27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 256/62

1.1

EESO se strinja s predlagano razveljavitvijo Uredbe 954/79, saj gre za neizogibno posledico razveljavitve Uredbe 4056/86, ki določa skupinsko izjemo za linijske konference. EESO ugotavlja, da sta uredbi del skupnega pravnega paketa.

1.2

Uredba 954/79 obravnava ratifikacijo ali pristop držav članic h Konvenciji Združenih narodov o Kodeksu vedenja linijskih konferenc (v nadaljnjem besedilu Linijski kodeks UNCTAD ali Kodeks). Pri tem je vredno omeniti, da je Kodeks ratificiralo 81 držav: med temi so države, ki so novi motorji svetovne trgovine (Kitajska, Indija, Rusija in Brazilija), pa tudi Avstralija, Kanada, Japonska, Nigerija, Mehika, Indonezija, Savdska Arabija in Singapur. Kodeks je ratificiralo tudi šestnajst držav članic EU. Linijski pomorski promet poleg tega zajema 60 % celotne vrednosti mednarodne pomorske trgovine, predvsem z zabojniki. Razveljavitev Uredbe 954/79 (kot tudi Uredbe 4056/86) bo zato nedvomno imela posledice, ki jih ne smemo podcenjevati.

1.3

EESO zlasti poziva Komisijo, naj pojasni mednarodni pravni položaj linijskih prevoznikov EU po razveljavitvi Uredbe 954/79. Glede na pomen, ki ga ima celostna pomorska politika EU za vlogo EU v svetovnem gospodarstvu, in ob upoštevanju pomena pomorskih prevozov, vključno s pomorskimi prevozi EU, v evropski in svetovni trgovini, EESO meni, da je treba takšno razveljavitev obravnavati s posebno previdnostjo in pozorno pregledati njene posledice na evropski in mednarodni ravni. Glede predloga Komisije za razveljavitev Uredbe 954/79 EESO meni, da ne upošteva naslednjih dveh vidikov: a) diskriminacije med linijskimi prevozniki EU, ki jo utegne povzročiti takšna razveljavitev in ki jo je treba preprečiti (v skladu s členom 12 Pogodbe ES), in b) konkurenčnosti linijskih prevoznikov EU (vključno s prevozniki na kratke razdalje), ki jo je treba ohraniti (v skladu s prenovljeno lizbonsko strategijo).

1.4

V skladu s svojimi predhodnimi mnenji in mnenji Evropskega parlamenta EESO Komisijo poziva, naj preuči (politične, pravne in praktične) posledice, ki bi jih lahko imela razveljavitev Uredbe 4056/86 in Uredbe 954/79, da ne bi na kakršen koli način poslabšali položaja evropskih pomorskih družb na mednarodni ravni.

1.5

Znano je, da bodo smernice, s katerimi bo pojasnjeno izvajanje pravil konkurence EU v pomorskem prometu – ta pravila se bodo za linijske prevozne storitve uporabljala po prepovedi linijskih konferenc pri prevozih v pristanišča EU in iz njih od 18. oktobra 2008 dalje – linijskim prevoznikom v glavnem omogočile notranjo presojo skladnosti svojih sporazumov s konkurenčnim pravom EU. EESO zato dvomi, da bodo te smernice obravnavale mednarodne (politične, pravne in praktične) posledice razveljavitve Uredbe 4056/86 in Uredbe 954/79. EESO in Evropski parlament sta Komisijo v prejšnjih mnenjih večkrat pozvala, naj te posledice analizira in jih upošteva pri oblikovanju prihodnjega novega režima. EESO zato želi ob pravem času biti vključen v posvetovanje o osnutku smernic o izvajanju pravil konkurence EU v pomorskem prometu in dobiti priložnost, da o njih izrazi svoje mnenje.

1.6

EESO se sicer strinja z razveljavitvijo Uredbe 954/79, kljub temu pa ne more razumeti, zakaj je nujno začeti z razveljavljanjem, še preden so mednarodne posledice nedavno sprejetih evropskih politik o linijskih prevozih ustrezno ocenjene in obravnavane.

