27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 256/73

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor pozdravlja realizem in pogum, ki ga je Evropska komisija pokazala v svojem sporočilu z naslovom Galileo na razpotju: izvajanje evropskih programov sistema za globalno satelitsko navigacijo (GNSS), COM (2007) 261 konč., s katerim se je odločila ukrepati po zastoju pogajanj o koncesijski pogodbi za sistem Galileo.

1.2

Popolnoma se strinja, da je treba pogajanja, ki so zašla v slepo ulico, končati in začeti izvajati alternativno strategijo.

1.3

V celoti podpira pripravljenost Sveta, Evropskega parlamenta in Komisije za uspešno izvedbo programa Galileo v njegovem prvotno načrtovanem obsegu in zasnovi.

1.4

Meni, da je program Galileo strateški projekt Evropske unije, ki lahko potrdi sposobnosti Evrope, da združi svoje moči in se skupaj loti izjemnega človeškega, znanstvenega, tehničnega in gospodarskega podviga.

1.5

Ocenjuje, da bi opustitev projekta imela katastrofalne posledice za Evropsko unijo.

1.6

Poudarja, da je model, ki ga je predložila Komisija, zanimiv in uresničljiv predlog za dokončanje projekta, ter meni, da prenos odgovornosti in financiranja faze razvoja in uvajanja na javni sektor odraža realistično oceno položaja.

1.7

Ker ima predlagani scenarij pomembne finančne posledice in zagotovo pomeni obremenitev javnih financ, EESO vztraja, da je treba nepristransko razmisliti o možnosti, da bi države članice EU sistem Galileo uporabile v vojaške, zlasti obrambne namene, ter o možnosti uvedbe zelo nizkega davka na ceno terminalov sistema, da bi tako pripomogli k finančnemu ravnotežju projekta.

1.8

EESO priporoča, da se čim prej pojasnijo pogoji in načini podelitve koncesije za sistem EGNOS, ki na evropski regionalni ravni dopolnjuje ameriški sistem GPS, ter da se izvajanje tega programa dobro uskladi s programom Galileo.

1.9

Strinja se z odločitvijo, da Evropska vesoljska agencija (ESA) ostane „zastopnik za javna naročila in organ za zasnovo“ projekta.

1.10

EESO svari pred skušnjavo, da bi tudi za program Galileo veljale omejitve načela „pravičnega vračila“ (juste retour), čeprav se zaveda upravičene zaskrbljenosti držav članic glede znanstvenega, tehničnega in gospodarskega razvoja.

1.11

Opozarja, da se lahko vprašanja upravljanja ter delitve gospodarske in tehnične odgovornosti, če so slabo obravnavana, izkažejo za zelo nevarna, kot je nedavno pokazal primer Airbusa.

1.12

Od držav članic zahteva, naj storijo vse za to, da se program Galileo uspešno zaključi.

2.1

Pet mesecev po objavi zelene knjige o satelitskih navigacijskih aplikacijah je Komisija objavila novo sporočilo z vznemirjajočim naslovom Galileo na razpotju: izvajanje evropskih programov sistema za globalno satelitsko navigacijo (GNSS).

2.2

Osupljivemu naslovu je botrovalo dejstvo, da so pogajanja o koncesijski pogodbi zastala. Z industrijskim konzorcijem, ki se poteguje za koncesijo, se ni več zdel mogoč noben dogovor. Vpletene strani so se razhajale v osnovnih točkah gospodarskega modela projekta.

2.3

Evropska komisija zato ni mogla narediti drugega, kot da se je seznanila z neuspehom, ki je sledil vrsti zamud pri izvajanju programa Galileo in terjal bistveno preusmeritev projekta tako z gospodarskega kot pravnega vidika.

2.4

Svet ministrov za promet je 22. marca 2007 Komisijo zaprosil, naj razmere oceni in predlaga podrobne alternativne scenarije za koncesijsko pogodbo, vključno s scenarijem za čim hitrejšo zagotovitev storitev satelitske navigacije EGNOS – ki na regionalni ravni dopolnjuje ameriški sistem GPS – kot predhodnika programa Galileo.

