[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 6.10.2006

COM(2006) 577 konč.

Predlog

SKLEP SVETA

o spremembi Sklepa 2004/793/ES o zaključku posvetovanj z Republiko Togo po členu 96 Sporazuma iz Cotonouja

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Glede na ponavljajoča se nespoštovanja demokratičnih načel in človekovih pravic v Togu je Evropska unija leta 2004 menila, da politične razmere kršijo bistvene dele iz člena 9 revidiranega Sporazuma iz Cotonouja[1], ter v skladu s členom 96 tega sporazuma sklicala posvetovanja z Republiko Togo.

V okviru teh posvetovanj je vlada Toga sprejela 22 zavez na področju ponovne vzpostavitve demokracije ter okrepitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki predvidevajo še posebej:

- vrnitev demokracije z vzpostavitvijo nacionalnega dialoga s tradicionalno opozicijo in civilno družbo ter v okviru tega tudi pregled volilnega sistema; na podlagi novega volilnega sistema bodo organizirane lokalne in zakonodajne volitve; spodbujanje postopka decentralizacije je namenjeno krepitvi postopka demokratizacije;

- krepitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin; vlada je zagotovila odpravo mučenja ter drugih nečloveških in ponižujočih dejanj, pravico do svobode izražanja in obveščanja, pravico do zbiranja in združevanja ter svobodo gibanja; prav tako je bil predviden pregled statutov in pooblastil Nacionalnega odbora za človekove pravice ter Visoke oblasti za avdiovizualno politiko in komunikacije, pa tudi osvoboditev političnih zapornikov in pospeševanje obravnave spisov oseb v priporu;

- krepitev pravne države in zlasti pravosodnega sistema.

Konec leta 2004 so bila vložena znatna prizadevanja in v celoti ali delno izpolnjene številne zaveze.

Smrt predsednika Eyademe 5. februarja 2005 je v državi sprožila novo politično krizo, ki je imela za posledico nazadovanje glede številnih zavez in neprimerljivo poslabšanje razmer na področju človekovih pravic, zlasti ob „ustavnem“ državnem udaru 6. februarja 2005 in spornih predsedniških volitvah iz aprila 2005. Po virih je umrlo 150 do 500 oseb. Zaradi nasilja v državi se je 40 000 prebivalcev Toga zateklo v Benin in Gano. Te razmere so bile ugotovljene na podlagi prvega spremljanja Sklepa Sveta, ki je bilo izvedeno julija 2005.

V okviru misije Združenih narodov je ugotavljanje dejstev potekalo junija 2005, njeno poročilo o kršitvah človekovih pravic v Togu, storjenih pred, med in po aprilskih predsedniških volitvah, pa je bilo objavljeno septembra 2005. V tem poročilu se zlasti obsoja sistem nekaznovanja storilcev zlorab in to, da stranka s podporo vojske ostaja na oblasti.

Opozicija je nasprotovala legitimnosti novoizvoljenega predsednika Faureja Gnassingbéja. Evropski parlament je 12. maja 2005 na to temo sprejel resolucijo.

Pod pritiskom mednarodne skupnosti je novi predsednik začel politiko odprtosti. 8. junija 2005 je bil imenovan predsednik vlade iz zmerne opozicije, 20. junija pa oblikovana vlada, v kateri je več ministrov iz zmerne opozicije. Portfelj pravosodja je bil zaupan članu opozicije. Predsednik Gnassingbé in vlada sta izpolnjevanje 22 zavez, ki so bile prevzete do Evropske unije, postavila v ospredje svojega političnega projekta.

Od takrat se je beležil stalen in izrazit napredek ne le v smislu izpolnjevanja prevzetih zavez, temveč tudi glede dveh novih vprašanj, ki sta se sprožili ob dogodkih iz leta 2005, in sicer v zvezi z vlogo vojske in begunci. Ti ukrepi so se izvajali v zahtevnih okoliščinah, ki so povezane s prisotnostjo konzervativnega krila znotraj oblasti in oboroženih sil.

