[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 19.12.2006

COM(2006)812 konč.

2006/0264(COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami

(Kodificirana različica)

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. V okviru Evrope državljanov Komisija daje veliko pomembnost poenostavitvi in pojasnitvi evropskega prava, da bi ga naredili bolj jasnega in dosegljivega navadnemu državljanu in mu tako dali nove priložnosti in možnost, da uporablja posebne pravice, ki mu jih to pravo podeljuje.

Tega cilja ni mogoče doseči, dokler številni predpisi, ki so bili večkrat spremenjeni, pogosto zelo bistveno, ostanejo razpršeni tako, da jih je treba iskati delno v izvirnem aktu in delno v kasnejših aktih, ki ga spreminjajo. Za ugotovitev obstoječih pravil, je potrebno precejšnje raziskovalno delo s primerjavo številnih različnih aktov.

Kodifikacija predpisov, ki so bili pogosto spremenjeni, je eno izmed bistvenih sredstev za to, da bi bilo evropsko pravo jasno in transparentno.

2. Zato je 1. aprila 1987 Komisija sprejela odločitev[1], s katero je svojemu osebju dala navodilo, da bi morali biti vsi zakonodajni akti kodificirani po ne več kot desetih spremembah, ob tem pa poudarila, da je to minimalna zahteva in da bi si morali vsi oddelki prizadevati za kodifikacijo besedil, za katere so odgovorni, v še krajših intervali, da bi zagotovili, da so predpisi skupnosti jasni in lahko razumljivi.

3. To je bilo potrjeno v sklepih Evropskega sveta, sprejetih v Edinburghu (december 1992)[2], s poudarkom na pomembnost kodifikacije , saj omogoča gotovost o tem, katero pravo se uporablja za določeno zadevo ob določenem času.

Kodifikacije se je treba lotiti ob polnem upoštevanju običajnega zakonodajnega postopka Skupnosti.

Glede na to, da niso dovoljene nobene vsebinske spremembe aktov, ki jih zadeva kodifikacija , so se Evropski parlament, Svet in Komisija z medinstitucionalnim sporazumom z dne 20. decembra 1994 sporazumeli, da se za hitri sprejem kodificiranih aktov lahko uporablja pospešeni postopek.

4. Namen tega predloga je začeti s kodifikacijo Direktive Sveta 89/104/EGS z dne 21, decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami[3]. Nova direktiva bo nadomestila različne akte, ki bodo vanjo vključeni[4]; ta predlog v celoti ohranja vsebino aktov, ki se jih kodificira in jih torej zgolj združuje skupaj s samo tistimi oblikovnimi spremembami , ki so potrebne za samo izvedbo kodifikacije.

5. Predlog za kodifikacijo je bil sestavljen na podlagi predhodne konsolidacije , v vseh uradnih jezikih, Direktiva 89/104/EGS in aktov o njeni spremembi, ki jo je opravil Urad za uradne objave Evropskih skupnosti, s pomočjo sistema za obdelavo podatkov . Kjer so bili členi preštevilčeni, je primerjava med starimi in novimi številkami prikazana v tabeli, navedeni v Prilogi II h kodificirani direktivi.

89/104/EGS (prilagojeno)

2006/0264(COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA–

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora1,

ob upoštevanju postopka, določenega v členu 251 Pogodbe2,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Direktiva Sveta 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami3 je bila bistveno spremenjena4. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

89/104/EGS uv. izjava 1 (prilagojeno)

(2) Zakonodaja o blagovnih znamkah, ki se je uporabljala v državah članicah pred začetkomveljavnosti Direktive 89/104/EGS , je vsebovala neskladnosti, ki so lahko ovirale prost pretok blaga in storitev ter izkrivljale konkurenco na skupnem trgu. Za dobro delovanja notranjega trga je zato bilo nujno približati zakonodaje držav članic.

89/104/EGS uv. izjava 2 (prilagojeno)

(3) Pomembno je upoštevati rešitve in prednosti, ki jih sistem blagovnih znamk Skupnosti lahko zagotovi podjetjem, ki želijo pridobiti blagovne znamke.

89/104/EGS uv. izjava 3 (prilagojeno)

(4) Ne zdi se nujno lotiti popolnega približevanja zakonov o blagovnih znamkah v državah članicah. Zato bo dovolj, če se približevanje omeji na nacionalne določbe zakona, ki najbolj neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga.

89/104/EGS uv. izjava 4 (prilagojeno)

(5) Ta direktiva državam članicam ne more odvzeti pravice do nadaljnjega varstva blagovnih znamk, pridobljene z uporabo, temveč jih upošteva le glede na razmerje med njimi in blagovnimi znamkami, pridobljenimi z registracijo.