2.5

Evropski parlament je sicer ponovil svojo podporo programu Galileo, obenem pa izrazil zaskrbljenost zaradi ponavljajočih se zamud pri razvoju projekta in od Komisije zahteval, naj predstavi predloge za rešitev nastalega položaja.

2.6

Sporočilo Komisije je odgovor na ti dve zahtevi institucij odločanja Evropske unije.

3.1

Prva pomembna točka je, da Komisija poziva Svet in Evropski parlament, naj se seznanita z neučinkovitostjo sedanjih pogajanj o koncesiji in na podlagi tega skleneta, da jih je treba končati. Ker so pogajanja zastala, Komisija skoraj ni imela druge možnosti.

3.2

Komisija pa kljub temu poziva Svet in Parlament, naj ponovno potrdita potrebo po vzpostavitvi avtonomnega sistema satelitske navigacije in podpreta nadaljevanje programa Galileo. Neuspeh sedanjih pogajanj o koncesiji tako ne bi smel pomeniti opustitve programa Galileo. Ravno nasprotno, Komisija želi, da se znova potrdita tako strateška narava tega projekta za Evropsko unijo kot njegov gospodarski pomen.

3.3

Program Galileo bi se moral po mnenju Komisije izvajati po istem sistemu, kot je bil predviden doslej. Njegove tehnične lastnosti bi morale ostati nespremenjene, torej konstelacija 30 satelitov, ki nudijo pet različnih storitev z odlično kakovostjo signala.

3.4

Ne bi se torej smeli zadovoljiti s cenejšo različico programa Galileo.

3.5

Komisija predlaga dva alternativna scenarija:

3.6

Komisija priporoča izvedbo drugega scenarija v dveh fazah:

3.7

Komisija tudi poziva Svet in Parlament, naj programa podpreta s potrditvijo vrste načel:

3.8

Za tak program je treba najti obsežne finančne vire – izkoristiti sredstva, predvidena v finančnih perspektivah za zdaj predlagani program, poleg tega pa zagotoviti dodatno financiranje.

3.9

V finančnem obdobju 2007-2013 bi bilo treba za izvajanje dosedanjega modela poleg ukrepov za zmanjšanje tveganja zbrati 2,4 milijarde EUR. Če pa bi naročili celotno prvo konstelacijo (30 satelitov), čemur bi sledilo javno-zasebno partnerstvo za fazo izkoriščanja od 2010 do 2030, bi bilo treba zbrati 3,4 milijarde EUR.

4.1

Prav je, da se je Komisija zavedla zastoja pogajanj o koncesiji v sedanjem okviru in da priporoča, da se jih konča. Z zbujanjem varljivih vtisov ne bi dosegli drugega, kot podaljšali zaskrbljujoči položaj in ustvarili še večjo zamudo v izvajanju programa.

4.2

Svet je glede tega prišel do podobnega sklepa kot Komisija in se odločil pogajanja končati in začeti z novega izhodišča. Obenem je znova poudaril prednostno naravo programa Galileo, kar EESO pozdravlja.

4.3

Nedavna raziskava Eurobarometra (maj/junij 2007) o programu Galileo, ki jo je naročil GD TREN, je pokazala, da 80 % prebivalcev Evropske unije podpira avtonomni sistem za satelitsko navigacijo, 63 % pa bi jih bilo naklonjeno dodatnemu financiranju za uresničitev tega projekta. Ocene posledic, ki bi jih opustitev programa Galileo imela za podobo Evropske unije, pa so precej različne. 44 % vprašanih ocenjuje, da bi bil učinek negativen, 41 % pa jih meni, da to ne bi imelo nobenega učinka.

4.4

EESO pozdravlja podporo Sveta in javnega mnenja programu Galileo, vendar pa meni, da bi imela opustitev projekta katastrofalne posledice za podobo Evropske unije in zaupanje v evropske projekte. Bila bi znamenje, da Evropska unija ni sposobna uspešno izpeljati obetavnega znanstvenega in tehničnega projekta, ki bi mobiliziral naše najboljše raziskovalne, inovacijske in tehnične zmogljivosti ter odprl pomembne tržne priložnosti.

