetja in druge organizacije vseh vrst bodo vedno bolj občutile podnebne spremembe in se bodo morale nanje odzvati. Ljudje in organizacije vseh vrst potrebujejo natančnejše razumevanje sprememb, ki se že dogajajo in se bodo po vsej verjetnosti nadaljevale v prihodnosti v času njihovega življenja in življenja njihovih otrok. Potrebujejo tudi boljše razumevanje tega, na katere so sami vključeni v blažitev podnebnih sprememb in v prilagajanje nanje. Znanje na tem področju bi moralo postopno postati ključni del učnih sistemov uradnega in neuradnega izobraževanja. |
4.19 |
EESO poudarja pomen vključevanja civilne družbe na vseh ravneh in komuniciranja s potrošniki ter širšo javnostjo. V celoti podpira predlog zelene knjige, da sektorske delovne skupine z zainteresiranimi stranmi sodelujejo pri razvijanju specifičnih sektorskih rešitev, ki bodo potrebni. Pomembni nalogi teh skupin bi morali biti razvijanje tehnike za oceno ravni tveganja ter preverjanje prizadevnosti in pripravljenosti organizacij in skupnosti za odzivanje na ekstremne vremenske pojave ter druge nesreče, ki lahko postanejo z nadaljnjim napredovanjem podnebnih sprememb resnejše ali bolj pogoste. |
4.20 |
Regionalne in lokalne oblasti imajo pomembno vlogo pri usklajevanju in spodbujanju dejavnosti na svojih ravneh in pri spodbujanju odzivanja in zavezanosti javnosti. Javne oblasti na vseh ravneh lahko prav tako igrajo ključno vlogo pri dajanju zgleda z ustreznim načrtovanjem svojih lastnih stavb in projektov ter politike javnih naročil. |
4.21 |
Zelena knjiga predlaga oblikovanje evropske svetovalne skupine za prilagajanje podnebnim spremembam s predstavniki civilne družbe, nosilci političnih odločitev in znanstveniki, ki bo delovala kot strokovna skupina pri razvijanju strategije. Odbor lahko podpre zamisel o taki skupini. |
4.22 |
Odbor poleg tega predlaga, da EU razmisli o ustanovitvi neodvisnega organa za spremljanje z neodvisnim vodjo, ki bi imel nalogo spremljati napredek celotne strategije podnebnih sprememb (tako prilagajanja kot blažitve). Redno in javno bi poročal o napredku ter zgodaj obveščal o morebitnem zaostajanju glede na zavezanosti in zahteve situacije. Tudi sam EESO namerava ohranjati napredek na tem področju pod rednim nadzorom. |
V Bruslju, 12. decembra 2007
Predsednik
Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
Dimitris DIMITRIADIS