[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 28.7.2006

COM(2006) 427 konč.

2006/0147 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o aromah in nekaterih živilskih sestavinah z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih ter spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89, Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91, Uredbe (ES) št. 2232/96 in Direktive 2000/13/ES {SEK(2006) 1042}{SEK(2006) 1043}

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

OZADJE PREDLOGA |

( Razlogi za predlog in njegovi cilji Direktiva Sveta 88/388/EGS določa opredelitev arom, splošna pravila uporabe, zahteve po označevanju in mejne vrednosti za snovi, ki ogrožajo zdravje ljudi. Določa, da mora zakonodaja Skupnosti v zvezi z aromami upoštevati predvsem varovanje zdravja ljudi. Direktivo je treba bistveno spremeniti, da bo upoštevala tehnološki in znanstveni razvoj na področju arom. Poleg tega je treba zaradi sprejetja Uredbe (ES) št. 178/2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane, nekatere določbe prilagoditi, ostale pa na novo uvesti. Za večjo jasnost in učinkovitost se Direktiva 88/388/EGS nadomesti s tem predlogom. Predlog nove uredbe o aromah in živilskih sestavinah z aromatičnimi lastnostmi, kot del paketa o sredstvih za izboljšanje živil, je vključen v zakonodajni in delovni program Komisije za leto 2005. |

( Splošno ozadje Člen 1 Direktive 88/388/EGS omejuje področje uporabe Direktive na arome. Vendar so s členom 4(c) določene mejne vrednosti za nekatere neželene snovi v živilih, ki vsebujejo arome in živilske sestavine z aromatičnimi lastnostmi. Države članice uporabljajo te mejne vrednosti različno: nekatere jih uporabljajo za živila, ki vsebujejo le arome; druge jih uporabljajo za živila, ki vsebujejo tako arome kot tudi živilske sestavine z aromatičnimi lastnostmi. Tudi mejne vrednosti je treba prilagoditi, da bodo upoštevale najnovejša znanstvena mnenja EFSA. Strokovni odbor za aromatične snovi pri Svetu Evrope je predlagal pogoje za proizvodnjo procesnih arom in mejne vrednosti za nekatere neželene snovi. Uporaba izraza „naravnim enak“ se zdi potrošnikom nejasna. Poleg tega zahtevajo potrošniki podatke o viru naravnih arom. Uporabo izraza „naraven“ je treba omejiti na arome, ki se pridobivajo izključno iz naravnih aromatičnih snovi in/ali aromatičnih pripravkov. Potrošnike je treba obvestiti, če ima živilo dimljen okus zaradi arom dima. Predlog je vključen v paket o „sredstvih za izboljšanje živil“, skupaj z uredbami o aditivih za živila, o živilskih encimih in o skupnem postopku za njihovo odobritev. |

( Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog Direktiva Sveta 88/388/EGS z dne 22. junija 1988 o približevanju zakonodaje držav članic o aromah za uporabo v živilih in izhodnih surovinah za njihovo proizvodnjo določa splošna načela, ki veljajo za uporabo arom v živilih: določa opredelitve arom, aromatičnih snovi, aromatičnih pripravkov, procesnih arom in arom dima; omejuje dodajanje in prisotnost nekaterih toksikološko pomembnih snovi v aromah in/ali živilih, katerim so bile dodane arome in živilske sestavine z aromatičnimi lastnostmi; določa pravila za označevanje arom, ki so kot take namenjene za prodajo proizvajalcem živil in končnim potrošnikom; zahteva sprejetje natančnejših določb o nosilcih arom, aromatičnih snoveh, procesnih aromah, aromah dima in postopkih proizvodnje ter aditivih, topilih in pomožnih tehnoloških sredstvih za arome, analiznih metodah in metodah vzorčenja ter merilih čistosti in mikrobioloških merilih. Zaradi zadnje alinee so bili sprejeti naslednji pravni akti: 1. Postopek uvedbe pozitivnega seznama aromatičnih snovi za uporabo v in na živilih je bil sprejet kot Uredba (ES) št. 2232/96 Evropskega parlamenta in Sveta. Pozitivni seznam je treba sprejeti do julija 2005. 2. Uredba (ES) št. 2065/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. novembra 2003 o aromah dima, ki se uporabljajo ali so namenjene uporabi v ali na živilih. 3. Direktiva 2003/114/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. decembra 2003 o spremembi Direktive 95/2/ES o aditivih za živila, razen barvil in sladil. |

( Usklajenost z drugimi politikami Cilja politike sta: varovanje zdravja ljudi in interesov potrošnikov, oblikovanje jasnega okvira, ki omogoča inovacije in nov tehnološki razvoj, tako da lahko evropska industrija ohranja vodilni položaj na področju arom. Tako bosta ta cilja prispevala k strateškim ciljem Komisije iz Lizbonske strategije, petletnemu načrtu Komisije in Beli knjigi Komisije o varnosti živil, objavljeni leta 2000. |

POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA |

( Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi |

Metode posvetovanja, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev Mnenje držav članic in zainteresiranih strani je bilo ocenjeno s posvetovanji v različnih delovnih skupinah in dvostranskimi srečanji, na katerih so se obravnavali delovni dokumenti. Poleg tega je bil različnim zainteresiranim stranem poslan vprašalnik. Med zainteresiranimi stranmi, ki so bile vključene, so: BEUC (Evropska potrošniška organizacija) CAOBISCO (Zveza industrij čokolade, piškotov in slaščic v EU) CEPS (Evropska organizacija za proizvodnjo alkoholnih pijač) CIAA (Združenje živilske industrije in industrije pijač EU) EACGI (Evropsko združenje industrije žvečilnih gumijev) EDA (Evropsko združenje za mlečne izdelke) EFFA (Evropsko združenje za dišave in arome) EHGA (Evropsko združenje pridelovalcev zelišč) EHIA (Evropsko združenje za zeliščne poparke) ESA (Evropsko združenje za začimbe) FIC Europe (Evropsko združenje za dišave) SFMA (Združenje proizvajalcev arom dima) |

Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje Po vsakem posvetovanju so se upoštevale pripombe in prilagodila besedila. O predlogu obstaja splošno soglasje. Povzetek odzivov po končnih posvetovanjih je: 1. Pojasnitev področja uporabe Obstaja splošno soglasje, da se je treba izogibati odstopanjem med državami članicami. 2. Opredelitve arom 2.1 Omejevanje uporabe izraza „naraven“ Soglasje o učinku nove opredelitve aromatičnih snovi, ki med naravnim enakimi in umetnimi aromatičnimi snovmi ne razlikuje več, ne obstaja. Razlogi za omejevanje so: preprečuje zmedo; izraz „naraven“ se ohranja za proizvode, ki so res naravni; za to razlikovanje ni toksikološke podlage in je dodatno upravno breme. Črtanje tega izraza bo poenostavilo zakonodajo. Razlogi proti omejevanju so povezani zlasti z dejstvom, da bo treba spremeniti vertikalno zakonodajo, ki v nekaterih kategorijah živil ne dovoljuje umetnih arom. 2.2 Uvedba kategorije „druge arome“ Podjetja, ki razvijajo nove arome, podpirajo uvedbo te kategorije, ker omogoča razvoj novih arom, ki niso vključene v druge opredelitve. Potrošniške organizacije podpirajo uvedbo te kategorije, ker zagotavlja večjo preglednost in varnost. 3. Nove določbe za označevanje 3.1 Stroški označevanja Možen učinek novih določb se zdi omejen. Uvedba prehodnega obdobja lahko omeji možne stroške. 3.2 Obveščanje potrošnikov Države članice in potrošniške organizacije menijo, da bo predlog omogočil boljše obveščanje potrošnikov o naravi uporabljenih arom. Živilska industrija in zlasti združenja za trgovino so manj navdušena ali celo proti tej novi določbi za označevanje. 4. Mejne vrednosti za snovi, ki povzročajo zaskrbljenost zaradi toksikoloških lastnosti Države članice bodo pri nadzorovanju bolj učinkovite, ker se bodo osredotočile na živila, ki največ prispevajo k vnosu snovi, ki povzročajo zaskrbljenost zaradi toksikoloških lastnosti, ter ne več na živila in pijače na splošno. 5. Spremljanje vnosa Države članice so zaskrbljene, da bodo za spremljanje vnosa snovi iz Priloge II in snovi, za katere so določene omejitve uporabe, potrebna dodatna sredstva. |

( Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj |

Zunanja izvedenska mnenja niso bila potrebna. |

( Ocena učinka Pričakovan učinek na različne možnosti zadeva gospodarske in družbene vidike. Učinki na okolje se pri zadevnih različnih možnostih ne pričakujejo. 1. Brez ukrepanja 1.1 Gospodarski učinek Gospodarske razmere bodo postale negativne: Nov tehnološki razvoj se ne spodbuja. . Jasne določbe, ki upoštevajo najnovejši znanstveni in tehnološki razvoj, so potrebne za preprečitev trgovinskih ovir s tretjimi državami. Evropska industrija lahko izgubi vodilni položaj na svetovnem trgu. 1.2 Družbeni učinek Zdravje potrošnikov ni dobro varovano, ker: Mejne vrednosti snovi, ki povzročajo zaskrbljenost zaradi toksikoloških lastnosti, ne upoštevajo najnovejšega znanstvenega mnenja. Mejne vrednosti snovi, ki povzročajo zaskrbljenost zaradi toksikoloških lastnosti, na splošno v živilih in pijačah ne omogočajo nadzora, ki temelji na tveganju. Zahteva potrošnikov po bolj informativnem označevanju ni izpolnjena. 2. Nezakonodajni ukrep 2.1 Gospodarski učinek Trenutno zakonodaja na področju arom ne obstaja. Smernice ne morejo preglasiti obstoječe zakonodaje. To lahko povzroči nasprotujoče in nejasne razmere za industrijo ter posledično negativen gospodarski učinek. 2.2 Družbeni učinek Smernice so lahko v nasprotju z obstoječo zakonodajo in zato niso najučinkovitejši način za varovanje zdravja potrošnikov. Nejasen pravni položaj bo povzročil izgubo zaupanja potrošnikov v zvezi z uporabo arom. 3. Deregulacija zakonodaje na področju arom 3.1 Gospodarski učinek To bi lahko povzročilo, da bi vsaka država članica oblikovala svoja pravila za izvajanje. Ker je lahko dojemanje tveganja med državami članicami različno, bi to povzročilo neučinkovito delovanje notranjega trga. 3.2 Družbeni učinek Razlike v pristopu do ocene varnosti med državami članicami bodo povzročile nejasne razmere za potrošnike, z različnimi stopnjami varovanja ter izgubo zaupanja v nekatere države članice in notranji trg. 4. Sprememba Direktive Sveta 88/388/EGS 4.1 Gospodarski učinek Uvedba potrebnih sprememb v obstoječo Direktivo bi imela ugoden gospodarski učinek, kot je pojasnjeno v odstavku 5. Spremembe k prilogam I in II ter drugim določbam za varovanje javnega zdravja in trgovine bo treba vseeno uvesti s postopkom soodločanja. Vendar je potreben učinkovitejši postopek odobritve za vodenje pozitivnega seznama, ki vsebuje približno 2 600 aromatičnih snovi za uporabo v in na živilih. Količina potrebnih sprememb lahko povzroči nejasno zakonodajo. 4.2 Družbeni učinek Pričakuje se pozitiven učinek na javno zdravje zaradi celovitega sistema za oceno varnosti arom, prilagoditve mejnih vrednosti snovi, ki povzročajo zaskrbljenost zaradi toksikoloških lastnosti, najnovejšega znanstvenega mnenja in z omogočanjem nadzora nad tistimi snovmi v živilih, pri katerih obstaja največje tvegane. 5. Predlog nove uredbe 5.1 Gospodarski učinek 5.1.1 Učinek na upravne zahteve za podjetja Odprava razlikovanja med naravnim enakimi in umetnimi aromatičnimi snovmi, pri čemer sta obe vrsti snovi kemično sintetizirani, bo povzročila zmanjšanje upravnih zahtev z uskladitvijo določb v vseh državah članicah. Potrebna bodo dodatna prizadevanja za uskladitev s spremembami, ki so predlagane za označevanje arom. Vendar bodo te začasne, dokler se oznake ne uskladijo z novimi zahtevami. Poleg tega so prizadevanja omejena v primerjavi z dodatno pridobljeno preglednostjo, ki je bila s strani potrošnikov ocenjena kot pozitivna. Za omejitev prizadevanj in zadevnih stroškov se predlaga prehodno obdobje za prilagoditev novim zahtevam po označevanju. 5.1.2 Učinek na inovacije in raziskovanje Posebne določbe za uporabo in odobritev arom pojasnjujejo, kdaj je treba oceniti varnost arom. Nekatere arome so z opredelitvijo izvzete iz ocenjevanja. To bo industriji omogočilo pravilnejšo oceno stroškov razvoja novih arom. Predlog prav tako določa, kateri načini priprave se lahko sprejmejo, da se omogoči označevanje „naravno“. To je pomembno za nadaljnji razvoj in proizvodnjo novih naravnih arom. Uvedba kategorije „druge arome“ je za inovacije in raziskovanje pozitivna. Če se razvijejo nove kategorije arom, se lahko odobrijo, če je bila ocenjena njihova varnost. 5.1.3 Učinek na gospodinjstva Potrošnik bo bolje obveščen o naravi arom v živilih. Ne pričakuje se, da bo predlagana uredba vplivala na cene živil. 5.1.4 Učinek na tretje države in mednarodne odnose Ta predlog bo nadalje uskladil zakonodajo na področju arom ter ustvaril enoten trg v EU in predvidljivost za uvoznike. Posledica uskladitve zakonodaje na področju arom bo boljši položaj Evropske unije pri pogajanjih s tretjimi državami o uvedbi arom v sistem Codex Alimentarius. Evropska skupnost bo lahko ohranila vodilni položaj proizvajalca in razvijalca arom. 5.1.5 Učinek na javne organe Države članice bodo pri nadzorovanju bolj učinkovite, ker se bodo osredotočile na živila, ki največ prispevajo k vnosu snovi, ki povzročajo zaskrbljenost zaradi toksikoloških lastnosti. Nacionalno zakonodajo bo treba prilagoditi v tistih državah, v katerih obstajajo nekatere kategorije živil, ki se jim lahko dodajo le naravne ali naravnim enake aromatične snovi. Kljub temu bo ta poenostavitev povzročila zmanjšanje upravnih zahtev. . Države članice so zaskrbljene, da bodo za spremljanje vnosa snovi iz Priloge II in snovi, za katere so določene omejitve uporabe, potrebna dodatna sredstva. Vendar je to nujno za zagotovitev, da bo uredba učinkovita pri varovanju zdravja potrošnikov. Države članice niso predložile podatkov o potrebnih sredstvih. Učinek posebnega spremljanja vnosa arom se lahko bistveno zmanjša z organizacijo tega spremljanja skupaj s spremljanjem vnosa aditivov, ki ga že zahteva zakonodaja EU. 5.2 Družbeni učinek Pričakuje se pozitiven učinek na javno zdravje zaradi celovitega sistema za ocenjevanje varnosti arom na ravni Skupnosti. Nadzor omejitev za snovi, ki povzročajo zaskrbljenost zaradi toksikoloških lastnosti, se bo osredotočil na živila, pri katerih obstaja največje tveganje, kar bo povzročilo učinkovitejše varovanje zdravja potrošnikov. Sklepi spremljanja vnosa se lahko uporabijo za prilagoditev zakonodaje, kadar se zdi, da vnos predstavlja tveganje za varnost. |

Komisija je izvedla oceno učinka iz delovnega programa, poročilo je na voljo na http://ec.europa.eu/food/food/chemicalsafety/additives/index_en.htm |

PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA |

( Povzetek predlaganih ukrepov Uredba bo bolje zagotavljala učinkovito delovanje notranjega trga v zvezi z aromami, ki se uporabljajo ali so namenjene uporabi v ali na živilih, in nekaterimi živilskimi sestavinami z aromatičnimi lastnostmi, zagotovila bo podlago za zagotavljanje visoke ravni varovanja zdravja ljudi ter za zaščito interesov potrošnikov. |

( Pravna podlaga Člen 95 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti |

( Načelo subsidiarnosti Načelo subsidiarnosti se uporablja, če predlog ni v izključni pristojnosti Skupnosti. |

Države članice ne morejo zadostno doseči ciljev predloga zaradi naslednjega(-ih) razloga(-ov): |

Ukrepi, ki jih sprejmejo le države članice, bi lahko povzročili nejasne razmere za potrošnike, z različnimi stopnjami varovanja, ter izgubo zaupanja v nekatere države članice in notranji trg. |

Cilji predloga bodo bolje doseženi z ukrepi Skupnosti zaradi naslednjega(-ih) razloga(-ov): |

Upravljati je treba pozitivni seznam s približno 2 600 aromatičnih snovi. Pričakuje se približno 100 vlog za odobritev na leto. To zahteva usklajen in centraliziran pristop. |

Učinkovitost postopka odobritve in uspešno delovanje notranjega trga bosta pokazala, da se cilji najbolje dosežejo z ukrepi Unije. |

Učinkovito delovanje notranjega trga v zvezi z aromami, uporabljenimi v in na živilih, pri čemer se varuje zdravje in zaščitijo interesi evropskih potrošnikov, se lahko najbolje doseže s centraliziranim postopkom odobritve. |

Predlog je zato v skladu z načelom subsidiarnosti. |

( Načelo sorazmernosti Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti zaradi naslednjega(-ih) razloga(-ov). |

Za boljše izkoriščanje nadzornih zmogljivosti držav članic in organiziranega nadzora, ki temelji na tveganju, bo pozornost namenjena aromam in snovem v živilih, ki zbujajo največjo skrb. |

Ocena varnosti arom je omejena le na aromatične snovi, netradicionalne pripravke ter vire rastlinskega in živalskega izvora, razen živil. Obvezno označevanje je omejeno na „aromo“, „aromo dima“ in vir naravnih arom. |

( Izbira instrumentov |

Predlagan instrument: uredba |

Druga sredstva ne bi bila ustrezna zaradi naslednjega(-ih) razloga(-ov): Na področju arom je bila z Direktivo Sveta 88/388/EGS dosežena visoka raven usklajevanja. Za zagotovitev stalnega uspešnega delovanja notranjega trga, pri čemer se varuje zdravje ljudi in zaščitijo interesi potrošnikov, je uredba najustreznejše orodje. |

PRORAčUNSKE POSLEDICE |

Skupnost lahko financira vzpostavitev usklajene politike in sistema na področju živilskih arom in živilskih sestavin z aromatičnimi lastnostmi, vključno z: razvojem ustrezne baze podatkov za zbiranje in shranjevanje vseh podatkov v zvezi z zakonodajo Skupnosti na področju arom, izvajanjem študij, potrebnih za pripravo in razvoj zakonodaje na področju arom za živila, izvajanjem študij, potrebnih za usklajevanje postopkov, meril za odločanje in zahtev po podatkih za olajšanje delitve dela med državami članicami ter za pripravo navodil na teh področjih. |

B. DODATNE INFORMACIJE |

( Razveljavitev obstoječe zakonodaje Sprejetje predloga bo povzročilo razveljavitev obstoječe zakonodaje. |

( Evropski gospodarski prostor Predlagani akt zadeva EGP in se mora zato razširiti na Evropski gospodarski prostor. |

1. 2006/0147 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 37 in 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[2],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Direktivo Sveta 88/388/EGS z dne 22. junija 1988 o približevanju zakonodaje držav članic o aromah za uporabo v živilih in izhodnih surovinah za njihovo proizvodnjo[3] je treba posodobiti glede na tehnični in znanstveni razvoj. Za večjo jasnost in učinkovitost je treba Direktivo 88/388/EGS nadomestiti s to uredbo.

(2) Sklep Sveta 88/389/EGS z dne 22. junija 1988 o seznamu izhodnih surovin in snovi, uporabljenih pri proizvodnji arom, ki ga sestavi Komisija[4], predvideva sestavo navedenega seznama v 24 mesecih po sprejetju Sklepa. Navedeni sklep je zdaj zastarel in ga je treba razveljaviti.

(3) Direktiva Komisije 91/71/EGS z dne 16. januarja 1991 o dopolnitvi Direktive Sveta 88/388/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o aromah za uporabo v živilih in izhodnih surovinah za njihovo proizvodnjo[5] določa pravila za označevanje arom. Ta pravila se nadomestijo s to uredbo, direktivo pa je treba zdaj razveljaviti.

(4) Prosti pretok varnih in zdravstveno ustreznih živil je pomemben vidik notranjega trga in znatno prispeva k zdravju in dobremu počutju državljanov ter njihovim socialnim in gospodarskim interesom.

(5) Za varovanje zdravja ljudi mora področje uporabe te uredbe zajemati arome, izhodne surovine za arome in živila, ki vsebujejo arome. Zajemati mora tudi nekatere živilske sestavine z aromatičnimi lastnostmi, ki se dodajajo živilom predvsem za dodajanje arome in znatno prispevajo k prisotnosti nekaterih nezaželenih naravnih snovi v živilih („živilske sestavine z aromatičnimi lastnostmi“), njihove izhodne surovine in živila, ki jih vsebujejo.

(6) Arome in živilske sestavine z aromatičnimi lastnostmi se lahko uporabljajo le, če izpolnjujejo merila iz te uredbe. Biti morajo varne za uporabo, zato je treba za nekatere arome opraviti oceno tveganja, preden se dovoli njihova prisotnost v živilih. Kupca ne smejo zavajati, zato je treba njihovo prisotnost v živilu vedno navesti z ustrezno označbo.

(7) Od leta 1999 sta Znanstveni odbor za prehrano in pozneje Evropska agencija za varnost hrane izrazila mnenja o več naravnih snoveh v izhodnih surovinah za arome in živilske sestavine z aromatičnimi lastnostmi[6], ki po mnenju Strokovnega odbora za aromatične snovi pri Svetu Evrope povzročajo skrb zaradi toksikoloških lastnosti. Snovi, za katere je Znanstveni odbor za prehrano potrdil skrb zaradi toksikoloških lastnosti, je treba obravnavati kot nezaželene snovi, ki se kot take ne smejo dodajati živilom.

(8) Zaradi naravne prisotnosti v rastlinah so nezaželene snovi lahko prisotne v aromatičnih pripravkih in živilskih sestavinah z aromatičnimi lastnostmi. Rastline se tradicionalno uporabljajo kot živila ali živilske sestavine. Treba je določiti ustrezne mejne vrednosti za prisotnost teh nezaželenih snovi v živilih, ki najbolj prispevajo k vnosu teh snovi v človeško telo, ob upoštevanju potrebe po varovanju zdravja ljudi in njihove neizogibne prisotnosti v tradicionalnih živilih.

(9) Na ravni Skupnosti je treba uvesti določbe, da se prepove ali omeji uporaba nekaterih rastlinskih ali živalskih snovi, ki povzročajo skrb za zdravje ljudi, v proizvodnji arom in živilskih sestavin z aromatičnimi lastnostmi ter njihova uporaba v proizvodnji živil.

(10) Oceno tveganja mora opraviti Evropska agencija za varnost hrane, v nadaljevanju „Agencija“, ustanovljena z Uredbo (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane[7].

(11) Da se zagotovi usklajenost, je treba oceno tveganja ter odobritev arom in izhodnih surovin, ki jih je treba ovrednotiti, izvesti v skladu s postopkom iz Uredbe (ES) št. […] o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, živilske encime in arome za živila[8].

(12) Aromatične snovi so kemično določene snovi z aromatičnimi lastnostmi. Program ovrednotenja aromatičnih snovi je stalen program v skladu z Uredbo (ES) št. 2232/96 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. oktobra 1996 o določitvi postopka Skupnosti za aromatične snovi, uporabljene ali namenjene za uporabo v ali na živilih[9]. V skladu z navedeno uredbo je treba v petih letih po sprejetju navedenega programa sprejeti seznam aromatičnih snovi. Določiti je treba nov rok za sprejetje navedenega seznama. Predlaga se vključitev navedenega seznama v seznam iz člena 2(1) Uredbe (ES) št. […].

