16.2.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 44/15

1.1

EESO na splošno odobrava strategijo Komisije. Po njegovem mnenju je spodbuditev naložb v raziskave in razvoj ustrezno sredstvo, da se evropskim podjetjem ponudi zanesljiv referenčni okvir, in sicer z novim instrumentom, ki bi omogočil odpravo trenutne razdrobljenosti financiranja Skupnosti in preprečil neenakomerno porazdelitev programov, ki skoraj onemogočata oceno doseženih rezultatov.

1.2

Odbor se strinja z napovedanim načrtom, da se letno predstavijo rezultati podjetja ARTEMIS. Vendar pa Odbor obžaluje, da ni podrobne ocene delovanja in doseženih rezultatov nekdanjih evropskih tehnoloških platform.

1.3

Po mnenju Odbora je skupno podjetje ARTEMIS, ki temelji na javno-zasebnem partnerstvu, podlaga za oblikovanje evropskega raziskovalnega prostora in pomemben prispevek h konkurenčnosti evropskih podjetij.

1.4

EESO podpira obravnavani predlog in poudarja pomen inovativne strategije, predlagane na področju naložb, ki omogoča združitev sredstev Skupnosti, podjetij, različnih držav članic in struktur na področju raziskav in razvoja, ki pri tem sodelujejo.

1.5

V zvezi s tem inovativnim mehanizmom sodelovanja, ki se lahko pri uporabi nastalih proizvodov raziskav izkaže za zapletenega, EESO pozdravlja pomen in podrobno opredelitev intelektualne lastnine v členu 24 uredbe o skupnem podjetju.

1.6

Odbor meni, da je nujno naslednje:

2.1

Namen obravnavanega predloga uredbe Sveta je vzpostaviti prva evropska javno-zasebna partnerstva na področju raziskav in razvoja. V predlogu je opredeljena ena od prvih dveh skupnih tehnoloških pobud (JTI), ki obravnava vgrajene računalniške sisteme (1).

2.2

Splošni namen skupnih tehnoloških pobud je omogočiti industriji, raziskovalnim ustanovam, državam članicam in Komisiji, da v celoti ali deloma združijo svoja sredstva za ciljno usmerjene raziskovalne programe.

2.3

V nasprotju s tradicionalno strategijo, v skladu s katero se javno financirajo posamezni projekti, so skupne tehnološke pobude namenjene obširnim raziskovalnim programom, ki imajo skupne strateške raziskovalne cilje. Ta nov pristop bi moral ustvariti kritično maso za evropske raziskave in inovacije, utrditi znanstveno skupnost na glavnih strateških področjih in uskladiti financiranje projektov, da se bodo lahko rezultati raziskav hitreje izkoristili.

2.4

Predlog določa pravni okvir za ustanovitev podjetja ARTEMIS, skupne tehnološke pobude o vgrajenih računalniških sistemih.

2.5

Skupna tehnološka pobuda ARTEMIS vključuje nevidne računalnike (vgrajene sisteme), ki omogočajo delovanje številnih naprav, avtomobilov, letal, telefonov, energetskih omrežij in številnih gospodinjskih aparatov, kot so pralni stroji, televizorji.

2.6

Po napovedih bo do leta 2010 na svetu več kot 16 milijard vgrajenih procesorjev in do leta 2020 več kot 40 milijard. Leta 2010 bodo ta oprema in nevidna programska orodja predstavljali 30 do 40 % vrednosti novih proizvodov: v sektorju potrošniške elektronike 41 %, v telekomunikacijskem sektorju 37 %, v avtomobilskem sektorju 36 % in v sektorju zdravstvene opreme 33 %.

2.7

Proračunska sredstva podjetja ARTEMIS, namenjena raziskavam, bodo v sedmih letih dosegla skupno 2,7 milijard EUR. 60 % sredstev naj bi zagotovila industrija, 410 milijonov EUR Komisija in 800 milijonov EUR programi držav članic.

3.1

Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) so temeljnega gospodarskega in družbenega pomena ter imajo ključno vlogo pri izvajanju prenovljene lizbonske strategije, ki poudarja, da znanje in inovacije v Skupnosti spodbujajo rast in zaposlovanje.

3.2

Medtem ko naj bi se na svetovni ravni celotni izdatki za raziskave in razvoj v naslednjih desetih letih povečali za približno 170 %, je predvideno, da se bodo izdatki za vgrajene sisteme povečali za 225 %, kar pomeni z 58 milijard EUR v letu 2002 na 132 milijard EUR v letu 2015 (2).

