[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI | Bruselj, 5.10.2006 COM(2006) 570 konč. 2006/0183 (COD) Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o naknadnem opremljanju težkih tovornih vozil, registriranih v Skupnosti, z ogledali {SEC(2006) 1238} {SEC(2006) 1239} (predložila Komisija) OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1 OZADJE PREDLOGA Razlogi za predlog in njegovi cilji Cilj predloga direktive je izboljšanje varnosti udeležencev v cestnem prometu, zlasti ranljivih skupin, kot so pešci, kolesarji in motoristi. Te skupine so izpostavljene veliki nevarnosti, saj so pogosto vpletene v nesreče s težkimi tovornimi vozili, ki imajo na sopotnikovi strani bočni mrtvi kot. Zakonodaja, po kateri je izboljšana serija ogledal za težka tovorna vozila od leta 2006/2007 obvezna, že obstaja. Kljub temu bodo v prometu ostali obstoječi tovornjaki brez kakršnih koli izboljšav posrednega vidnega polja. Komisija predlaga, da se zahteve glede posrednega vidnega polja na bočni strani težkih tovornih vozil, ki trenutno veljajo samo za nova vozila, razširijo tudi na obstoječi vozni park težkih tovornih vozil. Splošn o ozadje Številne prometne nesreče povzročijo vozniki večjih vozil, ki spregledajo druge udeležence cestnega prometa v neposredni bližini ali poleg svojega vozila. Tovrstne nesreče so pogosto povezane s spremembo smeri v križiščih, na priključnih cestah ali v krožnem prometu, ko vozniki zaradi mrtvih kotov v neposredni okolici svojega vozila spregledajo druge udeležence v prometu. Ocenjeno je, da v takih okoliščinah v Evropi vsako leto umre 400 ljudi. Zato sta Evropski parlament in Svet sprejela Direktivo 2003/97/ES o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji naprav za posredno gledanje in vozil, opremljenih s temi napravami, ki spreminja Direktivo 70/156/EGS in razveljavlja Direktivo 71/127/EGS. V skladu s to direktivo bodo pristojni organi držav članic v letu 2006 novim tipom vozil in v letu 2007 novim vozilom podelili homologacijo samo, če bodo opremljena s kompletom ogledal in drugih sistemov za posredno gledanje, ki bodo izpolnjevali določene zahteve za zmanjšanje mrtvih kotov vozil. Nekatere države članice so menile, da je obveza, ki velja samo za nova vozila in nove tipe vozil, ne pa tudi za obstoječa vozila, premalo obsežna. Tri države članice – Nizozemska, Belgija in Danska – so zato začele izvajati nacionalne programe (zakonodaja, davčne olajšave ali druge finančne spodbude) za naknadno opremljanje določenih kategorij vozil, kot so težka tovorna vozila, ki so v tem kontekstu posebno nevarna. Poleg tega so omenjene države članice Komisijo vzpodbudile, da začne pripravljati ustrezno zakonodajo na ravni celotne EU. To so pozdravile številne druge države članice. Obstoječe določbe na področju, na katerega se predlog nanaša Evropska zakonodaja o homologaciji sistemov za posredno gledanje sega v leto 1971. Prva Direktiva 71/127/EGS je bila postopoma dopolnjena s številnimi direktivami, ki so vpeljale večje število ogledal in bolj izpopolnjena ogledala ter njihovo uporabo razširile na druge kategorije vozil. Direktiva je opredelila zahteve glede načina pritrditve vzvratnih ogledal na vozila in njihove izdelave. Vendar v zahteve držav članic ta direktiva ni posegla. Šele v letu 2003 je nova Direktiva 2003/97/ES, ki je razveljavila Direktivo 71/127/EGS, za vse države članice predpisala obvezen komplet ogledal ali drugih sistemov za posredno gledanje. Direktiva 2003/97/ES je bila spremenjena z Direktivo Komisije 2005/27/ES, ki je splošno zahtevo o namestitvi ogledal razredov IV in V za vozila s težo 7,5 tone razširila tudi na vozila s težo 3,5 tone. Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije V Beli knjigi „Evropska prometna politika za leto 2010: čas za odločitev“ si je Evropska komisija zastavila cilj, da se do leta 2010 razpolovi število smrti na cestah. V svojem tretjem akcijskem programu za varnost v cestnem prometu se je Komisija zavezala, da bo raziskala vprašanje naknadnega opremljanja težkih tovornih vozil, ki so že v prometu, z napravami za posredno gledanje, ki bi zmanjšale mrtve kote. Decembra 2005 je Skupina na visoki ravni CARS 21 sprejela desetletni načrt za konkurenčnost avtomobilske industrije v EU. V zvezi z varnostjo v cestnem prometu je skupina priporočila celostni pristop, ki obsega tehnologijo vozil, infrastrukturo in udeležence v prometu. Ta pristop je vključeval obvezno uvedbo novih varnostnih ukrepov, med drugim izboljšanje mrtvih kotov pri težkih tovornih vozilih. 2 Posvetovanje z zainteresiran IMI STRANMI IN OCENA UčINKA POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANKAMI Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev V času poteka študije stroškov in koristi v letu 2004 se je izvajalec študije posvetoval z interesnimi skupinami. Njihove pripombe so upoštevane v poročilu o študiji. Javno posvetovanje interesnih skupin je potekalo preko interneta v letu 2006. Stik z večino sodelujočih v posvetovanju je bil vzpostavljen že med izvajanjem študije. - 10 mnenj so podali proizvajalci ogledal ali drugih naprav za izboljšanje posrednega vidnega polja; - 8 mnenj so prispevale organizacije za varnost v cestnem prometu, enega med njimi tudi član Evropskega parlamenta; - 6 mnenj so podale nacionalne in mednarodne zveze cestnih prevoznikov (DK, NL, BE, ES, UK, IRU); - 7 mnenj so podale nacionalne ali regionalne oblasti (CY, DE, EL, NL, FI, NO, nemška zvezna dežela Baden-Württemberg); - 2 mnenji so podali proizvajalci in združenja proizvajalcev (ACEA in predelovalec tovornjakov Volvo); - 3 mnenja so podala združenja uporabnikov (FEMA/motoristi, FIVA/starodobna vozila, ECF/kolesarji). Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje Na splošno so vprašani naknadno opremljanje vozil z napravami za povečanje posrednega vidnega polja ocenili kot koristno. Do razlik je prišlo pri pristopu in obsegu te pobude. Nekatere interesne skupine so zagovarjale prostovoljno naknadno opremljanje, manjše vidno polje ali večje število možnosti za doseganje takšnega vidnega polja. Drugi pa so zagovarjali širitev zahtev direktive z novih vozil tudi na druge tipe vozil in starejša vozila. Komisija je skrbno pretehtala vse predloge. Zgolj prostovoljna pobuda ne zagotavlja pričakovanih rezultatov. Poleg tega Komisija pričakuje preprosto in neposredno rešitev, ki bi zmanjšala stroške in povečala koristi. Rešitve, ki so jih predlagali številni predstavniki interesnih skupin, bi najverjetneje prinesle koristi interesnim skupinam, vendar bi to škodovalo celotni učinkovitosti predloga. Na koncu je Komisija ugotovila, da so bila mnenja ranljivih udeležencev v cestnem prometu, ki so ciljna skupina tega ukrepa, v veliki večini pozitivna, kar je tudi najpomembnejše. Podrobnejši rezultati posvetovanja z interesnimi skupinami se nahajajo v oceni učinka, ki je priložena temu predlogu. Odprto posvetovanje je potekalo preko interneta od 12. 04. 2006 do 24. 05. 2006. Komisija je prejela 36 odgovorov. Rezultati so na voljo na spletnem naslovu: http://ec.europa.eu/transport/road/roadsafety/index_en.htm. Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj Zadevna strokovna področja in izvedenska mnenja Tržne raziskave, analiza stroškov in koristi Uporabljena metodologija Naročilo študije Glavne organizacije/strokovnjaki, s katerimi so potekala posvetovanja Nacionalne vlade, proizvajalci ogledal, proizvajalci vozil, uradi za varnost v cestnem prometu Povzetek prejetih in uporabljenih nasvetov Posvetovanja z interesnimi skupinami niso odkrila možnih resnih tveganj in nepopravljivih učinkov predloga. Cestni prevozniki so predlagali spremljajoče kampanje osveščanja, namenjene voznikom in ranljivim udeležencem v cestnem prometu, kar je bilo kot priporočilo vključeno v direktivo. Poleg tega je bilo navedeno, da je v nekaterih državah članicah povprečna starost vozil njihovih voznih parkov večja kot v drugih. Zato lahko države članice prosto razširijo področje uporabe direktive na vozila, starejša od deset let. Sredstva, uporabljena za javno objavo nasvetov strokovnjakov Študija stroškov in koristi je objavljena na spletnem naslovu EUROPA in jo je mogoče prenesti http://ec.europa.eu/transport/road/publications/projectfiles/mirrors_en.htm - Ocena učinka Možnost „ne storiti ničesar“ pomeni zamuditi priložnost za reševanje življenj, ki jih ponujajo neposredni in ne predragi ukrepi. Naknadno opremljanje je smiselno samo, če je dokončano pred zamenjavo celotnega voznega parka težkih tovornih vozil z novimi težkimi tovornimi vozili, pri katerih je komplet ogledal že v skladu z Direktivo 2003/97/ES. To naj bi se po ocenah zgodilo po letu 2020. Učinek direktive o naknadnem opremljanju je časovno omejen in vsako leto manj učinkovit. Druga možnost je uporaba celotnega sklopa zahtev Direktive 2003/97/ES o bočnem vidnem polju za vsa težka tovorna vozila nad 3,5 ton. Ob upoštevanju celotnega voznega parka je mogoče domnevati, da bi bil ukrep z vidika stroškov in koristi zelo učinkovit. Vendar se pričakuje, da bo pri različnih tipih vozil prihajalo do razlik v namestitvi zahtevanih naprav. Pri nekaterih, predvsem starejših tipih vozil, bi uporaba celotnega sklopa zahtev iz Direktive 2003/97/ES lahko zahtevala znatne spremembe v strukturi kabine zaradi večjega zračnega upora večjih ogledal. To bi povzročilo znatne stroške v obsegu več 1 000 EUR. Tretja možnost je uporaba različnih sklopov zahtev Direktive 2003/97/ES o bočnem vidnem polju za vsa težka tovorna vozila. Pri več kot 50 % težkih tovornih vozil, ki vozijo po evropskih cestah, je mogoča zamenjava starih stekel na ogledalih z novimi, ki so v skladu z zahtevami Direktive 2003/97/ES in pokrivajo zahtevano posredno vidno polje. Nadaljnjih 25 % vozil bi bilo mogoče opremiti z novimi ogledali, če bi se zahteve glede naknadnega opremljanja v zvezi z vidnim poljem nekoliko zmanjšale (> 99 %). Stroški naknadnega opremljanja so v teh primerih običajno nižji od 150 EUR. Večino preostalih vozil, t.j. 20–25 %, bi bilo mogoče naknadno opremiti z novimi ogledali z višjimi, a še vedno sprejemljivimi stroški. V nekaterih primerih (< 10 %), ko bi zamenjava ogledal zahtevala znatne spremembe v strukturi kabine, ali če ne bi bilo na voljo nobenega ogledala, ki bi izpolnjevalo zahtevane pogoje, je dovoljeno namestiti dodatne naprave za pokritje najmanj vidnega polja, določenega v Direktivi 2003/97/ES. 3 Pravni elementi predloga Povzetek predlaganih ukrepov Cilj te direktive je izboljšati posredno vidno polje pri obstoječih težkih tovornih vozilih in s tem pomagati pri reševanju življenj na evropskih cestah. Ker izboljšanje posrednega vidnega polja pri obstoječih težkih tovornih vozilih vključuje tehnične spremembe v že odobrenem in zakonsko veljavnem sistemu, je posebna pozornost namenjena tehnični izvedljivosti in gospodarski učinkovitosti naknadnega opremljanja. Trenutno nobena tehnična rešitev ne pokriva 100 % območja na tleh okoli vozila. To velja za osebna vozila, še zlasti pa za težka tovorna vozila. Kljub temu da so ogledala odlično sredstvo za pokritje posrednega vidnega polja in so v uporabi že odkar obstajajo avtomobili, so na določenih