20.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 168/34

—

„Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, živilske encime in arome za živila“

—

„Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o živilskih encimih in spremembi Direktive Sveta 83/417/EGS, Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999, Direktive 2000/13/ES in Direktive Sveta 2001/112/ES“

—

„Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o aromah in nekaterih živilskih sestavinah z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih ter spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89, Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91, Uredbe (ES) št. 2232/96 in Direktive 2000/13/ES“

—

„Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o aditivih za živila“

1.1

Odbor pozdravlja sveženj predlogov o aditivih za živila, živilskih encimih in aromah za živila ter o skupnem postopku odobritve, saj omogočajo vzpostavitev učinkovitega in konkurenčnega notranjega trga ob hkratnem zagotavljanju visoke ravni varovanja življenja in zdravja ljudi.

1.2

Odbor meni, da so jasne in usklajene določbe o izvajanju ocene varnosti z zagotovljenimi in predvidljivimi roki ter sprejemljivimi stroški v korist tako potrošnikom kot proizvajalcem, zlasti manjšim.

1.3

Odbor se strinja s ciljem Komisije, da se sektorji aditivov, arom in encimov poenostavijo in uskladijo ter da se s poenotenim skupnim postopkom odobritve za te snovi izboljša koherenca med temi sektorji.

1.4

Čeprav bi možnost ene same odobritve, ki bi veljala za celotno EU, srednje- do dolgoročno lahko pomenila veliko prednost za enotni trg, je po mnenju Odbora treba upoštevati učinek novih določb na uvožene izdelke.

1.4.1

Evropa se tako pri izvozu kot pri uvozu stalno sooča z mednarodno konkurenco, mnogi predlagani predpisi pa so strožji od predpisov, ki jih določa Codex Alimentarius, in lahko povzročijo izkrivljanje konkurence v škodo evropskih podjetij, zlasti manjših.

1.5

Odbor pozitivno ocenjuje predlagani postopek, namreč da se seznam Skupnosti spreminja v skladu s postopkom komitologije, pod pogojem, da so izpolnjena stroga merila preglednosti in da se zagotovi stalen dialog s proizvajalci in potrošniki ter hitre mehanizme za inovacije in razvoj izdelkov.

1.6

Odbor podpira krepitev dejavnosti Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), da na podlagi znanstvenih spoznanj in objektivnih argumentov opravlja pregledne ocene tveganja, kar prispeva k varstvu potrošnikov.

1.7

Odbor priporoča izboljšanje postopkov ter povečanje človeških in finančnih virov EFSA, da bi zagotovili visokokakovostne, pregledne in neodvisne ocene, ki spoštujejo pravila o zaupnosti.

1.8

Odbor podpira tudi krepitev dejavnosti spremljanja držav članic na področju potrošnje in uporabe aditivov, encimov in arom z učinkovitimi metodami, ki dopolnjujejo podatke industrije.

1.9

Odbor pozdravlja tudi redne preglede pozitivnih seznamov aditivov, encimov in arom, pod pogojem, da temeljijo na stalnem in strukturiranem dialogu s potrošniki in proizvajalci ter da niso povezani z dodatnimi stroški in časom.

2.1

Zaradi znanstvenega in tehnološkega napredka je možno izboljšati kakovost prehrambenih izdelkov, med drugim z uporabo manjših količin encimov, arom in aditivov. Ta napredek preprečuje tudi neustrezno uporabo teh snovi.

2.2

V okviru prizadevanj za izboljšanje zakonodaje Skupnosti v smislu koncepta „od kmetije do mize“ je Komisija v beli knjigi o varnosti živil, o kateri je Odbor podal svoje mnenje (1), napovedala, da namerava posodobiti in dopolniti obstoječo zakonodajo v zvezi z aditivi in aromami ter določiti posebne določbe glede encimov (ukrepa 11 in 13 v beli knjigi).

2.3

Odbor je vedno podpiral cilj, da se zagotovi dobro delovanje notranjega trga ob hkratnem zagotavljanju visoke ravni varovanja življenja in zdravja ljudi, in že večkrat poudaril, da je treba na področju varnosti živil v EU sprejeti obsežen in enoten pristop.

