[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 22.12.2006

SEC(2006) 1726

DELOVNI DOKUMENT OSEBJA KOMISIJE Spremni dokument k

predlogu za DIREKTIVO EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o notranjem prevozu nevarnega blaga Povzetek ocene učinka {COM(2006) 852 končSEC(2006) 1725}

DELOVNI DOKUMENT OSEBJA KOMISIJE

Povzetek presoje vpliva predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o notranjem prevozu nevarnega blaga

GLAVNI DG: Energetika in promet

Oddelek 1: Proceduralna vprašanja in posvetovanje Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI

Pobuda se je začela pripravljati v začetku leta 2005. Presoja vpliva se je začela maja 2006 in je bila zaključena avgusta 2006, in sicer brez uporabe zunanjega izvedenskega mnenja.

Države članice in države Efte so bile v posvetovanje vključene predvsem preko Regulativnega odbora za prevoz nevarnega blaga.

Evropski parlament je bil seznanjen z delom Komisije.

Interesne skupine, ki so sodelovale tudi kot opazovalke v Odboru, so svoja stališča sporočile v tekočem postopku.

Javno posvetovanje preko „Vašega glasu v Evropi“ se je začelo 21. 5. 2006 in je bilo zaključeno 31. 7. 2006.

Oddelek 2: OPREDELITEV PROBLEMA

2.1 Pregled kopenskega prevoza nevarnega blaga

V naslednji tabeli je po vrstah prikazana celotna količina kopenskega tovornega prometa in prevoza nevarnih snovi v državah EU-15 v letu 2002.

VRSTA PREVOZA | PREVOZ (milijard ton/km) | DELEŽ MEDNARODNEGA PREVOZA (milijard ton/km) |

celoten tovor | nevarno blago | celoten tovor | nevarno blago |

Cestni | 1 100 | 64 | 990 | 58 |

Železniški | 218 | 28 | 131 | 19 |

Prevoz po celinskih plovnih poteh | 99 | 19 | 29 | 6 |

Skupaj | 1 417 | 111 | 1 150 | 84 |

Skupaj z novimi državami članicami bi se količina celotnega tovornega prometa po ocenah zvišala za 25 %, količina prevoza nevarnih snovi pa za 30 %.

2.2 Evropske določbe o mednarodnem kopenskem prevozu nevarnega blaga

Mednarodni prevoz nevarnega blaga urejajo mednarodni sporazumi, ki temeljijo na Priporočilih Združenih narodov za vzorčne predpise glede prevoza nevarnega blaga . Priporočila ZN so bila v vrste kopenskega prevoza uvedena s tremi instrumenti:

- Evropskim sporazumom o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po cesti ( ADR )

- Pravilnikom o mednarodnem železniškem prevozu nevarnega blaga ( RID )

- Evropskim sporazumom o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po celinskih vodah ( ADN )

Skoraj vse države članice EU so podpisnice ADR in RID.

ADN še ni v veljavi. Je še v fazi ratifikacije in pričakuje se, da bo začel veljati najpozneje leta 2009. Devet držav članic EU je podpisnic ADN. Trenutno se na območju Rena in Donave, če so države teh območij podpisnice ADN, uporabljata še dva dodatna sistema, ki temeljita na ADN (ADN-R in ADN-D). Poleg tega obstajajo nacionalni predpisi za notranji promet.

2.3 Zakonodaja EU o kopenskem prevozu nevarnega blaga

Zakonodaja EU izpolnjuje mednarodne predpise za prevoz nevarnega blaga z uveljavljanjem predpisov mednarodnih sporazumov tudi za notranji promet. Zakonodaja sestoji iz naslednjih predpisov.

ADR in RID sta bila vključena v zakonodajo Skupnosti z dvema pravnima predpisoma, tako imenovanima okvirnima direktivama: Direktivo Sveta 94/55/ES (ADR) in 96/49/ES (RID).

Leta 1997 je Komisija izdala predlog za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta glede prevoza nevarnega blaga po celinskih plovnih poteh . Predlog ni bil nikoli sprejet, ker sporazum AND v nasprotju s pričakovanji ni bil sklenjen, leta 2004 pa je bil umaknjen.