območjih prisotne fizične omejitve, kot so na primer območja za težkim tovornim vozilom. Največja ovira je omejena sposobnost voznika, da bi zbral, zaznal in predelal različne informacije, ki jih dobiva med vožnjo. Že z obstoječim kompletom ogledal mora voznik tovornjaka z volanom na levi strani pri zavijanju v desno, pogledati naprej in na levo, poleg tega pa tudi v dve vzvratni ogledali na desni strani in eno ogledalo za opazovanje bližnjega področja nad desnimi vrati. V tovornjakih, izdelanih po letu 2007, bo vgrajeno dodatno prednje ogledalo, ki bo v višini tal zajelo tudi območje neposredno pred vozilom. Dodatni elektronski sistemi za pokritje tako imenovanih mrtvih kotov, ki bi zlasti na obstoječih vozilih zahtevali znatne strukturne spremembe in ustvarili precejšnje stroške, najverjetneje ne bodo imeli velike vloge pri naknadnem opremljanju. Vendar pa je dovoljeno vgrajevanje tovrstnih sistemov, če so le-ti usklajeni z zahtevami Direktive 2003/97/ES. Tehnični pristop, uporabljen v direktivi o novih vozilih, poskuša odražati trenutno stanje na tem področju in predstavlja referenčni okvir za vse dejavnosti naknadnega opremljanja. Z vidika stroškov in koristi razširitev uporabe celotnega niza zahtev z novih vozil tudi na obstoječa vozila ni smiselna. Pri naknadnem opremljanju lahkih tovornih vozil ali avtobusov z ogledali ali kamerami je razmerje med koristmi in stroški v vseh primerih precej manjše od 1. Pri težkih tovornih vozilih je razmerje med koristmi in stroški večje od 1 samo pri posrednem vidnem polju na bočni strani. Na podlagi rezultatov analize stroškov in koristi je bil sprejet samo načrt za težka tovorna vozila/ bočno vidno polje. Da bi kar najbolje in pravočasno izkoristili priložnost (učinkovitost ukrepa se s časom zmanjša) in tako omogočili proizvajalcem lažje prilagajanje povpraševanju ter lastnikom starejših tovornjakov ponudili večjo prilagodljivost, je smiselno predvideti postopno izvajanje direktive o naknadnem opremljanju. Težka tovorna vozila, registrirana po letu 2004, morajo biti naknadno opremljena najkasneje v enem letu od začetka veljavnosti direktive, težka tovorna vozila, registrirana po letu 2001, v dveh letih in težka tovorna vozila, registrirana po letu 1998, v treh letih od začetka veljavnosti direktive. Stroškovna učinkovitost je osnovno načelo tega predloga. V zvezi z izvrševanjem zahtev te direktive morajo države članice določiti zanesljive, učinkovite in v določenih primerih prožne nadzorne postopke za zagotovitev, da vsa vozila, registrirana v njihovi državi, izpolnjujejo te zahteve. Večino vozil je mogoče naknadno opremiti po sprejemljivih stroških in z napravami, ki so že na voljo na trgu. V nekaterih primerih pa je naknadno opremljanje lahko tehnično bolj zahtevno. Zlasti v takšnih primerih morajo države članice poskrbeti za prilagodljive, na posameznih primerih temelječe rešitve, ki bodo inšpekcijskim organom omogočile podelitev homologacije za nadomestne rešitve. Nekatere države članice so poleg zahtev veljavne evropske zakonodaje na nacionalni ravni sprejele še dodatne ukrepe za povečanje posrednega vidnega polja na bočni strani za voznike težkih tovornih vozil. Ti pristopi niso ali pa so samo deloma usklajeni s tehničnim pristopom Direktive 2003/97/ES. Kljub temu pa se lahko tudi preko teh pristopov doseže zadostna pokritost bočnega mrtvega kota. Zato direktiva podeljuje status izjeme težkim tovornim vozilom, registriranim na Nizozemskem, Danskem in v Belgiji, ki so bila opremljena s sistemi za posredno gledanje v skladu z nacionalnimi programi še pred začetkom veljavnosti te direktive. Kljub temu morajo vse države članice poskrbeti, da so vsa težka tovorna vozila, ki so naknadno opremljena