89/104/EGS uv. izjava 5 (prilagojeno)

(6) Države članice morajo imeti možnost še naprej prosto določiti postopek v zvezi z registracijo, razveljavitvijo in neveljavnostjo blagovnih znamk, pridobljenih z registracijo. Določijo lahko na primer način registracije znamke in postopkov za ugotavljanje neveljavnosti, odločajo o tem, ali naj se prejšnje pravice uveljavljajo v postopku registracije ali v postopku za ugotavljanje neveljavnosti ali v obeh, in, če omogočajo uveljavljanje prejšnjih pravic v postopku registracije, postopek ugovora ali preizkus pogojev po uradni dolžnosti ali oboje. Države članice morajo imeti možnost še naprej prosto določiti učinke razveljavitve ali neveljavnosti blagovnih znamk.

89/104/EGS uv. izjava 6 (prilagojeno)

(7) Ta direktiva ne more izključiti uporabe drugih predpisov držav članic, ki niso predpisi o blagovnih znamkah, na primer predpisov v zvezi z nelojalno konkurenco, civilnopravno odgovornostjo ali varstvom potrošnikov.

89/104/EGS uv. izjava 7 (prilagojeno)

(8) Doseganje ciljev, h katerim je usmerjeno približevanje zakonodaje, zahteva, da so pogoji pridobivanja in ohranjanja registrirane znamke na splošno enaki v vseh državah članicah. Nujno potrebno je izdelati seznam znakov, ki lahko sestavljajo blagovno znamko, ob pogoju, da je zaradi takšnih znakov mogoče razlikovati blago ali storitve enega podjetja od blaga ali storitev drugega. Treba je izčrpno navesti razloge za zavrnitev ali neveljavnost v zvezi s samo blagovno znamko, na primer odsotnost vsakega razlikovalnega značaja, ali v zvezi s kolizijami med blagovno znamko in prejšnjimi pravicami, tudi če so nekateri teh razlogov navedeni kot izbira držav članic, ki torej te razloge lahko ohranijo ali uvedejo v svojih zakonih. Države članice v svojih zakonih morajo imeti možnost ohraniti ali uvesti razloge za zavrnitev ali neveljavnost, povezane s pogoji za pridobivanje in nadaljnje lastništvo blagovne znamke, za katere ni določb o približevanju, ki zadevajo na primer upravičenost do dodelitve blagovne znamke, podaljšanje blagovne znamke ali pravila o pristojbinah ali se nanašajo na neizpolnjevanje pravil postopka.

89/104/EGS uv. izjava 8

(9) Za zmanjšanje skupnega števila blagovnih znamk, registriranih in varovanih v Skupnosti, in posledično števila sporov, ki se med njimi pojavljajo, je potrebno zahtevati, da se registrirane blagovne znamke dejansko uporabljajo ali v primeru, da se ne, razveljavijo. Nujno je poskrbeti, da se blagovne znamka ne more razveljaviti na podlagi obstoja neuporabljene prejšnje znamke, medtem ko lahko države članice še naprej prosto uporabljajo isto načelo glede registracije blagovne znamke ali predvidijo, da se blagovna znamka ne more uspešno uveljavljati v postopku zaradi kršitev pravic, kadar se na podlagi zahteve za razveljavitev znamke ugotovi, da bi se znamka lahko razveljavila. Določitev pravil postopka je v vseh teh primerih prepuščena državam članicam.

89/104/EGS uv. izjava 9

(10) Za zagotovitev prostega pretoka blaga in storitev je bistvenega pomena zagotoviti, da registrirane blagovne znamke v pravnih sistemih vseh držav članic uživajo enako varstvo. To pa ne sme preprečiti državam članicam, da po lastni izbiri določijo večji obseg varstva blagovnim znamkam, ki imajo ugled.

89/104/EGS uv. izjava 10 (prilagojeno)

(11) Varstvo, ki ga zagotovi registrirana blagovna znamka in katere funkcija mora biti še posebej v zagotavljanju znamke kot označbe izvora, absolutna v primeru enakosti blagovne znamke in znaka ter blaga ali storitev. Varstvo mora veljati tudi v primeru podobnosti med blagovno znamko in znakom ter blagom ali storitvami. Neizogibno potrebno je podati interpretacijo koncepta podobnosti v zvezi z verjetnostjo zmede. Verjetnost zmede, katere upoštevanje je odvisno od številnih elementov, zlasti od prepoznavnosti blagovne znamke na tržišču, povezovanja, ki ga lahko povzroči uporabljen ali registriran znak, stopnje podobnosti med blagovno znamko ter označenim blagom in storitvami, mora pomeniti poseben pogoj takšnega varstva. Načini, na katere se lahko ugotovi verjetnost zmede, in zlasti dokazno breme, morajo biti stvar nacionalnih postopkovnih pravil, v katere direktiva ne sme posegati .