(13) Aromatični pripravki so arome v obliki neobdelanih surovin ali po obdelavi za prehrano ljudi, ki niso kemično določene snovi in se z ustreznimi fizikalnimi, encimskimi ali mikrobiološkimi postopki pridobivajo iz snovi rastlinskega, živalskega ali mineralnega izvora. Aromatičnih pripravkov iz živil ni treba ovrednotiti ali odobriti za uporabo v in na živilih, razen če obstaja dvom glede njihove varnosti. Kljub temu je treba varnost aromatičnih pripravkov iz neživilskih snovi pred odobritvijo ovrednotiti.

(14) Uredba (ES) št. 178/2002 opredeljuje živilo kot vsako snov ali izdelek v predelani, delno predelani ali nepredelani obliki, ki je namenjen za uživanje ali se smiselno pričakuje, da ga bodo uživali ljudje. Snovi rastlinskega, živalskega ali mikrobiološkega izvora, za katere je doslej obstajalo veliko dokazov za uporabo v proizvodnji arom, se zato obravnavajo kot živilske snovi, čeprav so nekatere od teh izhodnih surovin, kot so palisandrov les, sekanci hrastovine ali listi jagode, morda ne uporabljajo kot hrana. Teh snovi ni treba ovrednotiti.

(15) Toplotno obdelanih arom, proizvedenih iz živil v dovoljenih pogojih, prav tako ni treba ovrednotiti ali odobriti za uporabo v in na živilih, razen če obstaja dvom glede njihove varnosti. Kljub temu je treba pred odobritvijo ovrednotiti varnost toplotno obdelanih arom iz neživilskih snovi ali proizvedenih v nedovoljenih pogojih.

(16) Uredba (ES) št. 2065/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. novembra 2003 o aromah dima, ki se uporabljajo ali so namenjene uporabi v ali na živilih[10], določa postopek za oceno varnosti in odobritev arom dima ter si prizadeva za uvedbo seznama primarnih dimnih kondenzatov in primarnih katranskih frakcij, katerih uporaba je dovoljena ob izključitvi vseh ostalih.

(17) Predhodne sestavine arome dajo živilu aromo zaradi kemičnih reakcij med obdelavo živila. Predhodnih sestavin arom iz živil ni treba ovrednotiti ali odobriti za uporabo v in na živilih, razen če obstaja dvom glede njihove varnosti. Kljub temu je treba varnost predhodnih sestavin arom iz neživilskih snovi pred odobritvijo ovrednotiti.

(18) Druge arome, ki ne spadajo med zgoraj opredeljene arome, se lahko uporabljajo v in na živilih, potem ko opravijo postopek ovrednotenja in odobritve.

(19) Snovi rastlinskega, živalskega, mikrobiološkega ali mineralnega izvora, ki niso živila, se lahko odobrijo za proizvodnjo arom, potem ko se njihova varnost znanstveno ovrednoti. Morda je treba odobriti le uporabo nekaterih delov snovi ali določiti pogoje za uporabo.

(20) Aromo ali izhodno surovino, ki spada na področje uporabe Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi[11], je treba odobriti v skladu z navedeno uredbo, preden se odobri v skladu s to uredbo.

(21) Aromatične snovi ali aromatični pripravki so lahko označeni kot „naravni“, le če izpolnjujejo nekatera merila, ki preprečujejo zavajanje potrošnikov.

(22) Posebne zahteve po podatkih morajo preprečiti zavajanje potrošnikov glede izhodne surovine, uporabljene za proizvodnjo naravnih arom. Če se aroma vanilje, na primer, pridobiva iz lesa, je to treba navesti.

(23) Potrošnike je treba obvestiti, če je dimljen okus posameznega živila posledica dodatka arom dima. V skladu s členom 5 Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil[12] ime, pod katerim se izdelek prodaja, potrošnika ne sme zmesti glede tega, ali je izdelek dimljen konvencionalno s svežim dimom ali je obdelan z aromami dima. To direktivo je treba prilagoditi opredelitvam arom, arom dima in izrazu „naraven“ za opis arom, določenih v tej uredbi.

(24) Za ovrednotenje varnosti aromatičnih snovi za zdravje ljudi je bistveno poznati podatke o uživanju in uporabi aromatičnih snovi. Zato je treba redno preverjati količino aromatičnih snovi, ki se dodajajo živilom.

(25) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[13].

(26) Priloge II do V k tej uredbi je treba prilagoditi znanstvenemu in tehničnemu napredku.

(27) Da se zakonodaja Skupnosti na področju arom razvije in posodobi na skladen in učinkovit način, je treba zbirati podatke, izmenjavati informacije in usklajevati delo med državami članicami. V ta namen je lahko koristno izvesti študije za obravnavo posebnih vprašanj, da se olajša postopek odločanja. Primerno je, da Skupnost financira takšne študije kot del svojega proračunskega postopka. Financiranje teh ukrepov zajema Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali[14], zato bo pravna podlaga za financiranje navedenih ukrepov Uredba (ES) št. 882/2004.

(28) Do uvedbe seznama Skupnosti je treba zagotoviti ovrednotenje in odobritev aromatičnih snovi, ki niso zajete v programu ovrednotenja iz Uredbe (ES) št. 2232/96. Zato je treba določiti prehodno ureditev. V skladu z navedeno ureditvijo je treba takšne aromatične snovi ovrednotiti in odobriti v skladu s postopkom iz Uredbe (ES) št. [uredba o postopkih]. Vendar se časovni roki, ki jih navedena uredba določa Agenciji za sprejetje mnenja in Komisiji za predložitev osnutka uredbe, ki posodablja seznam Skupnosti, Stalnemu odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ne smejo uporabljati, ker je treba dati prednost stalnemu programu ovrednotenja.

(29) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja ukrepa, ki ga je treba sprejeti, tj. določiti pravil Skupnosti o uporabi arom in nekaterih živilskih sestavin z aromatičnimi lastnostmi v in na živilih, ter se ta zaradi enotnosti trga in visoke ravni varstva potrošnikov lažje doseže na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Ta uredba v skladu z načelom sorazmernosti, ki je opredeljeno v istem členu, ne presega tega, kar je nujno za dosego navedenih ciljev.

(30) Uredbo Sveta (EGS) št. 1576/89 z dne 29. maja 1989 o določitvi splošnih pravil o opredelitvi, opisu in predstavitvi žganih pijač[15] in Uredbo Sveta (EGS) št. 1601/91 z dne 10. junija 1991 o določitvi splošnih pravil za opredelitev, opis in predstavitev aromatiziranih vin, aromatiziranih pijač na osnovi vina in aromatiziranih mešanih pijač iz vinskih proizvodov[16] je treba prilagoditi nekaterim novim opredelitvam iz te uredbe.

(31) Uredbe (EGS) št. 1576/89, (EGS) št. 1601/91 in (ES) št. 2232/96 ter Direktivo 2001/13/ES je treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE POJMOV

Člen 1 Vsebina

Ta uredba določa pravila za arome in živilske sestavine z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih, da se zagotovi učinkovito delovanje notranjega trga in visoka raven varovanja zdravja ljudi in varstva potrošnikov.

Za navedene namene ta uredba določa:

(a) seznam Skupnosti arom in izhodnih surovin, odobrenih za uporabo v in na živilih, ki je določen v Prilogi I („seznam Skupnosti“);

(b) pogoje uporabe arom in živilskih sestavin z aromatičnimi lastnostmi v in na živilih;

Člen 2 Področje uporabe

1. Ta uredba se uporablja za:

(a) arome, ki se uporabljajo ali so namenjene za uporabo v ali na živilih, razen arom dima, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 2065/2003;

(b) živilske sestavine z aromatičnimi lastnostmi;

(d) izhodne surovine za arome in živilske sestavine z aromatičnimi lastnostmi.

2. Ta uredba se ne uporablja za:

(a) snovi, ki imajo izključno sladek, kisel ali slan okus;

(b) neobdelana ali nesestavljena živila.

3. Po potrebi se lahko v skladu s postopkom iz člena 18(2) odloči, ali neka snov ali mešanica snovi, surovina ali vrsta živila spada na področje uporabe te uredbe ali ne.