3.3

V EU raziskave in razvoj na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) predstavljajo približno 18 % celotnih izdatkov za raziskav in razvoj, medtem ko v Združenih državah Amerike 34 %, na Japonskem pa 35 % (3). Glede na število prebivalcev so izdatki v EU približno 80 EUR, v Združenih državah Amerike 350 EUR, na Japonskem pa 400 EUR na osebo. Raziskave o vgrajenih sistemih so glavni sestavni del raziskav na področju IKT; v Evropi obsegajo 380 milijonov EUR javnih sredstev in več kot 50 % proračunskih sredstev, ki jih podjetja namenjajo raziskavam na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij.

3.4

Da bi bila EU v prihodnosti prisotna v tem sektorju z velikim razvojnim potencialom, mora povečati naložbe v to strateško področje in jih bolje izkoristiti, ne pa se opirati na raziskovalno strukturo, ki povzroča razdrobljenost prizadevanj in podvajanje dela. Podjetja v EU trenutno nimajo okvira, ki bi jim omogočal razvoj potrebnih tehnologij in standardov.

3.4.1

Na splošno razvoj zavira pomanjkanje usklajenosti ciljev podjetij na področju raziskav in razvoja, podvajanje dela in neoptimalna uporaba omejenih sredstev za raziskave.

3.4.2

Namen predloga Komisije je spremeniti te razmere.

4.1

Odločitev o ustanovitvi skupnega podjetja ARTEMIS, ki jo obravnava dokument COM(2007) 243 konč., temelji na sklepu št. 1982/2006 ES o sedmem okvirnem programu, v katerem je na področju znanstvenih raziskav predviden prispevek Skupnosti za dolgoročno ustanavljanje javno-zasebnih partnerstev na evropski ravni.

4.2

Ta partnerstva imajo obliko „skupnih tehnoloških pobud“ in izhajajo iz nekdanjih evropskih tehnoloških platform.

4.3

V odločbi št. 971/2006/ES o posebnem programu „Sodelovanje“ (4) je Komisija poudarila potrebo po ustanavljanju javno-zasebnih partnerstev in opredelila šest področij, na katerih je oblikovanje skupnih tehnoloških pobud primerno za ponovno oživitev evropskih raziskav. Ta področja so:

4.4

V okviru te splošne strategije uredba, ki jo obravnava predlog Komisije COM(2007) 243, določa izvajanje uredbe Sveta o ustanovitvi skupnega podjetja ARTEMIS za izvedbo skupne tehnološke pobude o vgrajenih računalniških sistemih.

4.5

Odločitev za ustanovitev podjetja, ki se ukvarja s ključno temo „vgrajevanje inteligence“, je bila sprejeta za strateško področje, ki obsega avtomobilski sektor, gospodinjske aparate, komunikacijske naprave, nadzorne sisteme in pisarniške naprave.

4.6

V teh sektorjih je predvideno, da se bo že sedaj velik pomen vgrajenih sistemov za nadzor naprav v prihodnjih petih letih še povečal: delež vgrajenih sistemov v vrednosti končnih izdelkov bi moral doseči 35 do 40 % in njihovo skupno število naj bi bilo leta 2010 16 milijard, leta 2020 pa 40 milijard.

4.7

Odločitev za skupno tehnološko pobudo izhaja predvsem iz želje po oblikovanju evropskega programa za raziskave in razvoj, ki naj bi evropskemu gospodarstvu pomagal doseči vodilni svetovni položaj na področju vgrajenih računalniških sistemov, ki pomenijo nepogrešljive inovacije v sektorjih, odločilnih za konkurenčnost in razvoj evropskih podjetij.

4.8

Po mnenju Komisije je taka pobuda, kot je ARTEMIS, bistvenega pomena za preprečitev tega, kar se je zgodilo evropski industriji v sektorju osebnih računalnikov in interneta, ko se je zaradi pomanjkanja naložb v raziskave in razvoj proizvodnja preselila iz Evrope (v Združene države Amerike, na Japonsko, …).

4.9

Skupna tehnološka pobuda ARTEMIS je nastala na podlagi obsežnega posvetovanja z zainteresiranimi stranmi in niza pobud ter pomembnih konferenc na ravni Skupnosti. Cilji in naloge te pobude so bili predhodno predloženi v presojo univerzitetnim krogom in podjetjem, ki so k predlogu v obravnavi prispevali svoje strokovno znanje in izkušnje na področju vgrajenih sistemov. Države članice so spoznale, da se je samo na ravni Skupnosti mogoče soočiti z izzivi prihodnosti.

—

s finančnim prispevkom združenja ARTEMISIA do 20 milijonov EUR ali do 1 % vseh stroškov projektov, vendar ne več kot 30 milijonov EUR;

—

s finančnim prispevkom Skupnosti do 10 milijonov EUR;

—

s stvarnimi prispevki držav članic ARTEMIS.