89/104/EGS uv. izjava 11

(12) Zaradi pravne varnosti in brez nepravičnega vpliva na interese imetnika prejšnje blagovne znamke, je pomembno zagotoviti, da slednji več ne sme zahtevati ugotovitve neveljavnosti niti nasprotovati uporabi blagovne znamke, ki je kasnejša od njegove, katere uporabo je dolgo vede dopuščal, razen če je prijava kasnejše blagovne znamke vložena v slabi veri.

89/104/EGS uv. izjava 12 (prilagojeno)

(13) Vse države članice Skupnosti obvezuje Pariška konvencija za varstvo industrijske lastnine. Nujno je, da se določbe te direktive popolnoma ujemajo z določbami omenjene konvencije. Ta direktiva ne sme vplivati na obveznosti držav članic, ki izhajajo iz te Konvencije. Kjer je to primerno, se mora uporabiti drugi pododstavek člena 307 Pogodbe.

(14) Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede roka za prenos v nacionalno pravo Direktive 98/104/EGS, ki je določen v Prilogi I, Del B,

89/104/EGS (prilagojeno)

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Področje uporabe

Ta direktiva se uporablja za vsako blagovno znamko glede blaga ali storitev, ki je predmet registracije ali prijave za registracijo v državi članici kot posamična blagovna znamka, kolektivna znamka ali garancijska ali certifikacijska znamka ali ki je predmet registracije ali prijave za registracijo v Uradu Beneluksa za intelektualno lastnino ali mednarodne registracije z učinkom v državi članici.

89/104/EGS

Člen 2

Znaki, ki lahko sestavljajo blagovno znamko

Blagovna znamka je lahko sestavljena iz kakršnihkoli znakov, ki jih je mogoče predstaviti grafično, zlasti iz besed vključno z osebnimi imeni, slik, črk, števil, oblike blaga ali njegove embalaže, če se s pomočjo teh znakov blago in storitve nekega podjetja lahko razlikuje od blaga in storitev drugih podjetij.

Člen 3

Razlogi za zavrnitev ali neveljavnost

1. Kot blagovna znamka se ne smejo registrirati ali, če so registrirani, se jih lahko razglasi za neveljavne:

(a) znaki, ki ne morejo sestavljati znamke;

(b) znamke, ki so brez slehernega razlikovalnega učinka;

(c) znamke, ki jih sestavljajo izključno znaki ali označbe, ki lahko v gospodarskem prometu označujejo vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitev ali druge lastnosti blaga;

(d) znamke, ki se sestojijo izključno iz znakov in označb, ki so postali običajni v jezikovni rabi ali v dobroverni ustaljeni praksi trgovanja;

(e) znaki, sestavljeni izključno iz:

i) oblike, ki izhaja iz same narave blaga;

ii) oblike blaga, ki je nujna za dosego tehničnega učinka;

iii) oblike, ki daje blagu bistveno vrednost;

(f) znamke, ki nasprotujejo javnemu redu ali sprejetim moralnim načelom;

(g) znamke, katerih narava zavaja javnost, zlasti glede narave, kakovosti ali geografskega izvora blaga ali storitve;

(h) znamke, za katere ni bilo izdano dovoljenje pristojnih organov in morajo biti zavrnjene ali razveljavljene na podlagi člena 6 ter Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine, v nadaljnjem besedilu «Pariške konvencije».

2. Vsaka država članica lahko predvidi, da se znamka ne registrira ali da se, če se registrira, lahko razglasi za neveljavno, če in v naslednjem obsegu:

(a) se lahko uporaba te znamke prepove v skladu z določbami, ki niso določbe o blagovnih znamkah zadevne države članice ali Skupnosti;

(b) znamka vsebuje znak visoke simbolične vrednosti, še zlasti verski simbol;

(c) znamka vsebuje znamenja, embleme in grbe, ki niso zajeti v členu 6 ter Pariške konvencije in ki so v javnem interesu, razen če je bila privolitev ustreznih organov v njeno registracijo dana v skladu z zakonodajo države članice;

(d) prijavo za registracijo znamke je prosilec vložil v slabi veri.

3. Registracija znamke se ne zavrne, znamka pa se ne razglasi za neveljavno v skladu z odstavkom 1(b), (c) ali (d), če je pred datumom prijave za registracijo in z njeno uporabo dobila razlikovalen značaj. Vsaka država članica lahko poleg tega predvidi, da ta določba velja tudi, če je znamka dobila razlikovalni učinek po datumu vložitve prijave za registracijo ali po datumu registracije.