Člen 3 Opredelitve pojmov

1. Za namene te uredbe se uporabljajo opredelitve pojmov iz uredb (ES) št. 178/2002 in št. 1829/2003.

2. Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve:

(a) „arome“ pomenijo izdelke, ki:

(i) kot taki niso namenjeni uživanju in se dodajajo živilu za vonj in/ali okus;

(ii) so proizvedeni ali sestavljeni iz naslednjih kategorij: aromatične snovi, aromatični pripravki, toplotno obdelane arome, arome dima, predhodne sestavine arom ali druge arome ali njihove mešanice;

(b) „aromatična snov“ pomeni kemično določeno snov z aromatičnimi lastnostmi;

(c) „naravna aromatična snov“ pomeni aromatično snov, ki se z ustreznimi fizikalnimi, encimskimi ali mikrobiološkimi postopki pridobiva iz snovi rastlinskega, živalskega ali mikrobiološkega izvora, v neobdelanem stanju ali po obdelavi za prehrano ljudi z enim ali več tradicionalnimi postopki za pripravo hrane, naštetimi v Prilogi II;

(d) „aromatični pripravek“ pomeni izdelek, ki ni aromatična snov, pridobljen iz:

(i) živila z ustreznimi fizikalnimi, encimskimi ali mikrobiološkimi postopki, v neobdelanem stanju ali po obdelavi za prehrano ljudi z enim ali več tradicionalnimi postopki za pripravo hrane, naštetimi v Prilogi II, in/ali z ustreznimi fizikalnimi postopki;

in/ali

(ii) snovi rastlinskega, živalskega ali mikrobiološkega izvora, ki ni živilo in je pridobljena z enim ali več tradicionalnimi postopki za pripravo hrane, naštetimi v Prilogi II, in/ali ustreznimi fizikalnimi, encimskimi ali mikrobiološkimi postopki;

(e) „toplotno obdelana aroma“ pomeni izdelek, pridobljen po toplotni obdelavi mešanice sestavin, ki same nimajo nujno aromatičnih lastnosti in od katerih vsaj ena vsebuje dušik (amin), druga pa je reducirajoč sladkor; sestavine za izdelavo toplotno obdelanih arom so lahko:

(i) živilo;

in/ali

(ii) izhodna surovina, ki ni živilo;

(f) „aroma dima“ pomeni izdelek, pridobljen s frakcioniranjem in prečiščevanjem kondenziranega plina, pri čemer nastajajo primarni dimni kondenzati, primarne katranske frakcije in/ali arome dima, kot so opredeljeni v točkah (1), (2) in (4) člena 3 Uredbe (ES) št. 2065/2003;

(g) „predhodna sestavina arome“ pomeni izdelek, ki sam nima nujno aromatičnih lastnosti in se namerno dodaja živilu le za ustvarjanje arome, tako da se razbije ali reagira z drugimi sestavinami med obdelavo živila; pridobljena je lahko iz:

(i) živilo;

in/ali

(ii) izhodna surovina, ki ni živilo;

(h) „druga aroma“ pomeni aromo, ki se doda ali nameni za dodajanje živilu, da mu doda vonj in/ali okus, ter ki ne spada v opredelitve (b) do (g);

(i) „živilska sestavina z aromatičnimi lastnostmi“ pomeni živilsko sestavino, ki ni aroma in ki se lahko doda živilu predvsem za aromo ali spremembo arome;

(j) „izhodna surovina“ pomeni snov rastlinskega, živalskega, mikrobiološkega ali mineralnega izvora, iz katere se proizvajajo arome ali živilske sestavine z aromatičnimi lastnostmi; lahko je:

(i) živilo;

ali

(ii) izhodna surovina, ki ni živilo;

(k) „ustrezen fizikalni proces“ pomeni fizikalni postopek, ki namerno ne spreminja kemične narave sestavin arome in ne vključuje uporabe singletnega kisika, ozona, anorganskih katalizatorjev, kovinskih katalizatorjev, organsko-kovinskih reagentov in/ali UV-sevanja.

3. V opredelitvah iz odstavka 2(d), (e), (g) in (j) se izhodne surovine, za katere doslej obstaja veliko dokazov o uporabi za proizvodnjo arom, obravnavajo kot živila.

4. Po potrebi se lahko v skladu s postopkom iz člena 18(2) določi, ali neka snov spada v posebno kategorijo iz odstavka 2(b) do (j).

POGLAVJE II

POGOJI ZA UPORABO AROM, ŽIVILSKIH SESTAVIN Z AROMATIČNIMI LASTNOSTMI IN IZHODNIH SUROVIN

Člen 4 Splošni pogoji za uporabo arom ali živilskih sestavin z aromatičnimi lastnostmi

Le arome ali živilske sestavine z aromatičnimi lastnostmi, ki izpolnjujejo naslednje pogoje, se lahko uporabljajo v ali na živilih:

(a) na podlagi razpoložljivih znanstvenih dokazov ne ogrožajo zdravja potrošnika;

(b) njihova uporaba ne zavaja potrošnika.

Člen 5 Prisotnost nekaterih snovi

1. Snovi iz dela A Priloge III se kot take ne dodajajo živilom.

2. Mejne vrednosti nekaterih snovi, ki so naravno prisotne v aromah in živilskih sestavinah z aromatičnimi lastnostmi, v sestavljenih živilih iz dela B Priloge III, ne smejo biti presežene zaradi uporabe arom in živilskih sestavin z aromatičnimi lastnostmi v in na teh živilih.

Mejne vrednosti se uporabljajo za sestavljena živila, pripravljena za uživanje ali pripravljena v skladu z navodili proizvajalca.

3. Podrobna pravila za izvajanje odstavka 2 se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 18(2).

Člen 6 Uporaba nekaterih izhodnih surovin

1. Izhodne surovine iz dela A Priloge IV se ne uporabljajo za proizvodnjo arom in živilskih sestavin z aromatičnimi lastnostmi.

2. Arome in živilske sestavine z aromatičnimi lastnostmi, proizvedene iz izhodnih surovin iz dela B Priloge IV, se lahko uporabljajo le pod pogoji iz navedene priloge.

Člen 7 Arome, ki jih ni treba ovrednotiti in odobriti

1. Naslednje arome se lahko uporabljajo v ali na živilih brez odobritve na podlagi te uredbe, če so v skladu s členom 4:

(a) aromatični pripravki iz člena 3(2)(d)(i);

(b) toplotno obdelane arome iz člena 3(2)(e)(i), ki izpolnjujejo pogoje za proizvodnjo toplotno obdelanih arom in so v skladu z mejnimi vrednostmi za nekatere snovi v toplotno obdelanih aromah, določenimi v Prilogi V;

(d) živilske sestavine z aromatičnimi lastnostmi.

2. Ne glede na odstavek 1, če Komisija, država članica ali Evropska agencija za varnost hrane („Agencija“) izrazi dvome glede varnosti arom ali živilskih sestavin z aromatičnimi lastnostmi iz odstavka 1, Agencija opravi oceno tveganja teh arom ali živilskih sestavin z aromatičnimi lastnostmi. Členi 4 do 6 Uredbe (ES) št. [uredba o postopkih] se potem uporabljajo smiselno.

Če je potrebno, Komisija po prejemu mnenja Agencije sprejme ukrepe v skladu s postopkom iz člena 18(2). Takšni ukrepi se določijo v prilogah III, IV in/ali V, kot je ustrezno.

POGLAVJE III

SEZNAM SKUPNOSTI AROM IN IZHODNIH SUROVIN, ODOBRENIH ZA UPORABO V ALI NA ŽIVILIH

Člen 8 Arome in izhodne surovine, ki jih je treba vrednotiti in odobriti

To poglavje se uporablja za:

(a) aromatične snovi;

(b) aromatične pripravke iz člena 3(2)(d)(ii);

(c) toplotno obdelane arome, pridobljene s segrevanjem sestavin, ki delno ali v celoti spadajo na področje uporabe člena 3(2)(e)(ii) ali ne izpolnjujejo pogojev za proizvodnjo toplotno obdelanih arom in ne dosegajo mejnih vrednosti za nekatere nezaželene snovi iz Priloge V;

(d) predhodne sestavine arom iz člena 3(2)(g)(ii);

(e) druge arome iz člena 3(2)(h);

(f) izhodne surovine, ki niso živila iz člena 3(2)(j)(ii).

Člen 9 Seznam Skupnosti arom in izhodnih surovin

Le tiste arome in izhodne surovine iz člena 8, ki so na seznamu Skupnosti, se lahko kot take dajo na trg in uporabljajo v ali na živilih.