po začetku veljavnosti te direktive, naknadno opremljena s sistemi za posredno gledanje v skladu z zahtevami direktive. Poleg tega se direktiva ne uporablja za vozila, ki so bila registrirana več kot 10 let pred začetkom veljavnosti direktive. Stroški naknadnega opremljanja starejših vozil bi bili višji od pričakovanih koristi, ki bi se s krajšanjem časa do uničenja vozila očitno zmanjševale. Pravna podlaga Ukrep se predlaga na podlagi člena 71 Pogodbe ES. Načelo subsidiarnosti Načelo subsidiarnosti velja, če predlog ni v izključni pristojnosti ES. Države članice ne morejo v zadostni meri doseči ciljev predloga iz naslednjih razlogov. Z Direktivo 2003/97/ES se uskladi ogledala na evropski ravni. Pobude na ravni držav članic o naknadnem opremljanju se nanašajo samo na vozila, registrirana v ustrezni državi članici. Težka tovorna vozila so močno prisotna v evropskem in mednarodnem prometu. Rešitev na izključno nacionalni ravni ne bi bila ustrezna. Obveznost naknadnega opremljanja na nacionalni ravni bi lahko pomenila oviro v trgovini, zlasti zaradi obstoječe usklajene evropske zakonodaje. Skupni evropski pristop k naknadnemu opremljanju zagotavlja konkurenčne pogoje na visoko konkurenčnem evropskem trgu cestnih prevozov. Ukrep Skupnosti bo lažje dosegel cilje predloga zaradi sledečih razlogov. Skupna evropska obveznost ima prednosti ekonomije obsega. Preprečuje, da bi prihajalo do različnih tehničnih rešitev na nacionalni ravni, kar bi v primeru prodaje starih tovornjakov v druge evropske države, ki imajo drugačne zahteve, povzročalo težave. Evropska zakonodaja bo zmanjšala število prometnih nesreč zaradi mrtvih kotov, v katere so vpletena težka tovorna vozila, ki so registrirana v drugi državi članici. Težka tovorna vozila predstavljajo kategorijo vozil, ki je najpogosteje vključena v mednarodni promet. Ta kategorija je prva, pri kateri je treba uskladiti zahteve na ravni Skupnosti. Predlog je torej skladen z načelom subsidiarnosti. Načelo sorazmernosti Predlog je skladen z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov. Medtem ko direktiva podrobno določa tehnični pristop, pušča državam članicam veliko svobode pri oblikovanju lastnih shem za zagotovitev skladnosti. Ta možnost državam članicam pušča dovolj manevrskega prostora, da glede uveljavitve in nadzornih postopkov poiščejo stroškovno najugodnejši način za prenos direktive. Izbira instrumentov Predlagani instrumenti: direktiva Druga sredstva ne bi bila primerna iz naslednjih razlogov. Alternativa zakonski obveznosti so kampanje osveščanja in prostovoljni sporazumi v sektorju. Ker je izvajanje naknadnega opremljanja smiselno samo znotraj omejenega časovnega obdobja (4 do 6 let od leta 2007 dalje) prostovoljni sporazumi v prevozniškem sektorju niso primerni. Poleg tega razmere v sektorju očitno ne dopuščajo takih obvez. Zdi se, da so kampanje osveščanja uspešne na krajši rok. Spremljajo naj uvedbo ogledal. 4 Proračunske posledice Predlog ne vpliva na proračun Skupnosti. 5 DODATNE INFORMACIJE Simulacija, pilotna faza ali prehodno obdobje Za predlog velja oziroma bo veljalo prehodno obdobje. Korelacijska tabela Države članice predložijo Komisiji besedilo nacionalnih določb o prenosu direktive ter korelacijsko tabelo med nacionalnimi določbami in direktivo. 