89/104/EGS (prilagojeno)

4. Vsaka država članica lahko poskrbi za to, da se z odstopanjem od odstavkov 1, 2 in 3, razlogi za zavrnitev registracije ali neveljavnost, ki veljajo v tej državi pred datumom začetka veljavnosti določb, potrebnih za uskladitev z Direktivo 89/104/EGS , uporabljajo za znamke, za katere je bila prijava vložena pred tem datumom.

89/104/EGS

Člen 4

Nadaljnji razlogi za zavrnitev ali neveljavnost v zvezi s prejšnjimi pravicami

1. Blagovna znamka se ne registrira ali, če se registrira, se jo lahko razglasi za neveljavno:

(a) če je enaka prejšnji blagovni znamki in če so blago in storitve, za katere se znamka uporablja oziroma je zanje registrirana, enaki blagu ali storitvam, za katere je varovana prejšnja znamka;

(b) če zaradi enakosti ali podobnosti s prejšnjo blagovno znamko in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, označenih z blagovnimi znamkami, obstaja verjetnost zmede v javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo blagovno znamko.

2. Izraz «prejšnje znamke» v smislu odstavka 1 pomeni:

(a) naslednje vrste znamk z datumom vložitve prijave za registracijo, ki je pred datumom prijave za registracijo blagovne znamke, ter, kadar je to primerno, ob upoštevanju prednostnih pravic, ki se zahtevajo v zvezi s temi blagovnimi znamkami:

(i) blagovne znamke Skupnosti;

89/104/EGS (prilagojeno)

(ii) blagovne znamke, registrirane v državi članici, oziroma v primeru Belgije, Luksemburga ali Nizozemske, na Uradu Beneluksa za intelektualno lastnino ;

89/104/EGS

(iii) blagovne znamke, registrirane po mednarodnih sporazumih, ki učinkujejo v državah članicah;

89/104/EGS (prilagojeno)

(b) znamke Skupnosti, za katere se v skladu z Uredbo [Sveta] (ES) št. [40/94[5]] upravičeno zahteva prednostna pravica v razmerju do znamke iz točk (a)(ii) in (iii), tudi če je bila ta blagovna znamka odsvojena ali pa je prenehala;

89/104/EGS

(c) prijave za znamke iz točk (a) in (b) pod pogojem njihove registracije;

(d) znamke, ki so na dan vložitve prijave za registracijo blagovne znamke ali, kadar je to primerno, zahteve za priznanje prednosti v zvezi z zahtevo za registracijo blagovne znamke, v državi članici znane v smislu izraza «znane» v členu 6 bis Pariške konvencije.

89/104/EGS (prilagojeno)

3. Brez poseganja v odstavek 1, se blagovna znamka prav tako ne registrira oziroma je v primeru registracije lahko razglašena za neveljavno, če je enaka ali podobna prejšnji blagovni znamki Skupnosti v smislu odstavka 2 in bo ali je bila registrirana za blago in storitve, ki niso podobni tistim, za katere je registrirana prejšnja blagovna znamka Skupnosti, če prejšnja blagovna znamka Skupnosti v Skupnosti uživa ugled in če bi uporaba poznejše blagovne znamke brez pravega razloga neupravičeno izkoriščala ali pa oškodovala razlikovalni značaj ali ugled prejšnje blagovne znamke Skupnosti.

4. Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3, lahko vsaka država članica predvidi, da se blagovna znamka ne registrira ali da je v primeru registracije lahko razglašena za neveljavno, če in v naslednjem obsegu:

89/104/EGS

(a) blagovna znamka je enaka ali podobna prejšnji nacionalni znamki v smislu odstavka 2 in bo ali je bila registrirana za blago in storitve, ki niso podobni blagu in storitvam, za katere je registrirana prejšnja blagovna znamka Skupnosti, če prejšnja blagovna znamka v zadevni državi članici uživa ugled in če bi uporaba poznejše znamke brez upravičenega razloga izkoriščala ali oškodovala razlikovalni značaj ali ugled prejšnje znamke;

(b) pravice do neregistrirane blagovne znamke ali drugega znaka v uporabi v gospodarskem prometu so bile pridobljene pred datumom vložitve zahteve za registracijo kasnejše blagovne znamke ali datuma zahtevanega priznanja prednostne pravice v zvezi z zahtevo za registracijo poznejše znamke, če neregistrirana blagovna znamka podeljuje svojemu imetniku prejšnje blagovne znamke pravico do prepovedi uporabe kasnejše blagovne znamke;

(c) uporaba blagovne znamke se lahko prepove na podlagi prejšnje pravice, ki se razlikuje od pravic iz odstavkov 2 (b), še zlasti:

(i) pravice do imena;

(ii) pravice do osebne podobe;

(iii) avtorske pravice;

(iv) pravice industrijske lastnine;

(d) blagovna znamka je enaka ali podobna prejšnji kolektivni znamki, ki podeljuje pravico, ki je prenehala v obdobju največ treh let pred prošnjo;

(e) blagovna znamka je enaka ali podobna prejšnji garancijski ali certifikacijski znamki, ki je prenehala v obdobju pred vložitvijo zahteve, katerega dolžina je določena s strani države članice;

(f) blagovna znamka je enaka ali podobna prejšnji blagovni znamki, ki je bila registrirana za enako ali podobno blago ali storitve in v zvezi z njimi podelila pravico, ki je prenehala zaradi neuspešnega podaljšanja v obdobju največ dveh let pred vložitvijo zahteve, razen če je imetnik prejšnje blagovne znamke soglašal z registracijo kasnejše znamke in ni uporabljal svoje blagovne znamke;

(g) blagovna znamka bi se lahko zamenjala z blagovno znamko, ki je bila v uporabi v tujini na dan vložitve zahteve in ki se še vedno uporablja, ob pogoju, da je na dan vložitve zahteve prijavitelj deloval v slabi veri.

5. Država članica lahko dovoli, da v primernih okoliščinah registracije ni treba zavrniti oziroma blagovne znamke razglasiti za neveljavno, če imetnik prejšnje blagovne znamke ali druge prejšnje pravice soglaša z registracijo kasnejše blagovne znamke.

89/104/EGS (prilagojeno)

6. Vsaka država članica lahko predvidi, da se z odstopanjem od odstavkov 1 do 5 razlogi za zavrnitev registracije ali neveljavnost, ki veljajo v tej državi pred datumom začetka veljavnosti predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 89/104/EGS , uporabljajo za blagovne znamke, za katere je bila zahteva vložena pred tem datumom.

89/104/EGS

Člen 5

Pravice iz znamke

1. Registrirana blagovna znamka podeljuje imetniku izključne pravice. Imetnik ima pravico, da tretjim osebam prepove, da brez njegovega dovoljenja v gospodarskem prometu uporabijo:

(a) katerikoli znak, ki je enak blagovni znamki, za enako blago ali storitve, za katere je registrirana blagovna znamka;

(b) katerikoli znak, pri katerem zaradi njegove enakosti ali podobnosti z blagovno znamko in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, označenih z blagovno znamko in znakom, obstaja verjetnost zmede v javnosti, ki vključuje verjetnost povezovanja med znakom in znamko.

2. Vsaka država članica lahko predvidi, da je imetnik upravičen preprečiti vsem tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, da v gospodarskem prometu uporabljajo katerikoli znak, enak ali podoben blagovni znamki, v zvezi z blagom ali storitvami, ki niso podobne tistim, za katere je registrirana blagovna znamka, če ima slednja v državi članici ugled in če bi uporaba takega znaka brez upravičenega razloga izkoristila ali oškodovala razlikovalni značaj ali ugled blagovne znamke.

3. Po odstavkih 1 in 2 je lahko med drugim prepovedano naslednje:

(a) opremljanje blaga ali njegove embalaže z znakom;

(b) ponujanje blaga, njegovo dajanje na trg ali skladiščenje v te namene pod tem znakom ali ponujanje ali opravljanje storitev pod tem znakom;

(c) uvoz ali izvoz blaga pod tem znakom;

(d) uporaba znaka na poslovni dokumentaciji in v oglaševanju.

89/104/EGS (prilagojeno)

4. Če se po zakonu države članice uporaba znaka pod pogoji iz odstavkov 1(b) ali 2 ni dalo prepovedati pred datumom, na katerega so v zadevni državi članici začeli veljati predpisi, potrebni za uskladitev z Direktivo 89/104/EGS , se pravice, podeljene z blagovno znamko, ne da uveljavljati za preprečitev nadaljnje uporabe znaka.

89/104/EGS

5. Odstavki 1 do 4 ne vplivajo na predpise v katerikoli državi članici v zvezi z varstvom proti uporabi znaka razen za razlikovanje blaga in storitev, če uporaba tega znaka neupravičeno okorišča ali škodi razlikovalnemu značaju ali ugledu blagovne znamke.

Člen 6

Omejitev učinkov znamke

89/104/EGS (prilagojeno)

1. Blagovna znamka ne daje imetniku pravice, da prepove tretji osebi uporabo v gospodarskem prometu:

89/104/EGS

(a) lastnega imena in naslova;

(b) označb glede vrste, kakovosti, količine, namena, vrednosti, geografskega izvora, časa proizvodnje blaga ali opravljanja storitve ali drugih značilnosti blaga ali storitev;

(c) znamke, če je potrebno z njo označiti namen proizvoda ali storitve, zlasti za dodatke ali nadomestne dele;

89/104/EGS (prilagojeno)

ob pogoju, da jih uporablja v skladu z dobrimi poslovnimi običaji.

89/104/EGS

2. Blagovna znamka ne daje imetniku pravice, da prepove tretji stranki uporabo v gospodarskem prometu prejšnje pravice, ki velja le na določenem področju, če je ta pravica priznana v zadevni državi članici in znotraj meja področja, na katerem je priznana.

Člen 7

Izčrpanje pravice iz znamke

1. Blagovna znamka imetniku ne daje pravice, da prepove njeno uporabo v zvezi z blagom, ki je bilo dano na trg Skupnosti označeno s to blagovno znamko s strani imetnika ali z njegovim soglasjem.

2. Odstavek 1 se ne uporablja, če obstajajo zakoniti razlogi, da imetnik nasprotuje nadaljnji komercializaciji blaga, še zlasti, če se stanje blaga spremeni ali poškoduje po tem, ko je bilo dano na trg.

Člen 8

Licence

1. Blagovna znamka je lahko predmet licence za nekatere ali vse vrste blaga ali storitev, za katere je registrirana in za celotno ali del ozemlja zadevne države članice. Licenca je lahko izključna ali neizključna.

89/104/EGS (prilagojeno)

2. Imetnik blagovne znamke lahko uveljavi pravice iz blagovne znamke proti pridobitelju licence, ki ravna v nasprotju s katerokoli določbo v licenčni pogodbi v zvezi :

a) s trajanjem;

b) z obliko, zajeto v registraciji, v kateri se lahko uporablja znamka;

c) obsegom blaga ali storitev, za katerega je podeljena licenca;

d) ozemljem, na katerem se znamka lahko uporabi; ali

e) kakovostjo proizvedenega blaga oziroma opravljenih storitev, ki jih opravlja pridobitelj licence.

89/104/EGS

Člen 9

Omejitev kot posledica privolitve

1. Če je v državi članici imetnik prejšnje blagovne znamke v smislu člena 4(2) za obdobje petih zaporednih let privolil v uporabo blagovne znamke, registrirane v tej državi članici, medtem ko se je takšne uporabe zavedal, na podlagi prejšnje znamke ni več upravičen do vložitve zahteve za ugotovitev neveljavnosti kasnejše blagovne znamke ali nasprotovanju uporabi kasnejše blagovne znamke za blago ali storitve, za katere se uporablja kasnejša blagovna znamka, razen če je do registracije kasnejše blagovne znamke prišlo v slabi veri.

2. Vsaka država članica lahko predvidi, da se odstavek 1 smiselno uporablja za imetnika prejšnje blagovne znamke po členu 4(4)(a) ali druge prejšnje pravice iz člena 4(4)(b) ali (c).

3. V primerih iz odstavkov 1 in 2 imetnik pozneje registrirane blagovne znamke ni upravičen do nasprotovanja uporabi prejšnje pravice, čeprav ta pravica več ne more biti uveljavljena proti kasnejši blagovni znamki.

Člen 10

Uporaba znamk

1. Če v obdobju petih let po zaključku postopka registracije imetnik ni začel resno in dejansko uporabljati blagovne znamke v državi članici za blago ali storitve, za katere jo je registriral, ali če je bila takšna uporaba prekinjena za neprekinjeno obdobje petih let, je blagovna znamka podvržena sankcijam iz te direktive, razen če obstajajo upravičeni razlogi za neuporabo.

Uporaba v pomenu odstavka 1 pomeni tudi naslednje:

(a) uporaba znamke v obliki, ki se glede na obliko, v kateri je bila registrirana, razlikuje v elementih, ki ne spreminjajo razlikovalnega značaja blagovne znamke;

(b) namestitev blagovne znamke na blago ali njegovo embalažo z blagovno znamko v državi članici izključno za potrebe izvoza.

2. Uporaba blagovne znamke s privolitvijo imetnika ali s strani katerekoli osebe, ki je pooblaščena za uporabo kolektivne blagovne znamke ali garancijske ali certifikacijske znamke, šteje kot uporaba s strani imetnika.

89/104/EGS (prilagojeno)

3. Glede znamk, registriranih pred datumom začetka veljavnosti predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 89/104/EGS v zadevni državi članici:

(a) če je predpis, veljaven pred tem datumom, sankcioniral neuporabo blagovne znamke v neprekinjenem šteje, da je zadevno obdobje petih let iz prvega pododstavka, odstavka 1, začelo teči hkrati s katerimkoli obdobjem neuporabe, ki na ta datum že teče;

(b) če pred tem datumom ni veljal noben predpis o uporabi, se šteje, da obdobja petih let iz prvega pododstavka, odstavka 1, tečejo najmanj od tega datuma.

89/104/EGS

Člen 11

Sankcije za neuporabo znamke v pravnih in upravnih postopkih

1. Znamke se ne sme razglasiti za neveljavno na podlagi dejstva, da obstaja prejšnja blagovna znamka v koliziji z njo, če slednja ne izpolnjuje zahtev za uporabo iz člena 10(1) in (2) ali člena 10(3), kakor je ustrezno.

2. Katerakoli država članica lahko predvidi, da se registracije blagovne znamke ne sme zavrniti na podlagi dejstva, da obstaja prejšnja blagovna znamka v koliziji z njo, če slednja ne izpolnjuje zahtev za uporabo iz člena 10(1) in (2) ali člena 10(3), kakor je ustrezno.

3. Brez vpliva na uporabo člena 12, če pride do nasprotne zahteve za razveljavitev, vsaka država članica lahko predvidi, da se blagovne znamke ne sme uspešno uveljavljati v postopku zaradi kršitve pravic, če se ugotovi na podlagi ugovora, da bi se blagovna znamka lahko razveljavila skladno s členom 12(1).

4. Če se je prejšnja blagovna znamka uporabljala le za del blaga ali storitev, za katere je registrirana, se za namene uporabe odstavkov 1, 2 in 3 šteje, da je registrirana le za ta del blaga ali storitev.

Člen 12

Razlogi za razveljavitev

1. Blagovna znamka se lahko razveljavi, če se v neprekinjenem obdobju petih let ni resno in dejansko uporabljala v Skupnosti za blago ali storitve, za katere je registrirana, in za neuporabo ne obstajajo upravičeni razlogi,

Vendar pa nihče ne more zahtevati, naj se imetnikove pravice na blagovni znamki razveljavijo, če je v intervalu med iztekom petletnega obdobja in vložitvijo zahteve za razveljavitev prišlo do začetka ali ponovnega začetka resne in dejanske uporabe blagovne znamke,

89/104/EGS (prilagojeno)

Začetek ali ponovni začetek uporabe v treh mesecih pred vložitvijo zahteve za razveljavitev, in najprej ob izteku neprekinjenega obdobja petih let neuporabe, pa se ne upošteva, če do priprav na začetek ali ponovni začetek pride šele potem, ko imetnik ugotovi, da lahko pride do vložitve zahteve za razveljavitev.

2. Brez vpliva na odstavek 1 se blagovna znamka se razveljavi, če po datumu registracije:

89/104/EGS

(a) zaradi dejanj ali opustitve imetnika v gospodarskem prometu je blagovna znamka postala obča oznaka za proizvod ali storitev, za katerega je registrirana;

(b) zaradi uporabe s strani imetnika blagovne znamke ali z njegovim soglasjem glede blaga in storitev, za katere je registrirana, blagovna znamka lahko zavaja javnost, zlasti glede narave, kakovosti ali geografskega izvora tega blaga ali storitev.

Člen 13

Razlogi za zavrnitev ali razveljavitev ali neveljavnost v zvezi z nekaterim blagom ali storitvami

Če razlogi za zavrnitev ali razveljavitev ali neveljavnost znamke obstajajo le za nekatero blago ali storitve, za katere je bila ta znamka zahtevana ali registrirana, zavrnitev registracije ali razveljavitev ali neveljavnost obsega le tisto blago in storitve.

Člen 14

Naknadno ugotavljanje neveljavnosti ali razveljavitev znamke

Če se prednost prejšnje blagovne znamke, ki se ji je imetnik odpovedal ali pustil, da preneha, zahteva za znamko Skupnosti, se neveljavnost ali razveljavitev prejšnje blagovne znamke lahko ugotavlja naknadno.

Člen 15

Posebne določbe o kolektivnih znamkah, garancijskih znamkah in certifikacijskih znamkah

1. Brez vpliva na člen 4 lahko države članice, katerih zakoni predvidevajo registracijo kolektivnih blagovnih znamk ali garancijskih ali certifikacijskih znamk, predvidijo, da se takšne blagovne znamke ne registrirajo oziroma se razveljavijo ali razglasijo za neveljavne ob dodatnih razlogih poleg tistih iz člena 3 in 12, če tako zahteva funkcija teh blagovnih znamk.