4.5

Sporočilo Komisije pa ob vsem tem ne daje odgovora na več vprašanj. Močno sta poudarjena program EGNOS in to, da je treba čim prej zagotoviti njegovo izkoriščanje, Komisija pa se izmika vprašanju, kdo ga bo izkoriščal. Omejila se je na navedbo, da bo sledila koncesija, ne da bi nakazala, kakšno obliko bo ta imela in kdo bodo morebitni partnerji (podjetje, konzorcij, organizacije ali družbe, odgovorne za upravljanje zračnega prometa?). Bo to javni ali zasebni operater? Kakšni bodo postopki za izvajanje in roki?

4.6

Sistemi za popravljanje signalov, ki omogočajo izboljšanje kakovosti storitev GPS, so regionalni (poleg programa EGNOS obstajata še sistem WAAS v Severni Ameriki in še en sistem v Indiji). Kakšne so povezave med temi regionalnimi sistemi in kakšni mednarodni dogovori so zaradi njih potrebni?

4.7

Glede na težave s konzorcijem, ki se poteguje za koncesijo za program Galileo, je treba paziti, da tudi v predlaganih novih scenarijih ne bi zašli v podobne težave. Za člani konzorcija so se dejansko pogosto skrivale nacionalne smernice. Veliko vpletenih družb je odvisnih od javnih naročil ali pa so državne družbe in bilo bi naivno misliti, da gre za klasičen „zasebni“ konzorcij. To bi se lahko ponovilo v novih scenarijih, zato je treba poskrbeti za strogo organizacijo dejansko konkurenčnega zbiranja ponudb.

4.8

EESO pozdravlja dejstvo, da glavna zasnova projekta ostaja enaka, in še posebej to, da se ohranja obseg predlaganih storitev. Predlog Komisije je najbolj primeren. Če bi spremenili gospodarsko strukturo projekta, bi to prineslo dodatne zamude, večje finančne stroške in nepotrebno tveganje.

4.9

Odbor tudi meni, da ima Komisija prav, ko poudarja: „Medtem, ko se sistem vzdržuje kot civilni sistem, bi lahko znatni prihodki prišli tudi od vojaških uporabnikov“. Zaradi občutljivosti tega vprašanja Odbor ocenjuje, da bi o tem morale razpravljati države članice. Obenem meni, da bi države članice EU morale imeti možnost, da se same odločijo o uporabi sistema predpisanih javnih storitev za obrambno vojaško rabo ob zagotovitvi ustreznega financiranja, če to želijo.

4.10

Ker je vprašanje financiranja bistveno, se EESO sprašuje, ali ne bi bilo treba uvesti zelo nizkega davka na prodajo terminalov, s katerim bi prispevali k financiranju programa Galileo.

4.11

EESO sicer podpira idejo, da Evropska vesoljska agencija ostane „zastopnik za javna naročila in organ za zasnovo“, vendar pa poudarja, da program Galileo zaradi tega ne sme biti podvržen omejitvam načela „pravičnega vračila“ (juste retour), čeprav se zaveda, da so bili dogovori med državami za prejšnji model sklenjeni na podlagi natančnega gospodarskega ravnovesja med državami članicami. Poudarja, da bojazni zaradi gospodarskih posledic projekta za glavne sodelujoče države članice ne smejo ogroziti projekta, ki je za Evropsko unijo bistvenega in simboličnega pomena. Opozarja, da so težave, s katerimi se danes sooča EADS (Airbus), posledica prav takšnih bojazni. Želja po gospodarskem ravnovesju med partnerji je legitimna, vendar pa bo v primeru, če bo pripeljala do dejanske ohromitve ali zamud pri izvajanju projektov, postavljen pod vprašaj ves ta evropski projekt simboličnega značaja z industrijskimi in znanstvenimi razsežnostmi ter gospodarskimi posledicami.

4.12

EESO domneva, da Komisija prav zato, ker želi ohraniti načela upravljanja Skupnosti, tako vztrajno in morda ne povsem diplomatsko zahteva politično vodenje projekta in obenem podcenjuje pomembno vlogo, ki jo ima Evropska vesoljska agencija.