2006/0183 (COD) Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o naknadnem opremljanju težkih tovornih vozil, registriranih v Skupnosti, z ogledali EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 71(1)(c) Pogodbe, ob upoštevanju predloga Komisije[1], ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[2], ob upoštevanju mnenja Odbora regij[3], v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe[4], ob upoštevanju naslednjega: (1) Številne prometne nesreče povzročijo vozniki težkih tovornih vozil, ki spregledajo druge udeležence v cestnem prometu v neposredni bližini ali poleg svojega vozila. Tovrstne nesreče so pogosto povezane s spremembo smeri v križiščih, na priključnih cestah ali v krožnem prometu, ko vozniki zaradi mrtvih kotov v neposredni okolici svojega vozila spregledajo druge udeležence v prometu. Ocenjeno je, da vsako leto v tovrstnih okoliščinah umre okoli 400 ljudi, ki v večini primerov predstavljajo ranljive udeležence v cestnem prometu, kot so kolesarji, motoristi ali pešci. (2) V Beli knjigi „Evropska prometna politika za leto 2010: čas za odločitev“[5] z dne 12. septembra 2001 si je Evropska komisija zastavila cilj, da se do leta 2010 razpolovi število smrti na cestah. V svojem tretjem akcijskem programu za varnost v cestnem prometu [6]se je zavezala, da bo raziskala vprašanje naknadnega opremljanja težkih tovornih vozil, ki so že v prometu, z napravami za posredno gledanje, ki bi zmanjšale njihove mrtve kote in tako pripomogle k zmanjšanju števila smrtnih primerov v cestnem prometu. (3) V okviru končnega poročila je skupina na visoki ravni CARS 21 v svojem desetletnem načrtu z naslovom „Konkurenčni avtomobilski regulativni sistem za 21. stoletje“ priporočila celostni pristop glede varnosti v cestnem prometu, vključno z obvezno uvedbo novih varnostnih ukrepov, kot so ogledala za zmanjšanje mrtvih kotov pri težkih tovornih vozilih. (4) Čeprav ima Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/97/ES z dne 10. novembra 2003 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji naprav za posredno gledanje in vozil, opremljenih s temi napravami, ki spreminja Direktivo 70/156/EGS in razveljavlja Direktivo 71/127/EGS[7] velike možnosti za zmanjšanje smrtnih primerov, se nanaša samo na novo registrirana vozila. (5) Iz tega sledi, da obveznosti Direktive 2003/97/ES ne veljajo za vozila, ki so že v prometu. Ocenjeno je, da bodo ta vozila v celoti zamenjana šele do leta 2023. (6) Da bi se zmanjšalo število smrtnih nesreč, ki jih v skupini ranljivih udeležencev cestnega prometa povzročajo ta vozila, je treba medtem poskrbeti za naknadno opremljanje zadevnih vozil z napravami za neposredno gledanje. (7) Obstoječa vozila morajo biti zato opremljena z ogledali za zmanjšanje mrtvih kotov na bočni strani, ki izpolnjujejo tehnične zahteve Direktive 2003/97/ES. To je tehnično izvedljivo pri večini zadevnih vozil. (8) Vendar pa je pri vozilih, ki imajo kratek čas do izteka življenjske dobe, pri vozilih, katerih bočna ogledala pokrijejo le malo manjše vidno polje, kot ga zahteva Direktiva 2003/97/ES, in pri vozilih, ki jih ni mogoče opremiti z ogledali, skladnimi s to direktivo, treba v ustrezni in sorazmerni obliki poskrbeti za izjeme. (9) Da bi trg lahko obvladal povečano povpraševanje po ogledalih v zelo kratkem času, je treba poskrbeti za prehodna obdobja. (10) Težka tovorna vozila, ki so bila pred začetkom veljavnosti Direktive 2003/97/ES naknadno opremljena z napravami za posredno gledanje, ki v velikem delu pokrivajo vidno polje v skladu z zahtevami navedene direktive, je treba izvzeti iz zahtev te zakonodaje. (11) Izvajanje naknadnega opremljanja spremljajo ukrepi za dvigovanje zavesti o nevarnostih mrtvih kotov pri težkih tovornih vozilih. (12) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predlaganega ukrepa, namreč naknadnega opremljanja obstoječih vozil v prometu v ES, in bi bilo zato zaradi obsega in učinkov ukrepa cilje laže doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe ES. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvira, ki je potreben za dosego teh ciljev. SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO: Člen 1 Direktiva določa zahteve o opremljanju vozil kategorij N2 in N3, navedenih v Direktivi Sveta 70/156/EGS, ki so registrirana v Skupnosti, s sistemi za posredno gledanje. Člen 2 1. Direktiva se uporablja za vozila kategorij N2 in N3 iz točke 2 Priloge II k Direktivi 70/156/ES, ki niso zajeta v Direktivi 2003/97/ES[8]. 2. Direktiva se ne uporablja za naslednja vozila: (a) vozila kategorij N2 in N3, registrirana več kot 10 let pred datumom iz člena 7; (b) vozila kategorij N2 in N3, pri katerih namestitev ogledal razreda VI in V ni mogoča na način, ki omogoča izpolnjevanje naslednjih pogojev: (i) da noben del ogledala, ne glede na mesto pritrditve, ni manj kot 2 m (± 10 cm) nad tlemi, ko je vozilo obremenjeno z največjo tehnično dovoljeno maso, (ii) da so ogledala v celoti vidna z vozniškega mesta; (c) vozila kategorij N2 in N3, za katera so pred začetkom veljavnosti Direktive 2003/97/ES veljali nacionalni ukrepi z zahtevami po namestitvi drugih načinov za neposredno gledanje, katerih vidno polje pokriva najmanj 95 % celotnega vidnega polja na tleh, ki ga omogočajo ogledala razredov IV in V iz navedene direktive. Člen 3 Z datumom začetka veljavnosti, navedenem v členu 7, države članice zagotovijo, da so vsa vozila iz člena 2(1) na sovoznikovi strani opremljena z ogledali za opazovanje bližnjega področja in širokokotnimi ogledali, ki izpolnjujejo zahteve za ogledala razredov IV in V v skladu z Direktivo 2003/97/ES. Z odstopanjem od prvega odstavka so vozila skladna z zahtevami te direktive, če so opremljena s kombinacijo ogledal, katerih vidno polje pokriva najmanj 99 % celotnega vidnega polja na tleh, ki ga omogočajo ogledala razredov IV in V iz Direktive 2003/97/ES. Člen 4 Z odstopanjem od prvega odstavka člena 3 lahko države članice določijo, da: (1) morajo vozila, registrirana od 4 do 7 let pred datumom iz člena 7, izpolnjevati zahteve te direktive najkasneje v 1 letu od tega datuma; (2) morajo vozila, registrirana od 7 do 10 let pred datumom iz člena 7, izpolnjevati zahteve te direktive najkasneje v 2 letih od tega datuma. Člen 5 Vozila kategorij N2 in N3, ki zaradi pomanjkanja tehničnih rešitev ne morejo biti opremljena z ogledali, skladnimi z Direktivo, so lahko opremljena z drugimi napravami za posredno gledanje, v kolikor pokrivajo najmanj enako vidno polje, kot je določeno v drugem odstavku člena 3. Vozilom, naknadno opremljenim v skladu s prvim pododstavkom, pristojni organi držav članic posebej podelijo homologacijo. Člen 6 Države članice ukrepe Direktive pospremijo s pobudami za zviševanje osveščenosti med udeleženci v cestnem prometu glede nevarnostih mrtvih kotov pri vozilih. Člen 7 1. Države članice sprejmejo zakone, in druge predpise za uskladitev s to direktivo najkasneje [1 leto po začetku veljavnosti Direktive]. Države članice takoj sporočijo Komisiji besedila teh določb in korelacijsko tabelo med temi določbami in Direktivo. Države članice se pri sprejetju določb sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Države članice določijo način sklicevanja. 2. Države članice sporočijo Komisiji besedila glavnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva. Člen 8 Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije . Člen 9 Ta direktiva je naslovljena na države članice. V Bruslju, Za Evropski parlament Za Svet Predsednik Predsednik [1] UL C, , str. . [2] UL C, , str. . [3] UL C, , str. . [4] UL C, , str. . [5] COM(2001) 370 konč. [6] COM(2003) 311 konč. [7] UL L 25, 29.1.2004, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 2005/27/EC (UL L 81, 30.3.2005, str. 4). [8] UL L 42, 23.2.1970, str.1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2006/40/ES (UL L 161, 14.6.2006, str. 12.)