[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 12.12.2006

COM(2006) 810 konč.

2005/0191 (COD)

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU v skladu z drugim pododstavkom člena 251(2) Pogodbe ES glede

skupnega stališča Sveta o sprejetju uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih na področju varnosti civilnega letalstva

2005/0191 (COD)

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU v skladu z drugim pododstavkom člena 251(2) Pogodbe ES glede

skupnega stališča Sveta o sprejetju uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih na področju varnosti civilnega letalstva

1. OZADJE

Datum posredovanja predloga Evropskemu parlamentu in Svetu (dokument COM(2005) 429 konč. – 2005/0191 COD): | 22.9.2005 |

Datum mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora: | 20.4.2006 |

Datum mnenja Evropskega parlamenta, prva obravnava: | 15.6.2006 |

Datum sprejetja skupnega stališča: | 11.12.2006 |

2. CILJ PREDLOGA KOMISIJE

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2320/2002 o določitvi skupnih pravil na področju varnosti civilnega letalstva velja od januarja 2003. Izkušnje, pridobljene na podlagi inšpekcijskih pregledov Komisije in vsakodnevne uporabe Uredbe s strani držav članic kažejo, da je takojšnje preoblikovanje skupine nezavezujočih priporočil, ki so jih razvile države članice, v zakonodajo zaradi hitre priprave in sprejetja Uredbe kot odziva na dogodke 11. septembra 2001, pripeljalo do številnih težav, ki vplivajo na njeno zanesljivejše izvajanje.

Komisija je zato predlagala ponovni pregled te uredbe, da se opredelijo, poenostavijo in uskladijo pravne zahteve z namenom krepitve splošne varnosti na področju civilnega letalstva. Nova okvirna uredba mora določiti le osnovna načela o tem, kaj je treba storiti za varovanje civilnega letalstva pred dejanji nezakonitega vmešavanja, medtem ko morajo izvedbeni akti določiti tehnične in postopkovne sklepe, kako to doseči.

3. PRIPOMBE K SKUPNEMU STALIŠČU

Prišlo je do intenzivnih stikov med tremi institucijami za oblikovanje predčasnega dogovora na drugi obravnavi tega dokumenta. Vendar tega ni mogoče doseči predvsem zaradi vprašanja financiranja varnosti , za katero je Evropski parlament na prvi obravnavi uvedel več sprememb, katerih namen je države članice zavezati za plačilo vsaj nekaterih stroškov letalske varnosti.

Soglasno sprejeto skupno stališče Sveta ne ogroža glavnih ciljev in temeljnega pristopa predloga Komisije.

Na ravni Sveta sta se pojavili dve posebni vprašanji, ki ju je treba omeniti.

Prvo vprašanje zadeva uporabo novih pravil komitologije . Potrebno je bilo uskladiti na novo sprejeta pravila, določena v Sklepu Sveta 2006/512/ES z dne 17. julija 2006 o spremembah Sklepa 1999/468/ES, ki Evropskemu parlamentu daje večjo pristojnost za natančen pregled samostojnih aktov, sprejetih s komitologijo. Po mnenju Sveta se mora regulativni postopek z nadzorom, določen v členu 5a Sklepa 1999/468/ES, uporabiti za člen 4(3) o določitvi meril, ki državam članicam omogočajo odstopanje od skupnih osnovnih standardov za manjša letališča/manjše zrakoplove, in člen 9(2) o določitvi specifikacij za nacionalni program držav članic za obvladovanje kakovosti. Komisija se glede tega strinja s Svetom.

Drugo vprašanje zadeva črtanje določbe o preverjanju Komisije glede strožjih ukrepov, ki jih uporabljajo države članice . V členu 5(2) predloga Komisije slednja predlaga, da mora imeti možnost preveriti, ali strožji ukrepi, ki jih uporabljajo države članice, zares temeljijo na oceni tveganja ter so ustrezni, objektivni, nediskriminatorni in sorazmerni tveganju, ki se ga obravnava. V primeru, da temu ni tako, mora imeti Komisija po posvetovanju z Odborom − in končno s Svetom – možnost odločiti, da se zadevni državi članici onemogoči nadaljnja uporaba teh strožjih ukrepov. To določbo je Svet črtal, čemur je Komisija nasprotovala z izjavo. (glej Prilogo)

Nenazadnje je Komisija za dosego političnega dogovora o skupnem stališču podala tudi izjave o tem, kako bo tolmačila člen 6, člen 18 in poglavje 10 ter tudi o svojih namenih glede poglavja 6. (glej Prilogo)

4. PODROBNE PRIPOMBE KOMISIJE

1. Spremembe EP, ki jih je Komisija sprejela in so v celoti ali deloma vključene v skupno stališče

Spremembe 2, 4, 11, 15, 17, 23-30, 33, 34, 37, 40, 46 – 49, 53-56, 58, 65-68, 73, 77 – 79 in 82 so vse povezane s pojasnitvijo, boljšo pripravo osnutka, natančnejšo pripravo osnutka ali usklajenostjo z drugimi določbami v tem besedilu. To vključuje razlikovanje med tovorom in pošto, kakor tudi določitev meril za majhna letališča/majhne zrakoplove.

Sprememba 7 navaja, da je treba zagotavljati cilj „enkratnega varnostnega pregleda“ za vse lete znotraj EU.

Spremembi 8 in 12 se nanašata na gibraltarsko letališče, za katerega je bila v Cordobi 18. septembra 2006 dogovorjena nova ministrska izjava.

Sprememba 51 se nanaša na priznavanje programov varnosti letalskih prevoznikov Skupnosti s strani držav članic, ki niso država, ki je program potrdila.

2. Spremembe EP, ki jih je Komisija zavrnila in niso v celoti ali deloma vključene v skupno stališče

Spremembe 3, 35, 43 in 44 o financiranju varnosti je Svet zavrnil. Komisija se strinja s Svetom, in sicer o tem, da ni primerno, da bi tehnični predpisi vsebovali zahteve ali obveznosti, ki se nanašajo na financiranje varnosti.

Sprememba 6 in del 57 od Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA) zahtevata, da na področju letalstva opravlja inšpekcijske preglede. Vseeno je treba ohraniti jasno razlikovanje med varnostjo in zaščito – varnost zadeva gradnjo in uporabo zrakoplova, medtem ko zaščita zadeva preprečevanje dejanj nezakonitega vmešavanja. Ker zaščita nedvomno ne sodi v pristojnost EASA, ni primerno, da se v tej uredbi spreminja področje delovanja agencije EASA.

Spremembe 19, 36 in 85 se nanašajo na preverjanje preteklosti osebja. Po mnenju Komisije te spremembe presegajo področje uporabe te uredbe, ker bi vključevale delo nacionalnih obveščevalnih služb. V skladu z načelom subsidiarnosti Komisija ne sme sodelovati pri določitvi usklajenih pravil za preverjanje preteklosti. Kar zadeva zavezujoča preverjanja preteklosti za pilote, lahko Komisija cilj podpre, vendar pa licenciranje pilotov presega področje uporabe te uredbe.

Del sprememb 20 in 21 na nesprejemljiv način spreminja opredelitev transfernih in tranzitnih potnikov, prtljage, tovora in pošte. Varnostni status potnikov, prtljage, tovora in pošte spreminja samo sprememba števila letal in ne sprememba števila letov. Če bi bile te spremembe sprejete, bi to pomenilo, da se morajo potniki, prtljaga, tovor in pošta na tranzitnih postankih izkrcati ali raztovoriti, da se ponovno pregledajo samo zaradi tega, ker se število letov na tranzitnem mestu spreminja. To ni niti potrebno niti zaželeno.

Sprememba 22 o razširitvi opredelitve potnikov, ki bi utegnili povzročati težave, se šteje za nepotrebno in neizvedljivo. Letalski prevoznik ima vedno pravico, da zaradi varnosti zavrne vkrcanje potnikov, ki se neprimerno obnašajo. Poleg tega ni jasno, kako naj se vnaprej oceni, ali bo vedenje osebe ogrožalo varnost leta – kako naj nekdo prepozna potencialnega ugrabitelja na letališču?

Sprememba 32 dodaja opredelitev „stalnih naključnih preverjanj“. Vendar pa izraza ni treba opredeliti, ker se v uredbi ne pojavlja.

Sprememba 38 zahteva, da se ocena tveganja in vpliva izvede za vse podrobne izvedbene ukrepe in postopke, ki jih je treba sprejeti, vključno z ocenjenimi stroški. Čeprav se bo izvedla ocena tveganja in vpliva splošne politike letalske varnosti, ne bi bilo primerno, da se to izvede za posamične ukrepe in postopke. Ustanovitev svetovalne skupine zainteresiranih strani (glejte spremembo 61) bo zagotovila forum za podrobnejšo oceno izvedbenih ukrepov in postopkov.

Spremembi 41 in 42 zahtevata, da države članice obvestijo Odbor in se z njim posvetujejo pred uporabo strožjih ukrepov. Z institucionalnega vidika državam članicam ni potrebno obvestiti regulativnega odbora ali se z njim posvetovati o ukrepih, ki jih želijo sprejeti, temveč mora Odbor pomagati Komisiji pri njenih regulativnih nalogah.

Sprememba 45 o pripravi odgovora tretjim državam, ki zahteva varnostne ukrepe v zvezi z leti iz letališč v EU, je deloma vključena. Vendar pa naj bi bila zahteva po posvetovanju zadevne tretje države pred odgovorom neprimerna za vključitev v uredbo Skupnosti.

Sprememba 50 prenaša odgovornost za varnost programov letalskih prevoznikov od letalskih prevoznikov na državo članico in omejuje obveznosti tega programa na nacionalni program varnosti civilnega letalstva. Kljub temu morajo letalski prevozniki izpolnjevati obveznosti tako te uredbe kot tudi nacionalnega programa varnosti civilnega letalstva, ne le slednjega. Poleg tega predlog Komisije letalskim prevoznikom, letališčem in drugim subjektom nalaga obveznosti, ki bi jih ta sprememba spremenila.

Sprememba 52 ni skladna s spremembo 53, ki je bila vključena v skupno stališče Sveta. Komisija se strinja s Svetom, da bi moral biti naslov člena 12 „program varnosti subjekta“.

Sprememba 59 od Komisije zahteva, da zagotovi pregled vsakega evropskega letališča najmanj enkrat v štirih letih od začetka veljavnosti te uredbe. To ne bi bilo realno, ker bi bodisi pomenilo, da Komisija opravi 200 pregledov letno (v primerjavi s približno 30 pregledi v letu 2005), bodisi, da Komisija države članice prisili k štiriletnemu ciklu za pregled njihovih letališč, kar ni dovolj pogosto za preglede s strani nacionalnih organov.

Sprememba 63 si prizadeva za več sporazumov o letalskem prometu s tretjimi državami. Svet ni črtal le člena 17, ker naj bi bil z upoštevanjem sklicevanja na člen 300 Pogodbe odveč, temveč tudi ni nujno, da se sklenitev sporazumov medsebojnega priznavanja poveže s sklenitvijo sporazumov o zračnih prevozih.

Spremembe 69, 70, 71, 75, 76 in 83 pojasnjujejo stopnjo podrobnosti, ki jo je treba prepustiti izvedbeni zakonodaji, čeprav je Komisija podprla cilj teh sprememb.

Sprememba 74 zagotavlja, da ni potrebno, da so letalski prevozniki registrirani agenti. Vendar, če letalski prevoznik zagotavlja varnostne preglede za drugega letalskega prevoznika, mora biti prvi vedno registrirani agent. Sklicevanje na letalskega prevoznika je zato izrecno vključeno v opredelitev „registriranega agenta“ – opredelitev (24).

Sprememba 80 si prizadeva za razširitev področja delovanja, ki presega okvir letalskih prevoznikov Skupnosti. V nasprotju z načeli mednarodnega prava, varnostna pravila med letom določi država registracije letala, ne glede na sedež poslovanja prevoznika.

3. Spremembe EP, ki jih je Komisija sprejela, vendar niso v celoti ali deloma vključene v skupno stališče

Spremembe 1, 10, 13, 16, 31 in 33 želijo poudariti, zakaj so potrebna pravila o letalski varnosti. Ne vplivajo negativno na vsebino uredbe, čeprav besedilo ni v skladu z mednarodno sprejeto terminologijo – varnost je sredstvo za preprečevanje dejanj nezakonitega vmešavanja v civilno letalstvo in s tem varovanja civilnega letalstva.

Del spremembe 5 nadomešča „kakovost“ z „ravnijo“. Program za obvladovanje kakovosti lahko preveri kakovost in raven varnosti. Zaradi doslednosti v zvezi s spremembama 49 in 56 je bilo priporočeno, da se obdrži tudi beseda „kakovost“.

Sprememba 9 izraža željo po mehanizmu solidarnosti v primeru terorističnih dejanj. Komisija priznava pomembnost tega vprašanja ob spoznanju, da posledice presegajo transportni sektor.

Sprememba 14 dodaja opredelitev letališča. Komisija bi lahko to spremembo sprejela, čeprav v tej uredbi opredelitev letališča ni nujno potrebna.

Sprememba 18 spreminja opredelitev razmejenega območja. Ta sprememba bi se lahko sprejela, čeprav to ni nujno, ker civilna javnost nima dostopa do vseh nadzorovanih delov letališča.

Spremembo 39 o navedbi stroškov za varnost na letalski karti, ali kako drugače, bi Komisija lahko sprejela, čeprav ni strogo povezana s to uredbo.