2.1

Sektor linijskega prevoza z zabojniki je ključni element evropskega gospodarstva. Redne storitve prevozov v zabojnikih predstavljajo približno 40 % vrednosti zunanje trgovine EU-25, ki poteka po morju. Največji trije linijski prevozniki na svetu so evropski in poti, ki povezujejo Azijo in Evropo, so skupaj s potmi, ki povezujejo Azijo in ZDA, daleč najpomembnejše trgovinske poti (1). Poleg tega na svetu obstaja približno 150 mednarodnih linijskih konferenc, od katerih jih je 28 v veljavi na poteh v EU in iz nje. Med državami članicami, katerih prevozniki opravljajo redne linijske storitve, so Danska, Nemčija, Francija, Italija, Združeno kraljestvo, baltske države in Ciper. Redni prevozniki, vključno z linijskimi konferencami, po najnovejših dostopnih podatkih (2) prepeljejo za 60 % skupne vrednosti mednarodne pomorske trgovine in 25 % od 5,9 milijarde ton po morju prevoženega blaga.

2.2

Cilj predloga je razveljaviti Uredbo Sveta (EGS) št. 954/79 z dne 15. maja 1979 o ratifikaciji ali pristopu držav članic h Konvenciji Združenih narodov o Kodeksu vedenja linijskih konferenc. Predlog je posledica razveljavitve Uredbe (EGS) št. 4056/86, ki določa skupinsko izjemo za linijske konference, z Uredbo Sveta (ES) št. 1419/2006 z dne 25. septembra 2006. Uredba 1419/2006 tudi spreminja Uredbo (ES) št. 1/2003 in širi področje uporabe za vključitev kabotaže in mednarodnih prevoznih storitev v prosti plovbi.

2.3

Konvencija Združenih narodov o Kodeksu vedenja linijskih konferenc (Ženeva, 6. april 1974) je nastala pod pokroviteljstvom Konference Združenih narodov o trgovini in razvoju (UNCTAD) s ciljem določiti usklajen mednarodni okvir za izvajanje konferenc v pomorskem prometu. Linijski kodeks UNCTAD je bil sprejet, da bi ugodili upravičenim prizadevanjem držav v razvoju za večjo udeležbo njihovih prevoznikov v prevozu linijskih tovorov. Bil je sad dolgotrajnih večstranskih pogajanj med razvitimi državami in državami v razvoju (3). Njegova formula za delitev tovora med prevozniki držav z obeh koncev trgovinske izmenjave in prevozniki iz tretjih držav je bila oblikovana tako, da bi zajezila protekcionistične težnje. Uredba 954/79 je imela za cilj sisteme Kodeksa uskladiti z načeli Pogodbe ES.

2.4

Države članice, ki so ratificirale ali pristopile k Linijskem kodeksu UNCTAD, so Belgija, Bolgarija, Češka republika, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Italija, Malta, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo. H Kodeksu je pristopila tudi Norveška, članica EGP.

2.5

Glede razveljavitve sistema linijskih konferenc v EU je Evropski parlament v dveh mnenjih (2005 in 2006) poudaril naslednje: „Ker uporaba te uredbe (4) (ki razveljavlja Uredbo 4056/86) s pristopom nekaterih držav članic h Kodeksu vedenja za linijske konference UNCTAD povzroča kolizijo zakonov, je priporočljivo, da države članice odstopijo od Kodeksa, vendar ne morejo biti prisiljene v to. Iz tega položaja izhaja, da je treba imeti na voljo natančen postopek, ki bo omogočal obravnavo mednarodne kolizije zakonov, do katere bi lahko prišlo. Komisija mora Evropskemu parlamentu skupaj s smernicami predložiti jasen pregled stališča tretjih držav (Kitajske, ZDA, Kanade, Japonske, Singapurja in Indije) glede nove politike EU o linijskih storitvah (sprejemljivost, prilagoditev, nasprotovanje, negativni učinki itd.) in njihove pripravljenosti, da ji ustrezno prilagodijo svoje sisteme. Komisija mora temeljito preučiti trgovinske in politične posledice odpovedi Kodeksa UNCTAD. V zvezi s tem mora Komisija preučiti, ali je treba spremeniti oziroma razveljaviti še drugo zakonodajo ES, na primer Uredbo Sveta (EGS) št. 4055/86 z dne 22. decembra 1986 o uporabi načela svobode opravljanja storitev v pomorskem prometu med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami (5).“ Evropski parlament poleg tega „poziva Komisijo (6), da ne nadaljuje z odpravo člena 9 Uredbe (EGS) št. 4056/86, v skladu s katerim se v primeru kolizije med zakoni Skupnosti in zakoni tretjih držav začnejo pogajanja, predvsem z namenom Komisije, da spremeni in dopolni pravila o konkurenci v zvezi s pomorskim prometom“. Kljub priporočilom Evropskega parlamenta je bil člen 9 razveljavljen skupaj z Uredbo 4056/86, zahtevane temeljite presoje pravnih in političnih posledic razveljavitve sistema linijskih konferenc v EU pa, kot kaže, še ni.