Člen 10 Vključitev arom in izhodnih surovin na seznam Skupnosti

1. Aroma ali izhodna surovina se lahko v skladu s postopkom iz Uredbe (ES) št. [skupni postopek] vključi na seznam Skupnosti le, če izpolnjuje pogoje iz člena 4.

2. Vnos za aromo ali izhodno surovino v seznamu Skupnosti navaja:

(a) identifikacijo odobrene arome ali izhodne surovine;

(b) po potrebi pogoje, pod katerimi se aroma lahko uporablja.

3. Seznam Skupnosti se spremeni v skladu s postopkom iz Uredbe (ES) št. […] o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, živilske encime in arome za živila.

Člen 11 Arome ali izhodne surovine, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 1829/2003

Aroma ali izhodna surovina, ki spada na področje uporabe Uredbe (ES) št. 1829/2003, se lahko vključi v seznam Skupnosti po odobritvi v skladu s postopkom iz člena 7 Uredbe (ES) št. 1829/2003.

POGLAVJE IV

OZNAČEVANJE

ODDELEK 1

OZNAČEVANJE AROM, KI NISO NAMENJENE ZA PRODAJO KONČNEMU POTROŠNIKU

Člen 12 Označevanje arom, ki niso namenjene za prodajo končnemu potrošniku

Arome, ki niso namenjene za prodajo končnemu potrošniku, se lahko tržijo le, če so na embalaži, posodah ali v spremnih dokumentih navedeni podatki iz členov 13 in 14, ki morajo biti dobro vidni, jasno berljivi in neizbrisni.

Člen 13 Splošne zahteve po podatkih za označevanje arom

1. Na embalaži ali posodah arom, ki niso namenjene za prodajo končnemu potrošniku, so navedeni naslednji podatki:

(a) prodajna oznaka: beseda „aroma“ ali natančnejše ime ali opis arome;

(b) ime ali naziv podjetja ter naslov proizvajalca, izvajalca pakiranja ali prodajalca;

(c) navedba „za uporabo v živilih“ ali navedba „za omejeno uporabo v živilih“ ali podrobnejši opis predvidene uporabe v živilih;

(d) seznam v padajočem vrstnem redu glede na težo:

(i) kategorij prisotnih arom in

(ii) imen vseh drugih snovi ali surovin v izdelku ali, če je ustrezno, njihova številka E;

(e) navedba mejne vrednosti za vsako sestavino ali skupine sestavin, za katere velja količinska omejitev pri uporabi v živilu, in/ali ustreznih podatkov, navedenih z jasnimi in razumljivimi izrazi, da se kupcu omogoči ravnanje v skladu s to uredbo ali drugo zadevno zakonodajo Skupnosti;

(f) če je potrebno, posebni pogoji za shranjevanje in uporabo;

(g) minimalen rok trajanja;

(h) oznaka serije ali lota;

(i) neto količina.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 so lahko podatki iz točk (c) do (g) navedenega odstavka navedeni le v spremnih dokumentih pošiljke, ki se predložijo hkrati ali pred pošiljko, pod pogojem, da je na dobro vidnem delu embalaže ali posode tega proizvoda navedba „namenjeno za proizvodnjo živil in ne za maloprodajo“.

Člen 14 Posebne zahteve po podatkih za prodajno oznako arom

1. Izraz „naraven“ se lahko uporablja le za opis arome v prodajni oznaki iz člena 13(1)(a), kot je določeno v odstavkih 2 do 6.

2. Izraz „naraven“ za opis arome se lahko uporablja le, če aromatična sestavina vsebuje le aromatične pripravke in/ali naravne aromatične snovi.

3. Izraz „naravna(-e) aromatična(-e) snov(-i)“ se lahko uporablja le za arome, katerih aromatična sestavina vsebuje izključno naravne aromatične snovi.

4. Izraz „naraven“ se lahko uporablja le skupaj s sklicevanjem na živilo, kategorijo živila ali rastlinski ali živalski izvor arome le, če je vsaj 90 % [v m/m] aromatične sestavine pridobljene iz navedene izhodne surovine.

Aromatična sestavina lahko vsebuje aromatične pripravke in/ali naravne aromatične snovi.

Opisana bo kot „naravna aroma <<živila(-) ali kategorije živila>> ali naravni <<nosilec(-ci)>> arom“.

5. „Naravna aroma <<živila(-) ali kategorije živila>> ali naravni <<nosilec(-ci)>> arom z drugimi naravnimi aromami“ se lahko uporablja le, če aromatična sestavina delno izhaja iz navedene izhodne surovine in je jasno prepoznavna.

Aromatična sestavina lahko vsebuje aromatične pripravke in/ali naravne aromatične snovi.

6. Izraz „naravna aroma“ se lahko uporablja le, če aromatična sestavina izvira iz drugih izhodnih surovin in kadar sklicevanje na izhodne surovine ne kaže njihove arome ali okusa.

Aromatična sestavina lahko vsebuje aromatične pripravke in/ali naravne aromatične snovi.

ODDELEK 2

OZNAČEVANJE AROM, NAMENJENIH ZA PRODAJO KONČNEMU POTROŠNIKU

Člen 15 Označevanje arom, namenjenih za prodajo končnemu potrošniku

1. Brez poseganja v Direktivo 2000/13/ES se arome, namenjene za prodajo končnemu potrošniku, lahko tržijo le, če je na embalaži navedba „za uporabo v živilih“ ali navedba „za omejeno uporabo v živilih“ ali podrobnejši opis namena uporabe v živilih, ki mora biti dobro viden, jasno berljiv in neizbrisen.

2. Izraz „naraven“ se uporablja za opis arome v prodajni oznaki iz člena 13(1)(a) le, kot je določeno v členu 14.

POGLAVJE V

POSTOPKOVNE DOLOČBE IN IZVAJANJE

Člen 16 Poročanje nosilcev živilske dejavnosti

1. Nosilci živilske dejavnosti ali njihovi predstavniki poročajo Komisiji o letnih količinah aromatičnih snovi, dodanih živilom v Skupnosti, in ravneh uporabe za vsako kategorijo živila v Skupnosti.

2. Podrobna pravila za izvajanje odstavka 1 se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 18(2).

Člen 17 Spremljanje in poročanje držav članic

1. Države članice vzpostavijo sisteme za spremljanje uživanja in uporabe arom s seznama Skupnosti in uživanja snovi iz Priloge III ter o svojih ugotovitvah vsako leto poročajo Komisiji in Agenciji.

2. Po posvetovanju z Agencijo lahko države članice v skladu s postopkom iz člena 18(2) sprejmejo skupno metodologijo za zbiranje podatkov o uživanju in uporabi arom s seznama Skupnosti ter snovi iz Priloge III.

Člen 18 Odbor

1. Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali (v nadaljnjem besedilu „Odbor“).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Obdobje, določeno v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, je tri mesece.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 19 Spremembe prilog II do V

Spremembe prilog II do V k tej uredbi, da bo izražala znanstveni in tehnični napredek, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 18(2).

Člen 20 Financiranje usklajenih politik s strani Skupnosti

Pravna podlaga za financiranje ukrepov iz te uredbe je člen 66(1)(c) Uredbe (ES) št. 882/2004.

POGLAVJE VI

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 21 Razveljavitve

1. Direktiva 88/388/EGS, Sklep 88/389/EGS in Direktiva 91/71/EGS se razveljavijo.

Uredba (ES) št. 2232/96 se razveljavi z začetkom uporabe seznama iz člena 2(2) navedene uredbe.

2. Sklicevanja na razveljavljene akte se štejejo kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 22 Uvedba seznama Skupnosti arom in izhodnih surovin ter prehodna ureditev

1. Seznam Skupnosti se uvede z vstavitvijo seznama aromatičnih snovi iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 2232/96 v Prilogo I k tej uredbi na dan njenega sprejetja.

2. Do uvedbe seznama Skupnosti se Uredba (ES) št. […] [skupni postopek] uporablja za vrednotenje in odobritev aromatičnih snovi, ki niso vključene v program vrednotenja iz člena 4 Uredbe (ES) št. 2232/96.