—

s finančnim prispevkom Skupnosti do 410 milijonov EUR;

—

s prispevki držav članic ARTEMIS, ki se izplačajo neposredno raziskovalnim in razvojnim organizacijam, ki sodelujejo pri projektih raziskav in razvoja;

—

s stvarnimi prispevki raziskovalnih in razvojnih organizacij.

4.12.1

Za obdobje do 31. decembra 2013 bo najvišji prispevek Komisije 420 milijonov EUR. Ta sredstva so iz posebnega programa „Sodelovanje“ za izvajanje sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj v skladu z določbami člena 54(2) Uredbe Sveta št. 1605/2002. Leta 2008 bo tej pobudi namenjenih 42, 5 milijonov EUR.

4.12.2

To precejšnjo naložbo utemeljuje dejstvo, da bodo prihodnji rezultati podjetja ARTEMIS na ustreznih področjih tudi pomembne referenčne točke za vse politike Skupnosti, predvsem na področju okolja, prometa, energije in notranjega trga, ki bodo s tem dejansko prispevale k izpolnitvi ciljev lizbonske strategije za konkurenčnost in barcelonskih ciljev glede izdatkov na področju raziskav. Predlagana pobuda je del ambiciozne strategije Skupnosti, ki vključuje med drugim predlog za ustanovitev Evropskega tehnološkega inštituta.

4.14

Po mnenju Komisije bo ustanovitev skupnega podjetja ARTEMIS Skupnosti omogočila naslednje dejanske prednosti:

5.1

EESO na splošno odobrava strategijo Komisije. Po njegovem mnenju je spodbuditev naložb v raziskave in razvoj ustrezno sredstvo, da se evropskim podjetjem ponudi zanesljiv referenčni okvir, in sicer z novim instrumentom, ki bi omogočil odpravo trenutne razdrobljenosti financiranja Skupnosti in preprečil neenakomerno porazdelitev programov, ki skoraj onemogočata oceno doseženih rezultatov.

5.2

Vendar, kot je navedeno v členu 4.2, skupne tehnološke pobude izhajajo iz dela v okviru nekdanjih evropskih tehnoloških platform (ETP). Te so redko dosegle zastavljen cilj ponovnega strateškega zagona raziskav v Evropi, predvsem zato, ker glavni akterji niso imeli dovolj odgovornosti. Oblikovanje skupnih tehnoloških pobud temelji na delnem neuspehu evropskih tehnoloških platform, ki naj bi načeloma bistveno prispevale h konkurenčnosti industrije.

5.2.1

EESO tako izraža obžalovanje, da v predlogu Komisije ni natančnejšega pregleda dela, ki so ga predhodno opravile evropske tehnološke platforme: pripravljena ni bila nobena ocena, doseženi rezultati niso navedeni in omenjena ni nobena bibliografska referenca.

5.2.2

Iz tega razloga se Odbor v zvezi s skupnimi tehnološkimi pobudami strinja z načrtom, da se letno predloži poročilo o oceni doseženih rezultatov in napredka.

5.3

Po mnenju Odbora je skupno podjetje ARTEMIS, ki temelji na javno-zasebnem partnerstvu, podlaga za oblikovanje evropskega raziskovalnega prostora in bistveno prispeva h konkurenčnosti evropskih podjetij.

5.4

V prihodnosti lahko razpoložljivost vse bolj inteligentnih sistemov bistveno prispeva k proizvodnji še varnejših izdelkov in hkrati spodbuja visokokakovostno usposabljanje in kvalifikacije ter oblikovanje in razvoj delovnih mest.

5.5

EESO odobrava obravnavani predlog in poudarja pomen inovativne strategije, ki je predlagana na področju naložb.

5.5.1

Prvič so programom za raziskave in razvoj namenjena ne samo sredstva Skupnosti in podjetij – kar je nenavadno – ki jih zastopa ARTEMISIA, temveč tudi sredstva iz različnih držav članic in organizacij na področju raziskav in razvoja, ki pri tem sodelujejo.

5.5.2

V zvezi s tem inovativnim mehanizmom sodelovanja, ki se lahko pri uporabi nastalih proizvodov raziskav izkaže za zapletenega, EESO pozdravlja pomen in podrobno opredelitev intelektualne lastnine v členu 24 uredbe o skupnem podjetju.

5.6

Vendar EESO meni, da je za izpolnitev ciljev in kar največji izkoristek vseh možnosti, ki jih predstavlja ta nov mehanizem, potrebno naslednje: