27.4.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 93/38

1.1

Odbor pozdravlja sporočilo Komisije. Prepričan je, da bo Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami veliko prispevala k uresničitvi dostojnega dela, tako v EU kot v tretjih državah.

Odbor se strinja s Komisijo, da se odobritev socialnih ciljev ne sme uporabljati v protekcionistične namene.

1.1.1

Odbor poziva Komisijo, da vključi EESO v pripravo poročila o nadaljnjem spremljanju sporočila, ki bi ga bilo treba pripraviti do poletja 2008.

1.1.2

Odbor poziva Komisijo, da razvije primerne kazalnike za ocenjevanje izvajanja agende o dostojnem delu v EU.

1.1.3

Komisija bi morala jasno prikazati finančne učinke svojega prispevka k spodbujanju dostojnega dela tako v EU kot zunaj nje. Vključena bi morala biti informacija o načinu, kako namerava podpreti ILO pri izvajanju agende o dostojnem delu.

1.2

Komisija bi morala izbrati pristop, ki ga je Evropski ekonomsko-socialni odbor priporočil v mnenju o socialni razsežnosti globalizacije marca 2005: obdržati in okrepiti pozitiven učinek globalizacije, vendar primerno ukrepati za preprečevanje negativnih posledic. Odbor ponavlja svoje sklepe iz mnenja iz marca 2005.

1.3

Politike za zagotovitev dostojnega dela v EU in zunaj njenih meja so lahko uspešne le, če bodo v celoti vključeni socialni partnerji in širša civilna družba.

1.4

Pri uresničevanju cilja dostojnega dela sta koherentnost in usklajevanje politike na vseh ravneh, tudi nacionalni, izrednega pomena.

1.5

Ključni dejavnik pri spodbujanju dostojnega dela je nadzorni sistem ILO.

1.6

EESO poziva Komisijo, da skupaj z državami članicami analizira razloge, da države niso ratificirale Mednarodne konvencije ZN o migrantih.

1.7

Nujna sta ratifikacija in izvajanje relevantnih konvencij ILO v EU in v zvezi s tretjimi državami, tako v zakonodaji kot v praksi.

1.8

EESO poziva Komisijo, da spodbudi pomen zdravja in varnosti pri delu kot enega ključnih dejavnikov za dosego dostojnega dela.

1.9

Komisija bi morala predstaviti akcijski načrt o politikah za zagotavljanje dostojnega dela, tako v EU kot zunaj nje, vključno s proračunskimi podatki.

2.1

Odbor pozdravlja sporočilo. Agenda za dostojno delo je pomemben odgovor na globalizacijo in lahko bistveno prispeva k uresničevanju razvojnih ciljev novega tisočletja, ki so jih sprejeli Združeni narodi. Evropska unija kot pomemben član svetovne skupnosti lahko z izvajanjem te agende „doma “in z njenim spodbujanjem v okviru raznolikih odnosov s tretjimi državami, skupinami držav in mednarodnimi institucijami pridobi precejšnjo dodano vrednost. Dostojno delo ima neposreden pomen za izvajanje lizbonske agende, saj občutno prispeva k oblikovanju delovnega življenja v EU na trajnostni način. Pomembna vloga pri spodbujanju dostojnega dela za vse ni le sestavni del evropske socialne agende in prizadevanj EU za krepitev njenih vrednot; tudi v interesu EU je, da zagotovi, da globalizacija ne bo spodkopala evropskega socialnega modela.

2.2

„Dostojno delo “je pojem, ki ga je Mednarodna organizacija dela (ILO) vpeljala leta 1999 (1). Opredeljen je bil kot „središče “vseh štirih strateških ciljev ILO:

Ta pojem je osrednji del socialnega modela EU, ki se osredotoča na pravico do produktivnega in po lastni želji izbranega dela, pri katerem so pravice zaščitene in ki omogoča primeren zaslužek in socialno varnost in ki poudarja enake možnosti. Tristranskost in socialni dialog zagotavljata participacijo in demokratični postopek.

Temi enakosti spolov in razvoja se prekrivata.

2.2.1

V skladu z agendo ILO za dostojno delo bi morala Komisija bolj podrobno poudariti pomen enakosti spolov in povečanja sposobnosti žensk za premagovanje revščine, zlasti z vidika enakih možnosti in enake obravnave.

2.3

V svojem mnenju o socialni razsežnosti globalizacije (2) je EESO dostojno delo opredelil kot ključni cilj in prednostno vprašanje za EU in njene države članice, tako doma in v okviru zunanjih odnosov EU in njene razvojne pomoči.

2.4

Odbor se strinja z navedbo v uvodu sporočila Komisije, ki agendo za dostojno delo označuje kot vrsto univerzalnih strategij, ki niso vezane na poseben razvojni model, ter kot instrument za oblikovanje takšnega razvoja, ki bo upošteval vrednote in načela ravnanja in uprave, ki združujeta gospodarsko konkurenčnost in socialno pravičnost. Podlaga dostojnega dela (Decent Work) je ideja, da vsaka država ne glede na raven razvoja določa svoje cilje za zmanjšanje vrzeli med ciljem ter premalo priložnostmi za zaposlitev, kršenjem pravic pri delu, nezadostno socialno varnostjo in pomanjkljivim socialnim dialogom.

2.5

Odbor nadalje pozdravlja poudarek, da se morajo vse multilateralne institucije in vlade strogo zavezati dostojnemu delu, kakor je bilo potrjeno v deklaraciji Ekonomsko-socialnega sveta ZN julija 2006.

2.6

Odbor z zanimanjem opaža, da so v sporočilu upoštevana številna priporočila iz mnenja EESO o socialni razsežnosti globalizacije.

2.7

Obžaluje, da politično usklajevanje in koherentnost, zlasti na ravni držav članic, v mednarodnih finančnih institucijah, Svetovni trgovinski organizaciji (STO) in Mednarodni organizaciji dela (ILO) ter med temi organizacijami nista bila povzeta v sporočilu tako, kakor je pričakoval. Odbor je Komisijo in Svet zaprosil, da sprejmeta ukrepe za spodbujanje večjega usklajevanja in koherentnosti na ravni držav članic, v kar naj v celoti vključita tudi civilno družbo.

Odbor ponavlja svojo prošnjo, da bi Komisija in države članice v teh institucijah zagotovile spodbujanje dostojnega dela.

Komisija bi morala spodbuditi bolj enoten pristop držav članic v mednarodnih finančnih institucijah, zlasti glede političnega svetovanja, razvoja programov pomoči z vladami in njihovimi posojili zasebnim podjetjem.

2.8

Odbor na splošno meni, da so predlogi Komisije za ukrepanje v sporočilu dobro zastavljeni in konstruktivni.

2.8.1

Največja pomanjkljivost je priznanje, da je okrepitev nadzornega sistema ILO ključni dejavnik za spodbujanje dostojnega dela. Ratifikacija konvencij je pomembna, vendar ne zadostuje. Nenehno je treba posvečati pozornost dejanskemu stanju, tj. polnemu izvajanju v zakonodaji in v praksi. Odbor podpira Komisijo, da v ta namen spodbuja in uskladi skupno ukrepanje držav članic v tesnem sodelovanju z ILO.

2.8.2

Odbor želi poleg tega poudariti, da mora ILO zaradi globalizacije posodabljati in vzdrževati svoje dogovore in priporočila, iz istega razloga pa bo nujno moral oblikovati tudi nove standarde, da bi se lahko soočili s težavami v svetu dela, ko se bodo pojavile. Zagotoviti je treba, da bodo novi instrumenti predmet relevantnih tem in da bodo v njih določbe, ki bodo izhajale iz dejanskega stanja. EU in njene države članice (in socialne partnerje v državah članicah) je treba spodbujati, da na tem področju poskusijo prevzeti proaktivno vlogo.

3.1.1

V sporočilu Komisija govori o dvostranskem in tristranskem socialnem dialogu, „vključenosti socialnih partnerjev in civilne družbe “ter „vključenosti socialnih partnerjev in drugih subjektov civilne družbe“. Komisija bi morala pojasniti, da „socialni dialog “med socialnimi partnerji poteka s predstavniki vlade ali brez njih, medtem ko „civilni dialog “vključuje tudi NVO in druge interesne skupine. V smislu sporočila je treba razumeti, da pristni socialni dialog lahko dosežejo le neodvisne in samostojne demokratične organizacije.

3.1.2

Ta del obravnava vse sestavne dele pojma dostojnega dela. Pozornost zbuja dejstvo, da sporočilo le na kratko obravnava varnost in zdravje pri delu („kakovost zaposlitve “je le na kratko omenjena). Kaže, da to ni naključje, ker varnost in zdravje pri delu v sporočilu kot celoti nimata pomembne vloge. Razlog za to je lahko problematično stališče Komisije in držav članic glede konvencij ILO na tem področju. Te konvencije je ratificiralo samo nekaj držav članic EU, četudi je raven varstva delavcev, ki ga ponuja zadevna zakonodaja EU na tem področju, ponavadi seveda višja kot raven varstva instrumentov ILO. To nizko število ratifikacij ne spodbuja drugih držav k ratifikaciji konvencij ILO na področju varnosti in zdravja pri delu. V tem pogledu EU torej ne spodbuja agende o dostojnem delu. Odbor poziva Komisijo in države članice, da ponovno preučijo sedanje nezadovoljivo stanje z namenom, da bi ga občutno izboljšale v bližnji prihodnosti. Po mnenju Odbora države članice ne bi smele odstopiti od konvencije ILO za varnost in zdravje pri delu, če niso ratificirale nove konvencije s tega področja.

3.1.3

Odbor se strinja s Komisijo, da se odobritev socialnih ciljev ne sme uporabljati v protekcionistične namene. Hkrati želi pripomniti, da „socialna klavzula “v multilateralnih trgovinskih sporazumih, kakor je bilo obravnavano v prejšnjih mnenjih EESO, ne sme biti uporabljena v protekcionistične namene, saj je sestavljena izključno iz osmih temeljnih standardov ILO o človekovih pravicah (standardov o pravicah do organiziranja in kolektivnega pogajanja, o prisilnem delu, diskriminaciji pri delu in zaposlovanju ter delu otrok), ki so bile v celoti ratificirane v veliki večini držav članic ILO. Če so te države članice izpolnile svoje ustavne obveznosti, so jih prenesle v nacionalno zakonodajo ali druge ustrezne akte, v skladu z zahtevami in pod nadzorom ILO.

3.1.4

EU mora dostojno delo popolnoma vključiti v svojo razvojno politiko in svoje politične izjave ustrezno finančno podpreti.

3.2.1

EU mora spodbujati dostojno delo „doma“, tako da bodo njene države članice ratificirale in izvajale vse ustrezne konvencije ILO, vključno s tistimi v zvezi z nediskriminacijo in vključevanjem ranljivih skupin.

3.2.2

V podpoglavju Boljše vključevanje zunanje politike EU pod naslovom Širitev se zdi, da obravnava Komisija konvenciji ILO 87 in 98 o svobodi združevanja in kolektivnem pogajanju ter pravice, ki jih ti dve konvenciji podpirata, kakor da gre samo za pravice sindikatov. To je napačno, saj so te pravice ravno tako pravice delodajalcev. Komisija mora spodbujati tako te temeljne pravice sindikatov kot delodajalcev.

3.2.3

Odbor se strinja s stališči Komisije glede „sosedstva“. Vendar meni, da je treba ustrezno pozornost nameniti tudi socialnemu dialogu oziroma ratifikaciji konvencije ILO 144 o tristranskem posvetovanju na tem področju.

3.2.4

V zvezi s podpoglavjem o regionalnih in dvostranskih odnosih Odbor ugotavlja, da je Kitajska poseben problem, o katerem bi bilo treba razpravljati in bi ga morala obravnavati tudi Komisija. Kitajska odkrito nasprotuje svobodnemu združevanju in pravici do kolektivnega pogajanja neodvisnih sindikatov in organizacij delodajalcev. Glede na pomen Kitajske v svetu tega vprašanja ne moremo ignorirati, če želimo doseči napredek s pomočjo agende o dostojnem delu.

3.2.5

Na seznamu ukrepov pod naslovom Sodelovanje pri razvoju bi morala Komisija vključiti ukrepe, ki jih je treba sprejeti v sodelovanju z ILO, da bi pomagali vključevati neformalno gospodarstvo v formalno gospodarstvo. Dostojno delo je pomembno tako za neformalno kot za formalno gospodarstvo. Komisija bi morala sodelovati z ILO, da bi raziskala nove načine podpore sedanjim akterjem, da bi razvili ukrepe za zaščito pravic in krepitev sposobnosti tistih, ki se preživljajo z delom v neformalnem gospodarstvu, ter novim akterjem omogočiti dostop do zastopanja interesov.

3.2.6

Ravno tako bi Odbor pod ta naslov želel vključiti spodbujanje organizacij socialnega gospodarstva, kot so zadružne organizacije. To je eno prednostnih vprašanj, ki jih je opredelil EESO v svojem mnenju o socialni razsežnosti globalizacije.

3.2.7

Komisija bi morala razmisliti tudi o politikah za krepitev vloge MSP pri spodbujanju dostojnega dela, pri čemer bi tesno sodelovala z ILO.

3.2.8

Glede naslova Trgovina, dejavnik trajnostnega razvoja se Odbor sklicuje na predloge iz mnenja o socialni razsežnosti globalizacije z ozirom na skupne dvostranske opazovalnice in cone izvozne proizvodnje.

3.2.9

Odbor pozdravlja podporo Komisije splošni ratifikaciji in učinkovitemu izvajanju konvencij ILO, vendar ugotavlja, da bi lahko bila ta obveznost na področju mednarodne trgovine bolj konkretna. Najprej mora Komisija na večstranski ravni spodbuditi dostojno delo kot enega od ciljev EU in STO. Razmisliti bi bilo treba o oblikovanju odbora za trgovino in dostojno delo v okviru strukture STO, podobnega odboru za trgovino in okolje. Dostojno delo bi moralo veljati za del trajnostnega razvoja v okviru pregleda trgovinske politike STO, potreben pa je tudi skupni delovni program STO in ILO. Komisija in države članice bi si morale dejavno prizadevati za to, da bi druge članice STO prepričale o prednostih take pozornosti dostojnemu delu v okviru struktur STO.

3.2.10

Poleg tega bi morala Komisija v dvostranskih trgovinskih odnosih, kot so sporazumi o ekonomskem partnerstvu, ratifikacijo in izvajanje ključnih norm ILO za delo uvrstiti v sam vrh dnevnega reda pogajanj. Pri vseh teh pogajanjih je potrebna presoja vpliva na trajnost (sustainability impact assessments), ki vključuje kazalce dostojnega dela, nato pa je treba slediti priporočilom, ki nastanejo na njihovi podlagi.

3.2.11

Da bi bil enotni sistem dodatnih koncesij (sistem GSP-plus) za trgovinske spodbude učinkovit, so potrebni močni podporni ukrepi, zlasti do vmesnih pregledov GSP-plus držav, ki naj bi bili opravljeni v začetku leta 2007, da bi zagotovili, da bodo vlade spoznale, da morajo dejansko uresničiti konvencije in začeti ustrezno ukrepati.

3.2.12

Z Boljšim upravljanjem ekonomskih migracij želi Odbor ponovno izpostaviti vprašanje mednarodne konvencije Združenih narodov o migrantih. To je težko in zapleteno vprašanje. Niti ena pomembna „država prejemnica “še ni ratificirala konvencije. Odbor je zavzel pozitivno stališče do konvencije v svojem mnenju (3) iz junija 2004. Presenetljivo je, da Komisija v svojem sporočilu instrument popolnoma ignorira. Odbor poziva Komisijo, da skupaj z državami članicami analizira, zakaj konvencija ni bila ratificirana, in opredeli jasno politiko, ki bo temeljila na tej analizi. Ravno tako spodbuja Komisijo, da skupaj z državami članicami, ki doslej še niso ratificirale konvencij ILO 97 in 143 o delavcih migrantih, prouči možnosti za ratifikacijo v bližnji prihodnosti.

3.2.13

Komisija namerava podpreti prizadevanja za sklepanje čeznacionalnih skupinskih sporazumov ter globalnih okvirnih sporazumov (naslov Delo s civilno družbo in podjetji). Odbor vztraja, da je to treba raziskovati v tesnem sodelovanju z ustreznimi zvezami delodajalcev in sindikatov.

3.2.14

Komisija bi s temi organizacijami in drugimi ustreznimi organizacijami civilne družbe prav tako morala razpravljati o spodbujanju politik za socialno odgovornost gospodarskih družb v državah, kjer je vrzel med zakonodajo in njenim izvajanjem v praksi še posebej globoka. Odbor poudarja, da socialna odgovornost gospodarskih družb dopolnjuje zakonodajo in je ne more nadomestiti.

Odbor priporoča Komisiji, da podjetja spodbudi, naj v svoje prostovoljne kodekse ravnanja vključijo izrecne navedbe smernic OECD za večnacionalna podjetja in tristranske deklaracije ILO o večnacionalnih podjetjih in socialni politiki.