Z odstopanjem od navedenega postopka se obdobji šestih mesecev in devetih mesecev iz člena 5(1) in člena 7 Uredbe (ES) št. […] [skupni postopek] ne uporabljata za takšno vrednotenje in odobritev.

3. Vsi ustrezni prehodni ukrepi se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 18(2).

Člen 23 Sprememba Uredbe (EGS) št. 1576/89

Uredba (EGS) št. 1576/89 se spremeni:

1. Člen 1(4)(m) se spremeni:

(a) Drugi pododstavek točke (1)(a) se nadomesti z:

„Druge aromatične snovi, opredeljene v členu 3(2)(b) Uredbe (ES) št. […], in/ali aromatične rastline ali deli aromatičnih rastlin se lahko dodatno uporabijo, vendar morajo biti organoleptične lastnosti brina zaznavne, pa čeprav so lahko včasih manj izrazite.“

(b) Točka 2(a) se nadomesti z:

„Pijača se lahko imenuje ‚gin‘, če se proizvaja z aromatizacijo organoleptično ustreznega etanola kmetijskega izvora z aromatičnimi snovmi, opredeljenimi v členu 3(2)(b) Uredbe (ES) št. […], in/ali aromatičnimi pripravki, opredeljenimi v členu 3(2)(d) navedene uredbe, tako da je prevladujoč okus po brinu.“

„Pijača se lahko imenuje ‚destilirani gin ‘, če se pridobiva izključno z redestilacijo organoleptično ustreznega etanola kmetijskega izvora primerne kakovosti z začetno alkoholno stopnjo najmanj 96 vol % v destilarnah, ki se tradicionalno uporabljajo za gin, v navzočnosti brinovih jagod in drugih kmetijskih rastlin pod pogojem, da prevladuje okus po brinu. Izraz ‚destilirani gin ‘ se prav tako lahko uporablja za mešanico destilata in etanola kmetijskega izvora enake sestave, čistosti in vsebnosti alkohola. Aromatične snovi, opredeljene v členu 3(2)(b) Uredbe (ES) št. […], in/ali aromatični pripravki, kakor je navedeno v (a), se prav tako lahko uporabijo za aromatiziranje destiliranega gina . London gin je vrsta destiliranega gina .“

2. Drugi pododstavek člena 1(4)(n)(1) se nadomesti z:

„Dodatno se smejo uporabiti druge aromatične snovi, opredeljene v členu 3(2)(b) Uredbe (ES) št. […], in/ali aromatični pripravki, opredeljeni v členu 3(2)(d) navedene uredbe, vendar mora prevladovati okus po kumini.“

3. Prvi pododstavek člena 1(4)(p) se nadomesti z:

„Žgane pijače, pri katerih prevladuje grenak okus in so proizvedene z aromatiziranjem etanola kmetijskega izvora z aromatičnimi snovmi, opredeljenimi v členu 3(2)(b) Uredbe (ES) št. […], in/ali aromatičnimi pripravki, opredeljenimi v členu 3(2)(d) navedene uredbe.“

4. Prvi pododstavek člena 1(4)(u) se nadomesti z:

„Žgana pijača, proizvedena z aromatizacijo etanola kmetijskega izvora aromo nageljnovih žbic in/ali cimeta z uporabo enega od naslednjih postopkov: maceracije in/ali destilacije, redestilacije alkohola v navzočnosti delov zgoraj navedenih rastlin, dodajanjem aromatičnih snovi, opredeljenih v členu 3(2)(b) Uredbe (ES) št. […], nageljnovih žbic ali cimeta, ali kombinacije teh metod.“

5. Prvi in drugi odstavek člena 4(5), razen seznamov iz točk (a) in (b), se nadomestita z:

„Pri pripravi žganih pijač iz člena 1(4), razen pri tistih iz člena 1(4)(m), (n) in (p), se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in pripravki, opredeljeni v členu 3(2)(b) in (d) Uredbe (ES) št. […].

Kljub temu je uporaba aromatičnih snovi, opredeljenih v členu 3(2)(b) Uredbe (ES) št. […], in aromatičnih pripravkov, opredeljenih v členu 3(2)(d) navedene uredbe, dovoljena v likerjih, razen pri spodaj navedenih:“.

Člen 24 Sprememba Uredbe (EGS) št. 1601/91

Člen 2(1) se spremeni:

1. Prva podalinea tretje alinee točke (a) se nadomesti z:

„− aromatičnih snovi in/ali aromatičnih pripravkov, kakor je opredeljeno v členu 3(2)(b) in (d) Uredbe (ES) št. […], in/ali“.

2. Prva podalinea druge alinee točke (b) se nadomesti z:

„− aromatičnih snovi in/ali aromatičnih pripravkov, kakor je opredeljeno v členu 3(2)(b) in (d) Uredbe (ES) št. […], in/ali“.

3. Prva podalinea druge alinee točke (c) se nadomesti z:

„− aromatičnih snovi in/ali aromatičnih pripravkov, kakor je opredeljeno v členu 3(2)(b) in (d) Uredbe (ES) št. […], in/ali“.

Člen 25 Sprememba Uredbe (ES) št. 2232/96

Odstavek 1 člena 5 Uredbe (ES) št. 2232/96 se nadomesti z:

“1. Seznam aromatičnih snovi iz člena 2(2) se sprejme v skladu s postopkom iz člena 7 najpozneje do 31. decembra 2008.“

Člen 26 Sprememba Direktive 2000/13/ES

Priloga III k Direktivi 2000/13/ES se nadomesti z:

„Priloga III

OZNAČEVANJE AROM NA SEZNAMU SESTAVIN

1. Brez poseganja v odstavek 2 se arome poimenujejo z izrazi:

- ‚arome‘ ali bolj natančnim imenom ali opisom arome, če aromatična sestavina vsebuje arome, kot so opredeljene v členu 3(2)(b), (d), (e), (g) in (h) Uredbe (ES) št. […] Evropskega parlamenta in Sveta* [Uredba o aromah];

- ‚aroma(-e) dima‘, če aromatična sestavina vsebuje arome, kot so opredeljene v členu 3(2)(f) Uredbe ES št. […] [Uredba o aromah], in daje živilu dimljen okus.

2. Izraz ‚naraven‘ za opis arom se uporablja, kot je določeno v členu 14 Uredbe (ES) št. […] [Uredba o aromah].“

* UL L […], […], […].

Člen 27 Začetek veljavnosti

Uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Uporablja se od [vstaviti datum] [ 24 mesecev po začetku veljavnosti ]. Vendar se členi 9, 23 in 24 uporabljajo od datuma začetka uporabe seznama Skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

Seznam skupnosti arom in izhodnih surovin, odobrenih za uporabo v in na živilih

PRILOGA II

Seznam tradicionalnih postopkov priprave živil, s katerimi se pridobijo naravne aromatične snovi in naravni aromatični pripravki

sekljanje | premazovanje |

kuhanje, pečenje, cvrtje (do 240 °C) | hlajenje |

rezanje | destilacija/rektifikacija |

sušenje | emulzifikacija |

izparevanje | ekstrakcija, vključno z ekstrakcijo s topilom |

fermentacija | filtriranje |

mletje | segrevanje |

poparjenje | maceracija |

mikrobiološki postopek | mešanje |

lupljenje | precejanje |

stiskanje | hlajenje/zamrzovanje |

praženje/pečenje na žaru | izžemanje |

namakanje |

PRILOGA III

Prisotnost nekaterih snovi

Del A: Snovi, ki se kot take ne smejo dodati živilu

agaricinska kislina

kapsaicin

hipericin

Beta-azaron

1-alil-4-metoksibenzen

cianovodikova kislina

mentofuran

4-alil-1,2-dimetoksibenzen

pulegon

kvasin

1-alil-3,4-metilen dioksibenzen, safrol

teukrin A

tujon (alfa in beta)

Del B: Mejne vrednosti nekaterih snovi , naravno prisotnih v aromah in živilskih sestavinah z aromatičnimi lastnostmi, v nekaterih sestavljenih živilih, katerim so bile dodane arome in/ali živilske sestavine z aromatičnimi lastnostmi

Ime snovi | Sestavljeno živilo, v katerem je prisotnost snovi omejena | Mejna vrednost [mg/kg] |