2.6

Tudi EESO je razpravljal o razveljavitvi Uredbe 4056/86 in o tem sprejel dve mnenji, leta 2004 in 2006. Leta 2006 je EESO svoje stališče pridržal, da bi se pokazalo, ali bo predlagana razveljavitev Uredbe 4056/86 imela trajni učinek. V mnenju je zapisal, da je „konferenčni sistem še zmeraj predmet več- in dvostranskih sporazumov, katerih podpisnice so države članice EU in Skupnost.“ EESO je tudi ugotovil, „da Komisija priznava, da bi bilo treba kot posledico teh sporazumov datum preklica naslednjih določb Uredbe 4056/86 (tj. člen 1(3), točki b) in c), člene od 3 do 8 in 26) odložiti za dve leti, da bi se ti sporazumi s tretjimi državami prekinili ali revidirali.“ EESO je bil prepričan, „da bi morala Komisija pri preklicu Uredbe 4056/86 prav tako upoštevati interese malih in srednje velikih podjetij. Mala in srednje velika podjetja predstavljajo glavno oporo gospodarstvu EU in igrajo pomembno vlogo v smislu prenovljene lizbonske strategije. Trgi bi morali ostati odprti sedanji in morebitni prihodnji konkurenci, vključno z malimi in srednje velikimi operaterji v pomorskem prometu.“ EESO je še vztrajal, da „je, čeprav ima lahko konsolidacija pozitivne učinke na industrijo EU (večja učinkovitost, ekonomije obsega, prihranek stroškov), potrebna previdnost, kajti izogniti se je treba konsolidaciji, zaradi katere bi bilo na zadevnih trgih manj akterjev, tj. manj konkurence – kar bi lahko bila posledica razveljavitve Uredbe 4056/86.“

3.1

Predlagana uredba ima le dva člena: člen 1 razveljavlja Uredbo 954/79, člen 2 pa določa datum začetka veljavnosti nove uredbe, 18. oktober 2008.

4.1

EESO že več kot dve desetletji pozorno spremlja pravila konkurence za pomorski prevoz in zlasti vprašanje linijskih konferenc. O prednostih odprave skupinske izjeme za linijske konference je bilo izraženih več različnih mnenj. Po razveljavitvi Uredbe 4056/86 z Uredbo 1419/2006 bodo linijske konference pri prevozih v pristanišča EU in iz njih od 18. oktobra 2008 prepovedane.

4.2

Uredbi 4056/86 in 954/79 sta del istega pravnega paketa, druga je bila sprejeta zato, ker so nekatere države članice EU ratificirale Linijski kodeks UNCTAD. Zaradi razveljavitve Uredbe 4056/86 je zato treba razveljaviti tudi Uredbo 954/79. Zato se EESO – ki je prvotno nasprotoval razveljavitvi Uredbe 4056/86, a jo je bil, ob opozarjanju na njene posledice, pozneje prisiljen sprejeti – lahko samo strinja s predlagano razveljavitvijo Uredbe 954/79 v korist poenostavitve zakonodaje EU. EESO kljub temu želi – kot pri razveljavitvi Uredbe 4056/86 – znova poudariti, da je treba resno razmisliti o morebitnih pravnih in/ali političnih posledicah (in morda negativnih učinkih) predlagane razveljavitve Uredbe 954/79. Vendar EESO ugotavlja, da predlog za razveljavitev Uredbe 954/79 znova, kot kaže, ne vsebuje ocene političnih, pravnih in praktičnih težav, ki jih utegne razveljavitev prinesti. Čeprav potreba po razveljaviti ni sporna, saj je po razveljavitvi Uredbe 4056/86 neizogibna, EESO vztraja in znova ponavlja svoje mnenje, da bi morala EU ustrezno obravnavati vse njene morebitne posledice: politične, pravne in praktične.