2. Z odstopanjem od člena 3(1)(c) lahko države članice predvidijo, da lahko znaki ali oznake, ki se v gospodarskem prometu lahko uporabljajo za označevanje geografskega izvora blaga ali storitev, sestavljajo kolektivne, garancijske ali certifikacijske znamke. Takšna blagovna znamka imetniku ne daje pravice, da bi tretjemu v gospodarskem prometu prepovedal uporabo takšnih znakov ali oznak, ob pogoju, da jih uporablja v skladu z dobrimi poslovnimi običaji; takšna pravica se še zlasti ne sme uveljavljati proti tretji osebi, ki je upravičena do uporabe geografskega imena.

89/104/EGS (prilagojeno)

Člen 16

Sporočanje

Države članice posredujejo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 17

Razveljavitev

Direktiva 89/104/EGS, kakor je bila spremenjena z odločbo, navedeno v Prilogi I, Del A je razveljavljena, brez poseganja v obveznosti držav članic glede roka za prenos v nacionalno pravo navedene direktive, ki je določen v Prilogi I, Del B.

Sklici na razveljavljeno direktivo, se upoštevajo kot sklici na to direktivo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi II.

Člen 18

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

89/104/EGS

Člen 19

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

Del A

Razveljavljena direktiva z njeno spremembo (iz člena 16)

Direktiva Sveta 89/104/EGS | (UL L 40, 11.2.1989, str. 1) |

Odločba Sveta 92/10/EGS | (UL L 6, 11.1.1992, str. 35) |

Del B

Roki za prenos v nacionalno pravo(iz člena 16)

Direktiva | Roki za prenos |

89/104/EGS | 31. december 1992 |

_____________

PRILOGA II

Primerjalna Tabela

Direktiva 89/104/EGS | Ta direktiva |

Člen 1 | Člen 1 |

Člen 2 | Člen 2 |

Člen 3, odstavek 1, točke a) do d) | Člen 3, odstavek 1, točke a) do d) |

Člen 3, odstavek 1, točka e), uvodno besedilo | Člen 3, odstavek 1, točka e), uvodno besedilo |

Člen 3, odstavek 1, točka e), prva alinea | Člen 3, odstavek 1, točka e) i) |

Člen 3, odstavek 1, točka e), druga alinea | Člen 3, odstavek 1, točka e) ii) |

Člen 3, odstavek 1, točka e), tretja alinea | Člen 3, odstavek 1, točka e) iii) |

Člen 3, odstavek 1, točke f) do h) | Člen 3, odstavek 1, točke f) do h) |

Člen 3, odstavki 2 do 4 | Člen 3, odstavki 2 do 4 |

Člen 4 | Člen 4 |

Člen 5 | Člen 5 |

Člen 6 | Člen 6 |

Člen 7 | Člen 7 |

Člen 8 | Člen 8 |

Člen 9 | Člen 9 |

Člen 10, odstavek 1 | Člen 10, odstavek 1, prvi pododstavek |

Člen 10, odstavek 2 | Člen 10, odstavek 1, drugi pododstavek |

Člen 10, odstavek 3 | Člen 10, odstavek 2 |

Člen 10, odstavek 4 | Člen 10, odstavek 3 |

Člen 11 | Člen 11 |

Člen 12, odstavek 1, prvi stavek | Člen 12, odstavek 1, prvi pododstavek |

Člen 12, odstavek 1, drugi stavek | Člen 12, odstavek 1, drugi pododstavek |

Člen 12, odstavek 1, tretji stavek | Člen 12, odstavek 1, tretji pododstavek |

Člen 12, odstavek 2 | Člen 12, odstavek 2 |

Člen 13 | Člen 13 |

Člen 14 | Člen 14 |

Člen 15 | Člen 15 |

Člen 16, odstavka 1 in 2 | - |

Člen 16, odstavek 3 | Člen 16 |

- | Člen 17 |

- | Člen 18 |

Člen 17 | Člen 19 |

- | Priloga I |

- | Priloga II |

_____________

[1] KOM(87) 868 PV.

[2] Glej Prilogo 3, Del A sklepov.

[3] Izvedena v skladu s sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Kodifikacija pravnega reda Skupnosti, KOM(2001) 645 konč.

[4] Glej Prilogo I, k temu predlogu. Del A tega predloga.

1 UL C […], […], str. […].

2 UL C […], […], str. […].

3 UL L 40, 11.2.1989, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Odločbo Sveta 92/10/EGS (UL L 6, 11.1.1992, str. 35).

4 Glej Prilogo I, Del A.

[5] UL L 11, 14.1.1994, str. 1.