Spremembi 60 in 62 od Komisije zahtevata, da napiše letno poročilo. Komisija je raje izbrala spremembo 62, ker je zelo podobna besedilu člena 11 obstoječe Uredbe 2320/2002.

Sprememba 61 ustanavlja svetovalno skupino zainteresiranih strani na enak način kot člen 6 Uredbe (ES) št. 549/2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba. To formalizira trenuten položaj, kjer svetovalna skupina zainteresiranih strani neuradno že obstaja.

Sprememba 64 o datumu uporabe (eno leto od datuma začetka veljavnosti) je za Komisijo sprejemljiva glede na to, kdaj to uredbo sprejmeta Evropski parlament in Svet.

Sprememba 72 zahteva, da se opravijo „ustrezni“ namesto „dodatni“ varnostni pregledi nespremljane oddane prtljage. Komisija se s tem besedilom strinja, ker je opredelitev varnostnih zahtev še vedno prepuščena izvedbeni zakonodaji.

Sprememba 81 zahteva jasno opredelitev odgovornosti za sprejemanje ukrepov v primeru dejanja nezakonitega vmešavanja. Ta nova naloga Komisije bi se lahko sprejela.

Sprememba 84 , ki zahteva, da varnostna oprema izpolnjuje odobrene specifikacije, je za Komisijo sprejemljiva, če se beseda „odobrene“ nadomesti z „opredeljene“, ker v celotni Skupnosti ni vzpostavljen še noben homologacijski sistem za opremo.

5. ZAKLJUČEK

Komisija meni, da skupno stališče Sveta, soglasno sprejeto 11. decembra 2006, ne nasprotuje glavnim ciljem in temeljnemu pristopu njenega predloga ter ga zato lahko podpre.

PRILOGA

Izjave Komisije za vključitev v zapisnik Sveta

Člen 5(2) in (3) (spremenjen) „Strožji ukrepi, ki jih uporabljajo države članice“

„Komisiji se ne zdi primerno, da se njen predlog spreminja, dokler Evropski parlament ne da svojega mnenja o spremembi člena 5(2) in (3) v skupnem stališču v primerjavi s prvotnim predlogom Komisije, zlasti glede določb o izvajanju postopka odbora v zvezi s preučevanjem in odobritvijo zahteve po uporabi strožjih ukrepov s strani držav članic“.

Člen 6, „Varnostni ukrepi, ki jih zahtevajo tretje države“

„Komisija bo pri odločanju o tem, ali naj na podlagi člena 6(2) deluje na lastno pobudo ali ne, upoštevala, ali se zahteva nanaša izrecno na državo članico priglasiteljico ali pa je bila, oziroma bo najverjetneje naslovljena tudi na druge države članice“.

Člen 18, „Začetek veljavnosti“

„V obdobju od datuma začetka veljavnosti te uredbe do datuma uporabe člena 11 bo Komisija razlagala in podala razlago člena 5(4) Uredbe (ES) št. 2320/2002 z vidika člena 11 te uredbe“.

Priloga – poglavje 6, „Tovor in pošta“

„Komisija priznava, da je pošta posebna oblika tovora in mora zato opraviti posebne varnostne preglede. Takšni pregledi morajo biti sorazmerni stopnji tveganja in si morajo prizadevati tudi za to, da ne vplivajo negativno na obveznosti tržnih in javnih storitev v poštnem sektorju.

Natančne zahteve za varnostne preglede pošte bodo določene v izvedbeni zakonodaji, kljub temu pa Komisija priznava željo poštnega sektorja po ustaljenih pravilih. Zato Komisija navaja, da bo izvedbena zakonodaja temeljila na obstoječih varnostnih zahtevah ES za pošto, in bo zlasti na začetku ohranila posebna pravila za pošto, ki se prevaža izključno s poštnimi zrakoplovi.

Poleg tega Komisija navaja, da bo osnutek izvedbenih pravil za pošto predstavljen pred razveljavitvijo Uredbe (ES) št. 2320/2002 in njenih izvedbenih aktov, da se zagotovi stalnost s takojšno nadomestitvijo razveljavljenih aktov“.

Priloga – poglavje 10, „Varnostni ukrepi med letom“

„Komisija v zvezi z odstavkoma 3 in 4 poglavja 10, kot je navedeno v skupnem stališču, želi pojasniti, da si ne prizadeva obvezati države članice k sprejetju prevoza orožja med leti, niti si ne prizadeva za njihovo prepoved. Komisija priznava, da je odločitev o tem, kdaj se bo orožje prevažalo v zrakoplovu zaradi njegove možne uporabe s strani državnih uradnikov, vprašanje, glede katerega se mora odločiti vsaka država članica“.