2.4

Po mnenju EESO je treba celotno prehranjevalno verigo v Evropi – „od kmetije do mize“ – urediti z zakonodajo, vsi členi te verige pa morajo biti enako močni. Komisija bi morala skrbeti za učinkovito izvajanje zakonodaje Skupnosti (2).

2.5

Sprejetje skupnega postopka odobritve za encime, arome in aditive je ključen in inovativen element v svežnju predlogov Komisije. Odbor odobrava cilj poenostavitve, tj. uskladitve teh sektorjev, ki ga predlaga Komisija. S tem bi odpravili različne postopke odobritve v posameznih državah članicah in njihovo podvajanje ter občutno zmanjšali upravne obremenitve in birokracijo.

2.6

Zakonodaja v zvezi z aditivi za živila je že bila usklajena na evropski ravni. Trenutno zakonodaja dopušča približno 330 aditivov za živila, neprestano pa se vlagajo zahtevki za nove aditive ali novo uporabo.

2.6.1

Za oceno teh zahtevkov, zlasti pa za odločitve v zvezi z obvladovanjem tveganja, so potrebni natančni podatki o uporabi in lastnostih teh snovi.

2.7

Po predvideni uskladitvi arom in encimov bodo novi postopki odobritve manj zahtevni, stroški posodabljanja tehnične dokumentacije se bodo zmanjšali, manj pa bo tudi sprememb pri označevanju.

2.8

Trenutna pravna negotovost glede encimov, ki je posledica različnih nacionalnih zakonodaj na tem področju, lahko povzroči izkrivljanje trga živilskih encimov ter upravne in finančne obremenitve v posameznih državah članicah. Če ne bo prišlo do uskladitve, se bodo ravni varovanja še naprej razlikovale in sicer zaradi različnega zaznavanja tveganja, ocen varnosti in zakonodaje za živilske encime v posameznih državah članicah.

2.8.1

Poudariti je treba, da lahko neusklajeni predpisi na evropski ravni proizvajalce sicer ovirajo pri prostem pretoku in trgovanju, da pa je uskladitev ocenjevanja varnosti snovi in odobritev uporabe živilskih encimov lahko povezana z visokimi naložbami, kar je treba pripisati predvsem stroškom odobritve, ki naj bi znašali približno 150 000–250 000 EUR na encim (3).

2.8.2

Industrija živilskih encimov si stalno prizadeva za razvoj tehnologij in postopkov za inovacije in izboljšave v proizvodnji živil, vendar pa pri tem ne sme podcenjevati možnih nevarnosti zaradi kemične narave encimov, kot so alergije, strupenost in preostalo mikrobiološko delovanje. Zaradi teh nevarnosti je potrebno stalno ocenjevanje varnosti potrošnikov, zlasti glede encimov iz gensko spremenjenih organizmov.

2.9

Na področju zakonodaje o aromah in nekaterih živilskih sestavinah z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih je potreben učinkovitejši postopek odobritve, ki bi poenostavil vodenje pozitivnega seznama s približno 2 600 aromatičnimi snovmi za uporabo v in na živilih.

2.9.1

Uskladitev zakonodaje na področju arom bi nedvomno izboljšala položaj Evropske unije pri pogajanjih s tretjimi državami o uvedbi arom v sistem Codex Alimentarius, s tem pa bi lahko preprečila tudi slabši položaj evropskih podjetij, zlasti MSP.

2.9.2

Z vzpostavitvijo enotnega in integriranega trga za arome v EU bo evropska industrija lahko ohranila vodilni položaj v proizvodnji in razvoju arom.

2.9.3

Vendar pa se ne sme podcenjevati dodatnega dela, ki bo potrebno za izpolnjevanje novih zahtev pri označevanju arom.

2.10

Po mnenju Odbora je treba Evropski agenciji za varnost hrane dati več virov in sredstev, da bo lahko zagotavljala neodvisno, pregledno in visokokakovostno ocenjevanje varnosti aditivov, encimov in arom, ter uvesti nove postopke.

2.11

Za prehod s postopkov odločanja, ki temeljijo na soodločanju z Evropskim parlamentom, na postopek komitologije, pri katerem o odobritvi odločajo posebni odbori, je potrebna določitev jasnih in preglednih meril za oceno varnosti predvidenih prednosti za potrošnike.

2.12

Odbor je v svojih prejšnjih mnenjih (4) že poudaril, da je za oceno napredka na področju varnosti živil in presojo, ali novi sistem izpolnjuje pričakovanja, treba opredeliti ocenjevalna merila, kot so na primer povečanje/zmanjšanje zaupanja potrošnikov, pojavljanje in premagovanje prehrambenih kriz, tesnejše sodelovanje med vključenimi akterji itd.

3.1

Cilj predlogov, ki jih je predstavila Komisija, je obrazložiti in razjasniti obstoječo zakonodajo za aditive in arome za živila ter uvesti nove predpise za encime. Predlaga se tudi uvedba skupnih postopkov odobritve za vse tri sektorje, ki temeljijo na znanstvenih mnenjih Evropske agencije za varnost hrane.

3.2

Aditivi. Namen novih predpisov je poenostaviti in pospešiti postopek odobritve za aditive za živila, ki ga trenutno ureja Direktiva 89/107/EGS. V skladu z Uredbo 178/2002/ES bi odobritve za vključitev aditivov v pozitivni seznam temeljile na okviru, ki ga je za oceno tveganja v zvezi z varnostjo živil določila EFSA. Poleg tega se predlaga pregled tehničnih vidikov trenutnega sistema odobritve, opredeljeni pa so tudi novi usklajeni ukrepi za aditive, ki se uporabljajo v drugih aditivih.

3.3

Encimi. Predlagata se nov zakonodajni okvir za oceno, odobritev in nadzor živilskih encimov ter nov pozitivni seznam vseh encimov, ki se v živilih uporabljajo iz tehnoloških razlogov, na osnovi pozitivnega znanstvenega mnenja EFSA. Opredeljene so tudi določbe za označevanje živilskih encimov, ki se ne uporabljajo kot pomožno tehnološko sredstvo.

3.4

Arome. Predvidena je revizija splošnih pravil, ki jih določa Direktiva 88/388/EGS, da bi zakonodajo prilagodili tehnološkemu in znanstvenemu razvoju in sicer s sprejetjem nove uredbe, ki vsebuje jasnejše določbe o:

3.5

Skupen postopek odobritve. Predlog predvideva uvedbo enotnega skupnega postopka odobritve za aditive za živila, arome za živila in živilske encime na podlagi ocene varnosti, ki jo opravi EFSA, in sistema obvladovanja tveganja. Za posamezne faze postopka odobritve je predvideno delovanje držav članic in Komisije v okviru postopka regulativnega odbora. Predlog Komisiji dodeljuje nalogo, da na podlagi znanstvenih ocen EFSA pripravi in redno posodablja „pozitiven seznam“ za vsako kategorijo snovi. Vključitev snovi v enega od teh seznamov pomeni, da je njena uporaba na splošno odobrena za vse nosilce dejavnosti na trgu Skupnosti.

4.1

Odbor v glavnem pozdravlja predloge Komisije, če ohranjajo učinkovitost in konkurenčnost notranjega trga in zagotavljajo visoko raven varovanja življenja in zdravja ljudi.

4.2

Odbor meni, da predlagani pravni instrument – uredba – nudi določena jamstva v primerjavi z direktivo, ki dopušča različne razlage glede izvajanja predpisov.

4.3

Po mnenju Odbora ima lahko možnost ene same odobritve, veljavne za celotno Evropsko unijo, srednje- do dolgoročno gotovo zelo pozitiven učinek na enotni trg.

4.3.1

Vendar pa je treba upoštevati učinek novih določb na uvožene izdelke in dejstvo, da je Evropa izredno pomemben uvoznik, ki se stalno sooča z mednarodno konkurenco. Predpisi Skupnosti so strožji kot predpisi, ki jih trenutno predvideva Codex Alimentarius, zato bi jih bilo treba prilagoditi, da evropska podjetja ne bi bila v slabšem položaju.

4.4

Predlog Komisije, da se za spreminjanje seznama Skupnosti uporabi postopek komitologije, lahko tako za industrijo kot za civilno družbo pomeni določen napredek, če bodo merila preglednosti pri tem ostala stroga in če bo hkrati še vedno možno slediti inovacijam in razvoju novih in kvalitetnejših izdelkov, tudi z vidika boja proti alergijam.

4.5

Odbor meni, da je izvajanje ocen tveganja s preglednimi postopki, ki temeljijo na znanstvenih spoznanjih in objektivnih argumentih, pozitiven dejavnik dejavnosti EFSA.

4.6

Po mnenju Odbora je treba zaradi novih pristojnosti, ki so bile poverjene EFSA, izboljšati postopke ter povečati človeške in finančne vire, da bi zagotovili visokokakovostne, pregledne in neodvisne ocene, pri katerih se v celoti upoštevajo pravila o zaupnosti.

5.1.1

Odbor meni, da bi morala mnenja EFSA vsebovati tudi izvedbene ukrepe iz člena 9, vključno z vsebino, pripravo in predstavitvijo zahtevka, ureditvijo preverjanja veljavnosti zahtevkov in vrsto podatkov.

5.1.2

V zvezi s posodabljanjem seznama Skupnosti bi morali biti za postopek odobritve določeni krajši roki. Tako bi bilo treba skrajšati rok, ki ga ima na voljo Komisija za predložitev predloga uredbe, z devet na tri mesece, da bi lahko preverjanje in odobritev zaključili v dvanajstih mesecih.

5.1.3

Podobno bi morala biti možnost iz člena 10, da se rok za oceno EFSA ali Komisije v posebnih primerih podaljša, omejena na določeno obdobje, ki ga je treba opredeliti v uredbi.

5.1.4

Odbor meni, da je treba v skupni postopek odobritve vključiti tudi postopek rednih pregledov in posodabljanja seznamov na podlagi stalnega in strukturiranega dialoga s proizvajalci in potrošniki, pri tem pa paziti, da se ne povečajo stroški in obremenitve.

5.1.5

Sistem Skupnosti za odobritve nikakor ne sme biti izgovor za ustvarjanje tehničnih ovir za trgovino. Za uvoze in izvoze zato dragi testi in potrdila ne smejo biti dovoljeni.

5.2.1

Natančneje bi bilo treba opisati merila za opredelitev „upravičene tehnološke potrebe“ ter „prednosti in ugodnosti za potrošnike“, o katerih govori člen 5.

5.2.2

Pri označevanju, ki ga ureja člen 20, bi morali biti podatki razumljivi in prepoznavni za širšo javnost ter enotni v celotni Evropski uniji.

5.3.1

Odbor pozdravlja dejstvo, da področje uporabe uredbe zajema vse živilske encime s tehnološko funkcijo in da je za njihovo vključitev na seznam Skupnosti potrebna odobritev.

5.3.2

Po mnenju Odbora je treba tako kot pri aditivih tudi pri encimih med ocenjevalna merila vključiti „prednosti in ugodnosti za potrošnike“.

5.3.3

Glede označevanja Odbor poudarja, da je pregledno označevanje, ki zadovoljuje enotne zahteve Skupnosti brez nepotrebne zapletenosti, izredno pomembno tako za proizvajalce kot za potrošnike.

5.3.4

Odbor meni, da se je treba izogibati ohranjanju pozitivnih seznamov v vertikalni zakonodaji, saj bi tako nastal dvojni sistem odobritev za iste encime. Zato je treba čim prej spremeniti prejšnje direktive in uredbe ter vanje vključiti enotna sklicevanja na predlagane nove predpise.

5.4.1

Po mnenju Odbora bi bilo treba ocenjevalna merila za arome prilagoditi merilom za aditive in vanje vključiti „prednosti in ugodnosti za potrošnike“.

5.4.2

Odbor se strinja z zahtevo iz člena 14, da morajo biti podatki, namenjeni potrošnikom, jasnejši glede vrste in izvora arom, uporabljenih v živilih.