[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 15.12.2006

COM(2006) 755 konč.

2006/0256 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 1784/2003 o skupni ureditvi trga za žita

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. UVOD

Leta 2005 je svetovna proizvodnja žit znašala 1 599 milijonov ton, nekoliko manj kot poraba (1 614 milijonov ton), medtem ko je proizvodnja koruze znašala 693 milijonov ton, poraba pa 699 milijonov ton. Koruza predstavlja skoraj polovico svetovne proizvodnje in porabe žit. Koruza se uporablja za vrsto živilskih in industrijskih proizvodov, s tem da se večinoma še vedno rabi kot živalska krma, vendar pa njena uporaba za proizvodnjo bioetanola hitro narašča, zlasti v Združenih državah.

V tržnem letu 2005/2006 je bilo v EU s koruzo posejanih več kot 6 milijonov hektarov površin, kar je skoraj 12 % celotne površine žit. Proizvodnja je obsegala skoraj 50 milijonov ton, od katerih je bilo dve tretjini celotne proizvodnje s poreklom iz Francije (28 %), Italije (20 %) in Madžarske (18 %). V EU-27 bo Romunija s 17 % deležem celotne proizvodnje koruze v EU prevzela drugo mesto, takoj za Francijo.

Srednjeročno pa bo na prihodnost sektorja žit v EU vplivalo naslednje:

- večja mednarodna konkurenca zaradi liberalizacije mednarodne trgovine;

- razvoj proizvodnje biogoriva. Leta 2004 je bilo približno 1,2 milijona ton žit uporabljenih za proizvodnjo bioetanola, kar predstavlja 0,4 % celotne letine v EU-25. Uporaba žit za proizvodnjo biogoriva v Skupnosti hitro narašča, vendar je ustanavljanje novih obratov za predelavo dolgotrajen proces.

- S pristopom Romunije in Bolgarije se bo trenutno notranje neravnotežje na trgu za žita, ki je posledica visokih stroškov notranjega prevoza, še poslabšalo.

2. INTERVENCIJSKI SISTEM EU V SEKTORJU žIT

Intervencijski sistem EU za žita je enotna najnižja cena 101,31 EUR/t[1], ki se uporablja za vsa glavna žita v EU[2]. V večini držav članic so tržne cene ponavadi višje od te odkupne cene in ponudbe za intervencijo so zmerne, zaradi česar so zaloge ponavadi obdržane na obvladljivi ravni. V južnih državah članicah, kjer je poraba večja od proizvodnje, so prevladujoče tržne cene ponavadi višje in ponudb za intervencijo skoraj ni.

Vendar pa je trenutna intervencijska cena zanimiva za regije Skupnosti z nižjimi proizvodnimi stroški. Ponavadi so to regije, ki so zelo oddaljene od glavnih območij porabe in v katerih se gospodarski subjekti srečujejo z visokimi stroški prevoza in logističnimi težavami. V navedenih regijah shema odkupa EU ne služi več kot varnostna mreža, ampak je postala pravo tržišče, za katerega se redno nameni del letine. Zaradi tega se v Skupnosti območja s primanjkljajem srečujejo z visokimi cenami žit, medtem ko so v regijah s presežki velike količine žita odkupljene za intervencijo.

Ob koncu tržnega leta 2003/2004 so skupne intervencijske zaloge v EU-25 padle na zgodovinsko raven 3,6 milijona ton. V tržnem letu 2004/2005 so zaradi obilne letine, ki je obsegala več kot 285 milijonov ton, hitro zrasle na 15,5 milijona ton, kljub vrsti ukrepov, ki so bili za odpravo intervencijskih zalog sprejeti na notranjem in zunanjih trgih. V tržnem letu 2005/2006 so se končne zaloge le nekoliko zmanjšale (14 milijonov ton), in sicer zaradi precej manjše letine (253 milijonov ton).