4.3

Linijski kodeks UNCTAD je skupaj s sistemom linijskih konferenc omenjen v pravnem redu Skupnosti in drugih pravnih instrumentih EU. Tako je na primer podlaga Uredbi 4055/86, Uredbi 4058/86 (7) in Uredbi 823/2000 o linijskih konzorcijih. Kodeks je poleg tega izrecno omenjen tudi v nekaterih dvostranskih sporazumih, kot sta sporazum med EU in Rusijo (člen 39(1)(a) ter sporazum med EU in Alžirijo iz leta 2005 (člen 34(3)).

4.4

Pri razveljavljanju Uredbe 4056/86 je Evropska komisija dala vedeti, da bo izdala smernice, ki bodo pojasnile, kako se bodo pravila konkurence ES izvajala na področju pomorskega prevoza, vključno z linijskimi prevoznimi storitvami. Kar zadeva tovrstne storitve, bi morale smernice po 18. oktobru 2008, torej po datumu, ko stopi v veljavo prepoved linijskih konferenc pri prevozih v pristanišča EU in iz njih, linijskim prevoznikom pomagati izpeljati notranjo presojo skladnosti svojih sporazumov s konkurenčnim pravom EU (členoma 81 in 82 Pogodbe ES). Še vedno pa ni jasno, ali bodo te smernice vključevale tudi rešitve pravnih težav, ki se utegnejo po razveljavitvi Uredbe 954/79 pojaviti na mednarodni ravni. EESO zaenkrat ocenjuje, da je osnutek smernic zelo splošne narave in nima potrebne pravne varnosti, ki jo pomorski prevozniki potrebujejo za izpeljavo notranje presoje. Poleg tega kaže, da osnutek smernic ne obravnava mednarodnih posledic razveljavitve Uredbe 4056/86 ali Uredbe 954/79. EESO zato želi, da se ga ob pravem času zaprosi za mnenje; tako bi lahko pozorno spremljal nadaljnji razvoj dogodkov in, če bo treba, z izkušnjami ali drugače pomagal pri pripravi dokončne različice smernic.

4.5

EESO meni, da je ključno vprašanje, ki ga je treba rešiti, to, ali bo predlagana razveljavitev Uredbe 954/79 ustvarila pravno obveznost odstopiti od Linijskega kodeksa UNCTAD. EESO ugotavlja, da Evropska komisija tega vprašanja ni obdelala v obrazložitvenem memorandumu predloga za razveljavitev Uredbe 954/79. Toda Komisija očitno meni, da države članice, ki so pogodbenice Kodeksa, ne bodo imele pravne obveznosti odstopiti od Kodeksa. V tem primeru bo pravno okolje po razveljavitvi Uredbe 954/79 takšno: države članice EU ne bodo obvezane odstopiti od Kodeksa, vendar pa ga ne bodo mogle več uveljavljati pri prevozih v pristanišča EU in iz njih. Na drugih celinah bo Kodeks še naprej v veljavi. Države članice EU, ki še niso ratificirale Kodeksa, po 18. oktobru 2008 tega ne bodo mogle več narediti, pojasnjuje obrazložitveni memorandum in določa peta uvodna izjava predloga za razveljavitev Uredbe 954/79. Država članica, ki ni pogodbenica Linijskega kodeksa UNCTAD, pa bi mu želela pristopiti z namenom zaščititi interese svojih linijskih prevoznikov, ki sodelujejo v prometu izven EU, tega ne bo mogla narediti.

4.6

V tem oziru utegne po 18. oktobru 2008 nastati naslednje pravno protislovje: prevozniki iz držav članic, ki so pogodbenice Kodeksa in od tega niso odstopile, bodo še vedno lahko izkoriščali prednosti, ki jim jih zagotavljajo določbe o pravicah prevoznikov tretjih držav (cross traders), kot jih določata člen 2(4)(a) in (b) ter resolucija št. 2. Pomorski prevozniki iz držav članic, ki niso pogodbenice Kodeksa in ki ga po 18. oktobru 2008 tudi ne bodo več mogle ratificirati ali k njemu pristopiti, pa teh določb ne bodo mogli izkoristiti. Zato se postavljajo naslednja vprašanja: ali je mogoče sprejeti predlog, ki dopušča diskriminacijo med prevozniki EU, v nasprotju s členom 12 Pogodbe ES? Povrh tega, ali bi takšne razmere ne škodovale konkurenčnosti podjetij EU znotraj Evrope in/ali po svetu, v nasprotju s prenovljeno lizbonsko strategijo? Ali takšne razmere ne govorijo o nujnosti horizontalnega pristopa k politikam EU, še posebej na področju prevoza in konkurence v pomorskem prevozu, kot to predvideva zelena knjiga o prihodnji politiki za oceane?