V povezavi z okvirnima direktivama sta bili sprejeti dve direktivi za svetovalce za varnost pri prevozu nevarnega blaga, ki zajemata vse tri vrste kopenskega prevoza: Direktiva Sveta 96/35/ES in Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/18/ES.

Poleg tega štiri odločbe Komisije državam članicam dovoljujejo nacionalno odstopanje od okvirnih direktiv: 2005/263/ES, 2005/903/ES, 2005/180/ES in 2005/777/ES.

2.4 Problemi, ki zahtevajo ukrepanje

Zakonodaja EU, ki ureja kopenski prevoz nevarnega blaga, zajema le cestni in železniški prevoz, za prevoz nevarnega blaga po celinskih plovnih poteh pa ni evropskih predpisov. Pri multimodalnem prevozu ni zaželeno ohranjati ločenih zbirk predpisov za vsako vrsto prevoza, ki jih mora uporabnik upoštevati. Predpisi bi morali biti, kjer je to mogoče, enaki.

Iz zgodovinskih razlogov je trenutno veljavna zakonodaja EU o prevozu nevarnega blaga precej zapletena in jo je mogoče poenostaviti.

2.5 Prizadete stranke

Prizadete stranke so družbe, ki se ukvarjajo s prevozom nevarnega blaga.

2.6 Pravica EU do ukrepanja

Člen 71 Pogodbe.

2.7 Subsidiarnost in sorazmernost

Okrepitev in razširitev uporabe ADR in RID z njuno vključitvijo v zakonodajo Skupnosti o cestnem in železniškem prevozu sta pokazali, da je bilo posredovanje EU upravičeno. Posredovanje EU je prav tako potrebno, da bi ustvarili podoben status za prevoz po celinskih plovnih poteh.

Za države članice, ki že uporabljajo enega od ADN ali to nameravajo, je potrebno le še manjše dodatno prizadevanje za razširitev področja uporabe, da bo vključen tudi notranji promet. Vprašanje sorazmernosti je zlasti pomembno za tiste države članice, v katerih se po celinskih plovnih poteh prevozi zelo malo ali nič nevarnega blaga. To vprašanje je obravnavano pod točko 5.3.

2.8 Predvidljive težave

Zaradi povečane uporabe multimodalnih prevozov bodo različni predpisi za različne vrste prevoza še povečali vsakdanje težave pri multimodalnem prevozu in po nepotrebnem zvišali stroške. Pri prevozu po celinskih plovnih poteh bodo različni predpisi za mednarodni in notranji prevoz ovirali razvoj te vrste prevoza, ki bi bila sicer v veliko primerih bolj zaželena vrsta prevoza.

Oddelek 3: Cilji

Splošni cilj politike je zagotoviti varnost pri prevozu nevarnega blaga na ozemlju EU.

Mednarodni sporazumi ADR, RID in kmalu tudi ADN izpolnjujejo cilje glede mednarodnega prometa. Na ozemlju EU obstaja dodatna potreba po uporabi enakih ciljev v notranjem prometu.

Do zdaj so bili predpisi EU za notranji prevoz nevarnega blaga omejeni na cestni in železniški promet. Pričakuje se, da bo kmalu začel veljati tretji mednarodni sporazum, ADN, zato je upravičeno, da se v prihodnosti vse vrste notranjega prometa obravnavajo na usklajen način. Zagotavljanje najmanj enakovredne ravni varnosti notranjega in mednarodnega prometa bo preprečilo nesreče na plovnih poteh in tako podpiralo trajnostno razvojno strategijo, zlasti za okolje in družbo.

Dve obstoječi okvirni direktivi o prevozu nevarnega blaga sta bili že nekajkrat spremenjeni. Pravna služba Komisije je začela postopek kodifikacije, katerega namen je bila poenostavitev zakonodaje, vendar pa je bil ta postopek prekinjen, ko je bila obravnavana zamisel o razširitvi posredovanja EU na prevoz po plovnih poteh. Obstajalo je mnenje, da bi bila zamenjava obstoječih direktiv z enim zakonodajnim dokumentom s predvidenim razširjenim področjem uporabe boljša možnost. To bi pomenilo poenostavitev zakonodaje EU, kar je v skladu z lizbonsko strategijo.

Če se ta zakonodajni ukrep sprejme, obstajajo nadaljnji cilji za poenostavitev:

Prvič, zaradi vključitve ADN v zakonodajo EU direktivi o svetovalcih za varnost pri prevozu nevarnega blaga ne bi bili potrebni in bi ju bilo mogoče razveljaviti.

Drugič, določbe v obeh okvirnih direktivah si niso nujno podobne niti takrat, ko bi lahko bile, poleg tega pa direktivi vsebujeta določbe, ki so zastarele ali bodo postale zastarele v bližnji prihodnosti. Zdaj obstaja priložnost za določitev čim bolj enotnih določb za vse tri vrste prevoza, za razveljavitev zastarelih določb in za pripravo na določbe, ki bodo v prihodnosti nedvomno zastarale.

Tretjič, štiri odločbe Komisije o nacionalnem odstopanju bi lahko vključili v načrtovano novo okvirno direktivo.

In končno, obseg pravnega reda Skupnosti bi lahko skrčili za približno 2 000 strani.

Oddelek 4: Politične možnosti

Obravnavane so bile štiri politične možnosti.

4.1 Možnost 1: Brez sprememb politike, samo kodifikacija

Obseg in vsebina obstoječe zakonodaje EU o prevozu nevarnega blaga se ohranita v obstoječi obliki. Prevoz po celinskih plovnih poteh ne bo vključen v zakonodajo Skupnosti. Dokončan bo samo postopek kodifikacije v zvezi z obstoječo zakonodajo.

4.2 Možnost 2: Kodifikacija in nova zakonodaja za celinske plovne poti

Tako kot pri možnosti 1 se bo izvedla kodifikacija, poleg tega pa bo oblikovan nov del zakonodaje EU z namenom vključitve prevoza nevarnega blaga po celinskih plovnih poteh in ADN.

4.3 Možnost 3: Revizija zakonodaje, ki vključuje celinske plovne poti

Obstoječa zakonodaja EU o prevozu nevarnega blaga bo revidirana in poenostavljena, okvirni direktivi bosta združeni, področje uporabe zakonodaje pa bo razširjeno na celinske plovne poti v smislu ADN.

Oddelek 5: Analiza vpliva

5.1 Predviden gospodarski in družbeni vpliv ter vpliv na okolje političnih možnosti

Politične možnosti imajo različne stopnje gospodarskega in družbenega vpliva ter vpliva na okolje, čeprav se zdi, da je vpliv na splošno zelo majhen.

Nesporno je, da so za prevoz nevarnega blaga potrebni predpisi, ki zagotavljajo, da se ta prevoz izvaja tako, da je tveganje za splošno javnost, okolje in delavce, ki ga opravljajo, zmanjšano na minimum. Posledično ni bilo pobud za opustitev predpisov ali za korenito spremembo sistema; nevarne snovi bodo obstajale še naprej in njihovemu prevozu iz enega kraja v drugega se ni mogoče izogniti.

Možnost 1 ne bi učinkovito spremenila politik ali predpisov. Kodifikacija bi, v omejenem obsegu, uporabo predpisov verjetno naredila uporabnikom bolj prijazno, in sicer preprosto zato, ker bi se število zakonov, sprememb in sklicevanj znatno zmanjšalo. Poenostavljena pravila bodo verjetno sprejeta brez večjega oklevanja, tveganja pa bi se morala v skladu s tem zmanjšati, na ta način pa se bo zmanjšala tudi verjetnost negativnega vpliva na vseh področjih: gospodarskem, družbenem in okoljskem. Toda čeprav bi te spremembe pozdravile vse interesne skupine, bi bil njihov vpliv na vseh področjih verjetno omejen.

Možnost 2 k možnosti 1 dodaja celinske plovne poti. Tako kot prevoz nevarnega blaga po cestah in železnici tudi prevoz po celinskih plovnih poteh ne more potekati brez predpisov, ki zagotavljajo varen prevoz in zmanjševanje tveganja za splošno javnost, vključene delavce in okolje. Vzpostavljeni so predpisi, ki urejajo mednarodni prevoz po Renu (ADN-R) in Donavi (ADN-N) ter notranji prevoz v državah, ki imajo celinske plovne poti, po katerih poteka prevoz nevarnega blaga. Glede na naravo zadevnih mednarodnih sporazumov so mednarodni predpisi bodisi zavezujoči bodisi nezavezujoči; če so nezavezujoči, se lahko vzpostavijo drugi predpisi. Nacionalni predpisi nadomeščajo predpise, veljavne za mednarodni prevoz.

Kljub prizadevanjem držav članic, da bi nacionalne predpise prilagodile mednarodnim, obstaja še vedno veliko število predpisov, zlasti v razširjeni Skupnosti. Ker so predpisi glede prevoza nevarnega blaga zaradi velikega števila zadevnih izdelkov zapleteni, bi se morali gospodarski subjekti ravnati samo po eni zbirki predpisov, ne glede na to, ali gre za notranji ali mednarodni prevoz. Ker bo mednarodna zbirka predpisov kmalu obvezna za države članice podpisnice ADN, je smiselno, da se za notranji prevoz uporabljajo isti predpisi.

Poleg očitnih gospodarskih prednosti za gospodarske subjekte je pozitiven tudi družbeni vpliv. Obstajati morajo predpisi za zaščito in varnost delavcev, zlasti tistih, ki delajo na področju prevoza nevarnega blaga. Znano je, da ADN določa stopnjo zaščite pred nesrečami in nehotenimi emisijami nevarnih snovi med prevozom; dejansko je bila večina delavcev deležna te stopnje zaščite zaradi varnostnih predpisov v ADN-R, ki je podlaga za sporazum ADN. Predpisi v primeru nezgode ali nesreče zagotavljajo enako stopnjo zaščite tudi za reševalce. Kjer se predlagani predpisi zadovoljivo izvajajo, bo imelo zelo pomemben vpliv na okolje tudi znatno zmanjšanje tveganja nesreč ali nezgod pri prevozu nevarnega blaga po celinskih plovnih poteh.

Seveda je pomembno, da se zadevni predpisi izvršujejo. Enotna zbirka predpisov bi zelo olajšala naloge izvrševanja držav članic. Vsekakor je želja po enostavnejšem in učinkovitejšem izvrševanju eden glavnih razlogov, zakaj so nekatere države članice že poskušale zmanjšati število ureditev, ki se uporabljajo na njihovih domačih trgih.

Skratka, vzpostavitev vseevropske ureditve prevoza nevarnega blaga po celinskih plovnih poteh, ki zajema tako notranji kot tudi mednarodni prevoz, ima pozitiven gospodarski, družbeni in izvrševalni vpliv ter vpliv na okolje. Glede na pripadajoča tveganja trg potrebuje predpise. Smiselna je uporaba tiste zbirke predpisov, ki jo bodo morale države članice z velikimi trgi celinskih plovnih poti zaradi svojih mednarodnih obveznosti, namreč ureditve ADN, uporabljati v vsakem primeru.

Možnost 3 bi poleg možnosti 2 v predlogu vključevala tudi revizijo. Ta revizija sestoji iz dveh delov. Prvi del je namenjen odpravljanju zastarelih določb. Ta možnost v postopku kodifikacije ne bi bila na voljo. Glede koristnosti odpravljanja zastarelih določb ni dvoma. Nadaljnji obstoj takšnih določb po nepotrebnem zapleta zadeve, ki so že same po sebi kompleksne, posledica pa so povečano tveganje in stroški. Drugi del se nanaša na čim boljše usklajevanje predpisov, ki urejajo tri vrste kopenskega prevoza: cestni, železniški in prevoz po celinskih plovnih poteh. Naraščajoče število prevoznih dejavnosti zahteva več kot eno vrsto prevoza, zaradi uporabe različnih zbirk pravil za vsako vrsto prevoza pa so dejavnosti po nepotrebnem drage in zapletene. Jasno je, da bo usklajena zbirka predpisov pospešila multimodalni prevoz.

Zapletena pravila vključujejo pripadajoča tveganja za varnost in okolje. Zato se priznava, da bi imelo usklajevanje predpisov pozitiven vpliv na vseh področjih: na gospodarskem zaradi zmanjšanja stroškov, na družbenem zaradi enostavnejše uporabe predpisov in zato boljše varnosti ter na okoljskem področju iz istih razlogov. Izvrševanje s strani nacionalnih organov je olajšano zaradi manjšega števila sprememb v predpisih. Usklajena, uporabnikom bolj prijazna zbirka predpisov bo znatno izboljšala tudi izpoljnjevanje predpisov s strani interesnih skupin.

Vse možnosti predvidevajo pozitiven gospodarski, družbeni ter izvrševalni vpliv in vpliv na okolje, možnost 3 pa ponuja največ.

Poseben primer držav članic, v katerih ne poteka prevoz nevarnega blaga po celinskih plovnih poteh ali ki nimajo celinskih plovnih poti, povezanih z drugimi državami članicami, bo obravnavan pod točko 5.3.

5.2 Vpliv na poenostavitev zakonodaje Skupnosti

Politični možnosti 1 in 2 bi zakonodajo Skupnosti poenostavili samo na področju kodifikacije, kar v praksi pomeni prečiščena besedila obstoječih direktiv.

Politična možnost 3 bi pomenila bolj daljnosežno poenostavitev, usmerjeno k večji prijaznosti za uporabnika, z vključitvijo vseh veljavnih direktiv in odločb v enoten dokument zakonodaje EU.

5.3 Regionalne razlike v smislu vpliva

Zakonska pobuda, pripravljena za politično možnost 3, določa, da se lahko država članica, ki nima plovnih poti, povezanih z drugo državo članico, odloči, da bo uporabljala predpise EU, ali pa nadaljuje z uporabo drugih predpisov. Prav tako državi članici, v kateri ne poteka prevoz nevarnega blaga po celinskih plovnih poteh, ni treba izvajati predlagane direktive.

5.4 Vpliv zunaj EU

Pri cestnem in železniškem prevozu nobena od političnih možnosti ne spreminja stanja v zvezi z državami nečlanicami EU.

Politični možnosti 2 in 3 bi verjetno spodbudili usklajevanje predpisov za prevoz nevarnega blaga po celinskih plovnih poteh tudi v državah, ki niso članice EU.

5.5 Rezultati javnega posvetovanja

Zelo velika večina vprašanih je podprla politiko, ki jo je predlagal DG TREN pod točko 6.2.

Oddelek 6: Primerjava možnosti

6.1 Povzetek vplivov

Edina pomembna razlika med tremi izbranimi političnimi možnostmi je v tem, ali je prevoz po celinskih plovnih poteh vključen v zakonodajo Skupnosti ali ne. Poleg tega se možnosti 2 in 3 razlikujeta glede na stopnjo usklajenosti in poenostavitve predpisov za prevoz nevarnega blaga.

Naslednja primerjalna tabela prikazuje predvideni učinek vseh treh možnosti.

Učinek | Politične možnosti |

1. brez sprememb politike, samo kodifikacija | 2. kodifikacija + celinske plovne poti | 3. revizija + celinske plovne poti |

Izboljšana varnost prevoza | ne | verjetno | verjetno |

Spodbujanje prostega pretoka prevoznih storitev | ne | verjetno | verjetno |

Manjše okoljsko tveganje ob nesrečah | ne | verjetno | verjetno |

Poenostavljena zakonodaja EU | do določene mere | do določene mere | znatno |

Posodobljena zakonodaja EU | do določene mere | do določene mere | v celoti |

Uskladitev predpisov za vrste prevoza | ne | ne | da |

6.2 Najprimernejša možnost

Ker bo ADN kmalu stopil v veljavo, je razširitev področja uporabe trenutne zakonodaje EU o prevozu nevarnega blaga na prevoz po celinskih plovnih poteh upravičena. Za doseganje tega sta na voljo politični možnosti 2 in 3. Ker možnost 3 predstavlja edini način, da se dosežeta popolna usklajenost in poenostavitev zakonodaje Skupnosti na tem področju, je revizija zakonodaje in njena razširitev na prevoz po celinskih plovnih poteh najprimernejša možnost.