S pristopom Bolgarije in Romunije se bo stanje verjetno še poslabšalo. Podnebni in strukturni pogoji v teh dveh državah so idealni za proizvodnjo žit in zaradi nizkih proizvodnih stroškov bo trenutna intervencijska cena za tamkajšnje proizvajalce izredno zanimiva. Čeprav imata tako Bolgarija kot Romunija morska pristanišča, prevozna infrastruktura v notranjosti, od pridelovalnih območij do pristaniških zmogljivosti, večinoma ni razvita in je zato lahko prodaja velikih količin žit v intervencijo donosna možnost za gospodarske subjekte.

3. PROBLEMI V ZVEZI Z INTERVENCIJO PRI KORUZI

EU je bila v preteklosti neto uvoznica koruze in ob koncu tržnega leta 2003/2004, kot tudi v mnogih letih pred tem, ni bilo intervencijskih zalog koruze. Danes je postala koruza glavni problem intervencijskega sistema.

Ob koncu tržnega leta 2004/2005 so celotne intervencijske zaloge koruze v EU-25 dosegle 2,8 milijona ton. Leto pozneje je skupna količina zrasla na rekordnih 5,6 milijona ton, kar je predstavljalo že 40 % vseh intervencijskih zalog, kljub temu, da je bila letina koruze v Skupnosti za 5 milijonov ton manjša kot v predhodnem letu. Regije, ki so pred pristopom koruzo izvažale na mednarodni trg, zdaj velik del svoje letine ponudijo v intervencijo. Večina (93 %) intervencijskih zalog koruze je trenutno na Madžarskem.

Glede na tržne kazalce bo delež koruze v intervencijskih zalogah še naraščal in ob koncu tekočega tržnega leta bo, ob primerljivi letini kot v preteklem tržnem letu, več kot 2/3 intervencijskih zalog predstavljala koruza. Ocene Komisije kažejo, da lahko z ohranitvijo trenutnega intervencijskega sistema javne zaloge koruze do leta 2013 narastejo na 15,6 milijona ton.

Možnosti prodaje hitro rastočih intervencijskih zalog koruze so omejene. Mednarodne cene koruze so najnižje od vseh glavnih žit in nadaljnja prodaja na mednarodnem trgu bi pomenila visoke stroške financiranja. Po drugi strani odprodajo intervencijskih zalog na mednarodnem trgu ovirajo visoki stroški prevoza med območji s presežki in območji s primanjkljajem ter bi lahko moteče vplivala na delovanje notranjega trga, katerega pretočnost je že tako ali tako premajhna.

Tehnično gledano dolgoročno skladiščenje koruze povzroči nekatere težave, ki niso značilne za druga žita, kot sta pšenica ali ječmen. Koruza ni primerna za intervencijo in dolgotrajno skladiščenje. Med skladiščenjem se parametri kakovosti koruze lahko hitro poslabšajo in sprožijo biološko poslabšanje zrn ter širjenje gliv in škodljivcev. Kritični elementi tega procesa so največja vsebnost vlage pri odkupu ter prisotnost lomljenih ali pregretih zrn.

Komisija je nedavno sprejela strožja merila za sprejem v intervencijo, da se zagotovi, da je koruza, sprejeta v intervencijo, primernejša za dolgoročno skladiščenje, in sicer z zmanjšanjem največje dovoljene vsebnosti vlage na 13,5 %, deleža lomljenih zrn na 5 % in deleža pregretih zrn na 0,5 %. Vendar to ni končna rešitev problema, saj ne bo preprečeno večanje intervencijskih zalog v prihodnje.

4. PREDLAGANI UKREPI

Intervencijski sistem EU za žita je treba nujno prilagoditi za koruzo, sicer bodo kmetje v nekaterih regijah Skupnosti koruzo še naprej gojili za intervencijo in rast javnih zalog se bo nadaljevala. V skladu z reformo skupne kmetijske politike iz leta 2003 bi morali kmetje svoje odločitve sprejemati na podlagi tržnih signalov, vključno s povpraševanjem zasebnih subjektov. To načelo velja enako za kmete, ki proizvajajo koruzo v območjih s presežki in ki bi morali proizvajati za trg in ne za javni odkup.

Komisija meni, da je treba intervencijski odkup koruze opustiti s tržnim letom 2007/2008. Tako bi bilo na trgu za žita v EU ponovno vzpostavljeno ravnotežje, intervencijski sistem za žita pa bi zopet prevzel predvideno vlogo varnostne mreže. Proizvajalci žit v Skupnosti bodo še naprej lahko uporabljali intervencijsko shemo za glavna žita, kot sta pšenica in ječmen. Za rž so izkušnje pokazale, da je odstranitev tega žita iz intervencije v letu 2003 imela za posledico bolj dinamičen trg, bolj tržno usmerjeno proizvodnjo in boljše cene za kmete.

Koruza se seje samo spomladi. Čas tega predloga je torej povsem primeren, da se lahko kmetje odločijo glede sejanja koruze v letu 2007.

Kot dopolnilo k temu predlogu bo Komisija Svetu nemudoma predložila predlog za začasno spremembo pogojev financiranja s strani EKJS za stroške sredstev, ki so jih države članice namenile za dejavnosti javnega skladiščenja. Ta ukrep bo v letih 2007 in 2008 zagotovil olajšavo za dodatne stroške za takšne dejavnosti, ki jih bodo imele države članice z zelo visokimi notranjimi obrestnimi merami. Komisija meni, da sta predlog za odpravo intervencije za koruzo in predlog za začasno finančno olajšavo medsebojno povezana in bi ju Svet moral sprejeti istočasno.

5. UčINEK PREDLAGANIH UKREPOV

Ko bo predlagana reforma stopila v veljavo, se cena za proizvajalce koruze v regijah s presežki v Srednji Evropi ne bo bistveno spremenila, saj že danes obstaja velika razlika med intervencijsko ceno in cenami, dejansko plačanimi kmetom v teh regijah. Zato se pričakuje, da predlog ne bo povzročil bistvenega zmanjšanja proizvodnje koruze v Skupnosti.

Izvajanje tega predloga bo prispevalo k večjemu povezovanju trga za žita v EU. Koruza, ki se proizvaja v regijah s presežki v Srednji Evropi, bo ponovno konkurenčna tako na notranjem kot na svetovnih trgih, kamor se bo izvažala brez podpore, tako kot v preteklosti. Predlog bo z zmanjšanjem cene krme pripomogel tudi k večji konkurenčnosti prašičereje in perutninske proizvodnje v teh regijah ter tako podprl gospodarski razvoj v navedenih območjih.

Sčasoma se bo skupen obseg intervencijskih zalog zmanjšal. Z ohranitvijo trenutnega sistema bi skupni obseg intervencijskih zalog leta 2013 znašal 18,9 milijona ton (od tega 15,6 milijona ton koruze), z odstranitvijo koruze iz intervencije pa bo skupen obseg zalog leta 2013 znašal približno 10 milijonov ton. Poleg tega bodo zaloge vsebovale samo žita, primerna za dolgoročno skladiščenje (navadna pšenica in ječmen), in bodo zato primernejše za trženje.

6. VPLIV NA PRORAčUN

V proračunskem letu 2005 je odhodek za javno skladiščenje žit v proračunu EU znašal 442 milijonov EUR. Za leto 2006 je pričakovan odhodek približno 350 milijonov EUR, v pisnem predlogu spremembe predhodnega predloga proračuna pa so potrebe za intervencijo v sektorju žit za leto 2007 ocenjene na 316 milijonov EUR, od katerih 136,9 milijona samo za koruzo.

Z ohranitvijo dosedanjega stanja bi letna stopnja odhodkov za javno skladiščenje žit ostala nad 300 milijoni EUR, s tem predlogom pa bo v obdobju 2008–2014 skupno privarčevanih 617,8 milijona EUR. S proračunskim letom 2008 bi letni odhodki padli pod 300 milijonov EUR, po letu 2012 pa pod 200 milijonov EUR.

7. POENOSTAVITEV

Predlog bo poenostavil intervencijski sistem za žita in povečal njegovo učinkovitost, zato ga je treba šteti kot prispevek k nadaljnji poenostavitvi skupne kmetijske politike.

2006/0256 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 1784/2003 o skupni ureditvi trga za žita

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti tretjega pododstavka člena 37(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Ukrepi v zvezi s skupno ureditvijo trga za žita, določeni z Uredbo Sveta (ES) št. 1784/2003[3], vključujejo intervencijski sistem za notranji trg, katerega namen je zlasti utrditi trge in zagotoviti enakopraven življenjski standard kmečkega prebivalstva v tem sektorju.

(2) Z uporabo tega sistema v zadnjih dveh tržnih letih so nastale izredno velike intervencijske zaloge koruze, katerih prodaja na trgu Skupnosti in na mednarodnem trgu je težavna zlasti zaradi lokacije navedenih zalog. Poleg tega je koruza žito, katerega skladiščenje je zahtevno in daljše ko je obdobje skladiščenja, težje ga je prodati, saj se njegova kakovost postopoma slabša.

(3) Poleg tega je bilo po koncu navedenega obdobja ugotovljeno, da z intervencijskim sistemom, ki je bil uporabljen, ni več mogoče dosegati njegovih prvotnih ciljev, zlasti kar zadeva položaj proizvajalcev koruze v nekaterih regijah Skupnosti. V navedenih regijah je namreč navedeni sistem postal alternativna možnost za neposredno prodajo proizvodov na trgu, kljub temu, da je bila cena, dejansko plačana tem proizvajalcem za pridelano koruzo, pogosto nižja od intervencijske cene.

(4) V takšnih pogojih intervencijski sistem, posebej kar zadeva koruzo, ne služi več svojemu prvotnemu namenu in poleg tega preprečuje usmerjanje proizvodnje glede na potrebe trga.

(5) Z ohranitvijo intervencijskega sistema v njegovi trenutni obliki bi se lahko intervencijske zaloge koruze še povečale, ne da bi zadevni proizvajalci imeli koristi.

(6) Zato je treba sprejeti ustrezne ukrepe, da se zagotovi dobro delovanje trga za žita v Skupnosti. V ta namen se ob upoštevanju navedenega in obstoječih možnosti prodaje za proizvajalce na trgu izključitev koruze iz intervencijskega sistema, določenega z Uredbo (ES) št. 1784/2003, zdi najprimernejši ukrep.

(7) Uredbo (ES) št. 1784/2003 je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1784/2003 se spremeni:

1. V členu 4(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Intervencijska cena, ki maja velja za sirek, ostane veljavna v juliju, avgustu in septembru istega leta.“

2. Odstavek (1) člena 5 se nadomesti z naslednjim:

„1. Intervencijske agencije, ki jih določijo države članice, odkupijo navadno in trdo pšenico, ječmen ali sirek, ki se jim ponudijo in so bili pridelani v Skupnosti, če ponudbe izpolnjujejo določene pogoje, zlasti glede kakovosti in količine.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od tržnega leta 2007/2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

FINANČNI IZKAZ |

1. | PRORAČUNSKA VRSTICA: (nomenklatura 2007) 05 02 01 02 | ODOBRENA PRORAČUNSKA SREDSTVA (LR 2007): 316 Mio EUR |

2. | NAZIV: Uredba Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 o skupni ureditvi trga za žita |

3. | PRAVNA PODLAGA: Člen 37 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. |

4. | CILJI: Izključitev koruze iz intervencijskega sistema, določenega z Uredbo Sveta (ES) št. 1784/2003 o skupni ureditvi trga za žita. |

5. | FINANČNE POSLEDICE | 12-MESEČNO OBDOBJE (v milijonih EUR) | PRORAČUNSKO LETO 2007 (v milijonih EUR) | PRORAČUNSKO LETO 2008 (v milijonih EUR) |

5.0 | ODHODKI – V BREME PRORAČUNA ES (NADOMESTILA/INTERVENCIJE) – NACIONALNI ORGANI – DRUGO | – | –35,1 |

5.1 | PRIHODKI – LASTNA SREDSTVA ES (DAJATVE/CARINE) – NACIONALNI | – | – |

2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 |

5.0.1 | PREDVIDENI ODHODKI | –57,9 | –40,7 | –68,0 | –120,6 | –132,1 | –163,4 |

5.1.1 | PREDVIDENI PRIHODKI |

5.2 | NAČIN IZRAČUNA: Glej Prilogo. |

6.0 | ALI SE PROJEKT LAHKO FINANCIRA IZ ODOBRENIH PRORAČUNSKIH SREDSTEV, VPISANIH V USTREZNO POGLAVJE TEKOČEGA PRORAČUNA? | DA NE |

6.1 | ALI SE PROJEKT LAHKO FINANCIRA S PRENOSOM MED POGLAVJI TEKOČEGA PRORAČUNA? | DA NE |

6.2 | ALI BO POTREBNA DOPOLNITEV PRORAČUNA? | DA NE |

6.3 | ALI BO TREBA ODOBRENA PRORAČUNSKA SREDSTVA VNESTI V PRIHODNJE PRORAČUNE? | DA NE |

OPOMBE: Predlog bi omogočil skupen prihranek 617,8 mio EUR v obdobju 2008-2014. |

Priloga

mio EUR |

1 – Trenutno stanje | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | Skupaj |

Skupaj intervencija | 323,9 | 326,9 | 313,7 | 304,7 | 314,0 | 315,9 | 337,9 | 2 237,1 |

delež navadne pšenice | 54,1 | 36,4 | 28,3 | 19,2 | 12,9 | 12,2 | 9,0 | 171,9 |

delež ječmena | 73,2 | 69,0 | 38,0 | 21,8 | 23,8 | 17,2 | 40,9 | 283,9 |

delež koruze | 196,7 | 221,5 | 247,4 | 263,8 | 277,3 | 286,6 | 288,0 | 1 781,3 |

2 – Reforma | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | Skupaj |

Skupaj intervencija | 287,6 | 267,7 | 257,7 | 226,6 | 188,4 | 181,1 | 174,2 | 1 583,2 |

delež navadne pšenice | 50,4 | 36,0 | 40,6 | 59,3 | 70,1 | 77,0 | 66,2 | 399,5 |

delež ječmena | 89,5 | 114,4 | 128,1 | 122,9 | 113,1 | 104,1 | 108,0 | 780,0 |

delež koruze | 147,7 | 117,4 | 89,0 | 44,4 | 5,2 | 0,0 | 0,0 | 403,7 |

3 – Vpliv predloga = 2 – 1 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | Skupaj |

Skupaj intervencija | –36,4 | –59,2 | –56,0 | –78,2 | –125,6 | –134,8 | –163,8 | –653,9 |

delež navadne pšenice | –3,7 | –0,5 | 12,3 | 40,1 | 57,2 | 64,8 | 57,2 | 227,6 |

delež ječmena | 16,2 | 45,5 | 90,1 | 101,2 | 89,3 | 86,9 | 67,0 | 496,2 |

delež koruze | –48,9 | –104,2 | –158,4 | –219,4 | –272,1 | –286,6 | –288,0 | –1 377,6 |

4 – Dodatni odhodki – izvozna nadomestila | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | Skupaj |

1,2 | 1,3 | 15,3 | 10,1 | 5,0 | 2,7 | 0,4 | 36,1 |

Skupaj vpliv = 3 + 4 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | Skupaj |

–35,1 | –57,9 | –40,7 | –68,0 | –120,6 | –132,1 | –163,4 | –617,8 |

[1] Z mesečnimi povečanji.

[2] Uporablja se za pšenico za proizvodnjo kruha, trdo pšenico, ječmen, koruzo in sirek; ne uporablja se za krmno pšenico, rž in oves.

[3] UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).