Poglavitni ukrepi, kakor izhajajo iz drugega spremljanja, izvedenega marca 2006, in najnovejših političnih dogodkov do avgusta 2006, se lahko povzamejo:

- Na medijskem področju se beležijo uporaba novega zakona o medijih iz avgusta 2004, ki naj bi bil eden od najbolj liberalnih v podregiji, izboljšanje razmer v okviru javnih medijev na podlagi odprave osebnostnega kulta, zagotavljanje boljšega dostopa političnim strankam ter ponovna sestava Visoke oblasti za avdiovizualno politiko in komunikacije.

- Na pravosodnem področju je predsednik Faure avgusta 2005 imel govor, v katerem je odkrito obsodil počasen in korumpiran sodni sistem. Osvobojeni so bili politični zaporniki, aretirani med dogajanji leta 2005, zaporniki v neobičajno dolgem priporu in 11 vojakov, ki so od leta 2001 v skritem priporu. Razmere v zaporih so se izboljšale, z UNDP je bil finaliziran program reforme pravosodja, ki se začenja izvajati.

- Od aprila do avgusta 2006 je v Togu potekal pravi politični dialog s tradicionalno opozicijo, kakor je bila opredeljena v okvirnem sporazumu iz Loméja; ta dialog je temeljil na odprtem dnevnem redu, ki na zahtevo opozicije ni obravnaval le vprašanja volilnega sistema, temveč tudi institucionalna vprašanja, vojaško reformo, problem beguncev in spor zaradi zadnjih predsedniških volitev. Na podlagi tega dialoga je bil dosežen celovit politični sporazum, ki so ga 20. avgusta podpisali vsi udeleženci in v katerem so zajeta vsa ta vprašanja.

- Organi Toga so začeli izvajati določeno število ukrepov za izvedbo reforme oboroženih sil Toga, da se ločijo funkcije zunanje obrambe in notranje varnosti ter omeji vloga vojske v civilnem življenju; pripravlja se nov statut oboroženih sil; maja 2006 so civilne osebe nadomestile vojake na čelu državnih agencij za prihodke, zlasti direkcije za carine in davke; prvi ukrepi za povečanje števila osebja policije in orožniških postaj niso bili povsem pregledni, vendar pa naj bi se razmere na tem področju izboljšale.

- Poglavitna težava glede beguncev je ponovno vzpostaviti zaupanje za spodbuditev njihove vrnitve; vlada je sprejela načrt za vrnitev beguncev in sklenila, da začasno prekine postopke zoper tiste, ki so spoznani za krive storitve kaznivih dejanj. Julija in avgusta 2006 se je zaradi popuščanja političnih napetosti začela beležiti vrnitev znatnega števila beguncev.

Vprašanje glede zaveze 2.6, ki obravnava boj proti nekaznovanju, ostaja odprto. Za storilce zlorab ni predvidena nobena kazen. Odprtje urada Visokega komisariata Združenih narodov za človekove pravice v Loméju pa vseeno pomeni bistveno in spodbudno dejanje v tej smeri.

Na področju ponovne vzpostavitve demokracije je bil v okviru dialoga v Togu dosežen soglasni politični sporazum. V podpisanem besedilu je poudarek na opredelitvi volilnega sistema, ki bi omogočil organizacijo zakonodajnih volitev. Ta sporazum ne obravnava le zavez, prevzetih do Evropske unije, temveč tudi druga temeljna vprašanja, ki prispevajo k vzpostavitvi trajne nacionalne sprave, kot na primer vprašanja v zvezi z ustavnimi reformami in vojsko.

Kar zadeva zakonodajne volitve, ki so ključnega pomena za proces ponovne vzpostavitve sodelovanja s Togom, je treba poudariti, da je pri postopku spremljanja večina sogovornikov zatrdila, da si je treba vzeti čas za njihovo dobro organizacijo in zlasti pripravo verodostojnega volilnega popisa. Iztek mandata sedanje skupščine novembra 2007 pa pomeni mejni datum.

Ukrepi, ki jih odločno izvajajo organi Toga, so pozitivno usmerjeni. Zaradi politične krize v prvi polovici leta 2005 ni bilo mogoče spoštovati časovnega razporeda, ki je bil prvotno predviden za 22 zavez, trenutna dinamika pa omogoča, da se izpolnitev teh zavez doseže v roku 12–24 mesecev.

Ob upoštevanju zgoraj navedenega in v skladu s členoma 9 in 96 Sporazuma iz Cotonouja Komisija predlaga Svetu, naj za 24 mesecev podaljša obdobje veljavnosti Sklepa Sveta z dne 15. novembra 2004, omejeno prilagodi ustrezne ukrepe glede neporabljenih sredstev iz prejšnjih ERS in posledično sprejme priloženi sklep.

Predlog

SKLEP SVETA

o spremembi Sklepa 2004/793/ES o zaključku posvetovanj z Republiko Togo po členu 96 Sporazuma iz Cotonouja

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000[2] in revidiranega v Luxembourgu dne 25. junija 2005[3], ter zlasti člena 96 Sporazuma,

ob upoštevanju notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o ukrepih, ki jih je treba sprejeti, in postopkih, ki jih je treba upoštevati pri izvajanju Sporazuma o partnerstvu AKP-ES[4], in zlasti člena 3 notranjega sporazuma,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Sklep Sveta 2004/793/ES z dne 15. novembra 2004[5] o zaključku posvetovanj z Republiko Togo po členu 96 Sporazuma iz Cotonouja določa, da obdobje za spremljanje ustreznih ukrepov traja 24 mesecev od datuma njegovega sprejetja.

(2) Politična kriza, ki je nastopila po smrti predsednika Eyademe leta 2005, ni bila predvidena in je vplivala na prvotni časovni razpored za izpolnitev zavez, ki jih je prevzela vlada Toga, ter onemogočila, da se v prvotno določenem roku dosežejo zastavljeni cilji.

(3) Ob koncu tega obdobja spremljanja je bilo ugotovljeno, da so bile številne zaveze izpolnjene, poglavitne ostale zaveze pa so privedle do konkretnih pobud. Vendar pa je treba precej pomembnih ukrepov glede bistvenih delov Sporazuma iz Cotonouja še izvesti –

SKLENIL:

Člen 1

Veljavnost Sklepa 2004/793/ES o zaključku posvetovanj z Republiko Togo po členu 96 Sporazuma iz Cotonouja se podaljša za 24 mesecev, tj. do 15. novembra 2008. Redno se pregleda vsakih 6 mesecev.

Člen 2

Ukrepi, sprejeti s Sklepom 2004/793/ES na podlagi ustreznih ukrepov iz člena 96(2)(c) Sporazuma iz Cotonouja, ostanejo nespremenjeni, brez poseganja v morebitne prilagoditve, opisane v osnutku dopisa iz Priloge k temu sklepu.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije .

V Bruslju, […]

Za Svet

Predsednik

PRILOGA

Predsedniku vlade Republike Togo

Spoštovani predsednik vlade,

Evropska unija pripisuje členu 9 Sporazuma iz Cotonouja velik pomen. Bistveni deli Sporazuma so spoštovanje človekovih pravic ter načela demokracije in pravne države, na katerih temelji partnerstvo AKP-EU, zato predstavljajo temelj naših odnosov.

Evropska unija je leta 2004 menila, da politične razmere v Togu kršijo te bistvene dele, in aprila 2004 začela posvetovanja v skladu s členom 96 Sporazuma, v okviru katerih je vlada prevzela 22 zavez. Ta posvetovanja so privedla do sklepov, ki so bili predhodno sporočeni predsedniku vlade v dopisu z dne 15. novembra 2004.

Ustrezni ukrepi določajo, da obdobje spremljanja traja 24 mesecev in se zaključi 14. novembra 2006. V tem obdobju je potekal okrepljen politični dialog, ki je bil med drugim potrjen tudi z organizacijo skupnih spremljanj Sveta in Komisije julija 2005 in marca 2006.

Spremljanje prevzetih zavez kaže na izrazito izboljšanje razmer ob koncu leta 2004, ki mu je z dogajanji leta 2005 po smrti predsednika Eyademe sledilo poslabšanje. Od junija 2005 se je začela izvajati politika odprtosti, trenutno se beleži izrazito in stalno izboljšanje razmer, ki je odraz nedavno sklenjenega celovitega političnega sporazuma, v zvezi s katerim želimo čestitati organom in vsem udeležencem v Togu.