4.7

EESO priporoča, da EU ne podcenjuje mednarodnih posledic, ki bodo sledile razveljavitvi sistema linijskih konferenc. EESO ugotavlja, da drugi pristojni organi – zaenkrat – ohranjajo svoje sisteme protimonopolne imunitete. Nekatere tretje države so izrazile zaskrbljenost zaradi razveljavitve sistema linijskih konferenc v EU. S tem v zvezi je mogoče omeniti nedavno izjavo Foruma azijskih ladjarjev (Asian Shipowners' Forum) (29. maj 2007, Busan, Južna Koreja):

„Člani so se seznanili z nedavnimi dogodki v Avstraliji, na Kitajskem, v Hongkongu, na Japonskem in v Singapurju, z zaskrbljenostjo pa so se seznanili z odločitvijo EU, da odpravi skupinsko izjemo za linijske konference. Delegati so znova izrazili dolgoletno stališče Foruma azijskih ladjarjev, da je sistem protimonopolne imunitete nujen za trdnost sektorja pomorskega prevoza in njegovo sposobnost spodbuditi vlaganja, ki so potrebna za izpolnitev vse večjih zahtev mednarodne trgovine; ta sistem koristi celotnemu sektorju trgovine. Dogovorjeno je bilo, da si bodo prevozniki vztrajno prizadevali za to, da bodo zainteresirane strani, kot so vkrcevalci in vlade, seznanjene s pomenom, ki ga imajo prevozniški sporazumi za trgovino. Forum azijskih ladjarjev je ugotovil, da so se včlanjena združenja, še posebej korejsko (KSA), japonsko (JSA) in singapursko (SSA), pisno obrnila na Evropsko komisijo in ustrezne organe ter izrazila svoje nasprotovanje odpravi sistema protimonopolne pravne imunitete. Evropska komisija je v odgovoru KSA navedla, da bo razveljavila Uredbo 4056/86, vendar pa namerava pripraviti alternativo in ohraniti uredbo o konzorcijih, ki je ena od dveh osi sistemov protimonopolne imunitete.“ Po mnenju EESO izjava Foruma azijskih ladjarjev kaže na to, da je treba oceniti – ali vsaj ustrezno pregledati – posledice, ki jih bo imela razveljavitev sistema linijskih konferenc v EU na mednarodni ravni in za globalizirano gospodarstvo, v skladu s številnimi podobnimi zahtevami EESO in Evropskega parlamenta.

4.8

Glede na zgornje ugotovitve je EESO trdno prepričan, da tega vprašanja ni mogoče obravnavati zgolj z vidika zakonodaje o konkurenci. Političnih razsežnosti razveljavitve sistema linijskih konferenc v EU in Uredbe 954/79 ter razsežnosti na področju politike pomorskega prevoza ne smemo podcenjevati. EESO zato ne razume nujnosti predloga Komisije za razveljavitev Uredbe 954/79, saj mednarodne posledice politike EU o pravilih konkurence za pomorski prevoz in še posebej razveljavitve sistema linijskih konferenc še niso bile ustrezno obravnavane, kljub številnim zahtevam za to, vključno z zahtevami Odbora.

5.1

V zvezi s sedanjim stanjem glede ratifikacije Linijskega kodeksa EESO ugotavlja, da obrazložitveni memorandum predloga Komisije o razveljavitvi Uredbe 954/79 govori o trinajstih državah članicah EU kot pogodbenicah Linijskega kodeksa UNCTAD; po ratifikaciji Romunije, Bolgarije in Malte pa je pogodbenic Kodeksa dejansko šestnajst držav članic EU.

Uredba 954/79 je vsebovala nekatere pridržke, ki so med drugimi varovali interese linijskih družb tretjih držav (cross traders). Predlog za razveljavitev te uredbe takšnih varovalnih ukrepov ne določa. V tem pogledu interesov linijskih pomorskih prevoznikov EU, ki plujejo med drugimi celinami (kjer je Linijski kodeks v veljavi) ne gre podcenjevati. Pri tem je vredno omeniti, da je Kodeks ratificiralo 81 držav: med temi so države, ki so novi „motorji“ svetovne trgovine: Kitajska, Indija, Rusija in Brazilija (BRICs), pa tudi Indonezija, Mehika, Nigerija, Savdska Arabija, Avstralija, Kanada, Japonska in Singapur.