Med poglavitnimi pobudami, ki so bile sprejete, je treba opozoriti zlasti na:

- sestavo vlade odprtosti, ki vključuje člane opozicije;

- izvajanje novega zakona o medijih, prizadevanja na ravni javnih medijev za bolj uravnoteženo spremljanje aktualnih dogodkov in prvo ponovno sestavo Visoke oblasti za avdiovizualno politiko in komunikacije;

- sprejetje programa reforme pravosodja, osvoboditev političnih zapornikov, ki so bili aretirani med dogajanji leta 2005, in izboljšanje razmer v zaporih;

- vzpostavitev pravega političnega dialoga v Togu, ki je na podlagi odprtega dnevnega reda vsem strankam omogočil, da obravnavajo vse sporne točke. Na podlagi tega dialoga so 20. avgusta 2006 vsi udeleženci podpisali politični sporazum. Namen podpisanega besedila je postaviti temelje za trajno nacionalno spravo in ne le obravnavati zaveze, prevzete do Evropske unije. Poleg vprašanj, povezanih z volilnim sistemom in nekaznovanjem, obravnava tudi vprašanja glede nadaljevanja ustavnih reform in vojske;

- podpis Memoranduma o soglasju dne 10. julija 2006 z Visokim komisariatom Združenih narodov za človekove pravice za odprtje urada v Loméju, ki bo odgovoren, da pomaga vladi in spremlja vprašanje človekovih pravic v Togu.

Prav tako se ugotavlja, da so se začeli izvajati tudi ukrepi, ki se ne nanašajo izključno na 22 prevzetih zavez, temveč so z njimi tudi povezani. Gre za vojaško reformo, ki mora ločiti funkcije zunanje obrambe in notranje varnosti, ter vprašanje beguncev, za katere je treba najprej ponovno vzpostaviti zaupanje.

Nedvomno bodo vsi sprejeti ukrepi prispevali k ponovni vzpostavitvi demokracije in spoštovanju človekovih pravic ter zagotavljali izpolnjevanje prevzetih zavez.

V tem okviru želi Evropska unija izraziti svoja pričakovanja, kot so:

- konsolidacija doseženega napredka, ki jo bo treba potrditi na prihodnjih volitvah;

- izvajanje volilnega sistema, ki ga vse stranke sprejmejo in določijo v celovitem političnem sporazumu, ki omogoča izvedbo svobodnih in preglednih zakonodajnih volitev;

- opredelitev pravnega sistema, ki bi urejal financiranje političnih strank;

- nadaljevanje postopka decentralizacije;

- obravnavanje vprašanja boja proti nekaznovanju, kakor je navedeno v zavezi 2.6, priloženi našemu predhodnemu dopisu z dne 15. novembra 2004, in jamstev za spoštovanje človekovih pravic, kakor izhajajo iz zaveze 2.1;

- pregled statuta Nacionalnega odbora za človekove pravice in ponovna sestava odbora.

Evropska unija se zaveda pozitivne dinamike, ki je bila vzpostavljena v Togu, in spremlja pot, ki jo je treba še prehoditi. Na podlagi tega je sklenila, da bo obdobje spremljanja Sklepa z dne 15. novembra 2004 podaljšala na 48 mesecev in tako organom Toga omogočila, da bodo izpolnili vse prevzete zaveze.

Zato še naprej veljajo ustrezni ukrepi, ki so vam bili poslani v predhodnem dopisu z dne 15. novembra 2004.

V tem okviru se bodo neporabljena sredstva iz 6. in 7. ERS uporabila v skladu s cilji, določenimi v ustreznih ukrepih za podporo izvedbe zakonodajnih volitev, za financiranje sklada za tehnično sodelovanje, namenjenega med drugim tudi podpiranju izpolnitve 22 zavez, za podporo programa reforme pravosodja in ozaveščanja na področju človekovih pravic, pa tudi za financiranje socialnega programa za delovno intenzivna dela.

S spoštovanjem,

V Bruslju,

Za Komisijo | Za Svet |

[1] UL L 287, 28.10.2005, str. 4.

[2] UL L 317, 15.12.2000, str. 3.

[3] UL L 287, 28.10.2005, str. 4.

[4] UL L 317, 15.12.2000, str. 376.

[5] UL L 349, 25.11.2004, str. 17.