Beta-azaron | alkoholne pijače | 1,0 |

1-alil-4-metoksibenzen | mlečni proizvodi predelano sadje, zelenjava (vključno z gobami, glivami, koreni, gomolji, zrni stročnic in stročnicami), oreški in semena ribji proizvodi brezalkoholne pijače | 50 50 50 10 |

cianovodikova kislina | nugat, marcipan ali njegovi nadomestki ali podobni proizvodi konzervirano koščičasto sadje alkoholne pijače | 50 5 35 |

mentofuran | sladkorni izdelki z meto/poprovo meto, razen mikro sladkornih izdelkov za osvežitev daha mikro sladkorni izdelki za osvežitev daha[17] žvečilni gumi alkoholne pijače z meto/poprovo meto | 500 3000 1000 200 |

4-alil-1,2-dimetoksibenzen | mlečni proizvodi meso in mesni proizvodi, vključno s perutnino in divjačino ribe in ribji proizvodi juhe in omake gotove pikantne jedi brezalkoholne pijače | 20 15 10 60 20 1 |

pulegon | sladkorni izdelki z meto/poprovo meto, razen mikro sladkornih izdelkov za osvežitev daha mikro sladkorni izdelki za osvežitev daha17 žvečilni gumi brezalkoholne pijače z meto/poprovo meto alkoholne pijače z meto/poprovo meto | 250 2000 350 20 100 |

kvasin | brezalkoholne pijače pekovski izdelki alkoholne pijače | 0,5 1 1,5 |

1-alil-3,4-metilen dioksibenzen, safrol | meso in mesni proizvodi, vključno s perutnino in divjačino ribe in ribji proizvodi juhe in omake brezalkoholne pijače | 15 15 25 1 |

teukrin A | alkoholne pijače | 2 |

tujon (alfa in beta) | alkoholne pijače, razen tistih, pridobljenih iz vrste Artemisia alkoholne pijače, pridobljene iz vrste Artemisia | 10 35 |

PRILOGA IV

Seznam izhodnih surovin, za katere veljajo omejitve uporabe v proizvodnji arom in živilskih sestavin z aromatičnimi lastnostmi

Del A: Izhodne surovine, ki se ne uporabljajo za proizvodnjo arom in živilskih sestavin z aromatičnimi lastnostmi

Izhodna surovina |

Latinsko ime | Splošno ime |

tetraploidna oblika Acorus calamus | tetraploidna oblika pravega kolmeža |

Del B: Pogoji uporabe arom in živilskih sestavin z aromatičnimi lastnostmi, pridobljenih iz nekaterih izhodnih surovin

Izhodna surovina | Pogoji uporabe |

Latinsko ime | Splošno ime |

Quassia amara L. in Picrasma excelsa (Sw) | kvasija | Arome in živilske sestavine z aromatičnimi lastnostmi, pridobljene iz izhodne surovine, se lahko uporabljajo le za proizvodnjo pijač in pekovskih izdelkov. |

Laricifomes officinales (Vill.: Fr) Kotl. et Pouz ali Fomes officinalis | bela agaricinska goba | Arome in živilske sestavine z aromatičnimi lastnostmi, pridobljene iz izhodne surovine, se lahko uporabljajo le za proizvodnjo alkoholnih pijač. |

Hypericum perforatum | ekstrakt šentjanževke |

Teucrium chamaedrys | navadni vrednik |

PRILOGA V

Pogoji za proizvodnjo toplotno obdelanih arom in mejne vrednosti za nekatere snovi v toplotno obdelanih aromah

Del A: Pogoji za proizvodnjo

(a) Temperatura proizvodov med obdelavo ne sme presegati 180 °C.

(b) Toplotna obdelava ne sme trajati dlje od 15 minut pri 180 °C z ustrezno daljšim trajanjem pri nižjih temperaturah, tj. podvojitev časa segrevanja pri vsakem zmanjšanju temperature za 10 °C, do največ 12 ur.

Del B: Mejne vrednosti za nekatere snovi

Snov | Mejne vrednosti µg / kg |

2-amino-3,4,8-trimetilimidazo [4,5-f] kinoksalin (4,8-DiMeIQx) | 50 |

2-amino-1-metil-6-fenilimidazol [4,5-b]piridin (PhIP) | 50 |

ZAKONODAJNI FINANČNI IZKAZ

1. NASLOV PREDLOGA:

Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o aromah in nekaterih živilskih sestavinah z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih ter spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89, Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91, Uredbe (ES) št. 2232/96 in Direktive 2000/13/ES.

2. OKVIR ABM/ABB

Zadevno(-a) področje(-a): Zdravje in varstvo potrošnikov

Dejavnost(-i): Varnost živil, zdravje živali, zaščita živali in zdravstveno varstvo rastlin

3. PRORAČUNSKE VRSTICE

3.1. Proračunske vrstice (vrstice za poslovanje in z njimi povezane vrstice za tehnično in upravno pomoč (nekdanje vrstice BA)) z navedbo imena postavke:

17.01.04.05. Varnost krme in hrane ter s tem povezane dejavnosti – Odhodki za upravno poslovodenje

3.2. Trajanje ukrepa in finančni vpliv:

Neomejeno

3.3. Značilnosti proračuna (po potrebi se dodajo vrstice):

17.01.04.05 | obvezni | dif[18] | NE | NE | NE | št. 1a |

Da se zakonodaja Skupnosti v zvezi z aditivi za živila razvije in posodobi na skladen in učinkovit način, bi bilo koristno opraviti študije z namenom zbiranja in posredovanja podatkov ter usklajevanja dela med državami članicami. Ta vrsta odhodkov za podporo, navedenih v točkah 4.1 in 8.1, je navedena v Uredbi (ES) št. 882/2004 o uradnem nadzoru nad živili in krmo v okviru zneskov, predvidenih za njeno izvajanje v obdobju 2007-2013.

4. POVZETEK SREDSTEV

4.1. Finančna sredstva

4.1.1. Povzetek odobritev za prevzem obveznosti (OPO) in odobritev plačil (OP)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta odhodkov | Oddelek | Leto n | n + 1 | n + 2 | n + 3 | n + 4 | n + 5 in po-zneje | Skupaj |

Odhodki iz poslovanja[19] |

Odobritve za prevzem obveznosti (OPO) | 8.1. | a | 0.1 | 0.05 | 0.05 | 0.05 | 0.05 | 0.05 | 0.35 |

Odobritve plačil (OP) | b | 0.1 | 0.05 | 0.05 | 0.05 | 0.05 | 0.05 | 0.35 |

Upravni odhodki, vključeni v referenčni znesek[20] |

Tehnična in upravna pomoč (NS) | 8.2.4. | c | 0.0 | 0.0 | 0.0 | 0.0 | 0.0 | 0.0 | 0.0 |

REFERENČNI ZNESEK SKUPAJ |

Odobritve za prevzem obveznosti | a+c | 0.1 | 0.05 | 0.05 | 0.05 | 0.05 | 0.05 | 0.35 |

Odobritve plačil | b+c | 0.1 | 0.05 | 0.05 | 0.05 | 0.05 | 0.05 | 0.35 |

Upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek[21] |

Človeški viri in z njimi povezani odhodki (NS) | 8.2.5. | d |

Upravni stroški, ki niso vključeni v referenčni znesek, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (NS) | 8.2.6. | e |

Ocenjeni stroški financiranja ukrepa skupaj |

OPO, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | a+c+d+e | 0.1 | 0.05 | 0.05 | 0.05 | 0.05 | 0.05 | 0.35 |

OP, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | b+c+d+e | 0.1 | 0.05 | 0.05 | 0.05 | 0.05 | 0.05 | 0.35 |

Podrobnosti o sofinanciranju

Če predlog vključuje sofinanciranje držav članic ali drugih organov (treba jih je navesti), se v spodnjo preglednico vpiše ocenjena raven tega sofinanciranja (lahko se dodajo vrstice, če ukrep sofinancirajo različni organi):

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Organ, ki sofinancira ukrep | Leto n | n + 1 | n + 2 | n + 3 | n + 4 | n + 5 in po-zneje | Skupaj |

…………………… | f |

OP, vključno s sofinanciranjem, SKUPAJ | a+c+d+e+f |

4.1.2. Skladnost s finančnim programiranjem

x Predlog je skladen z obstoječim finančnim programiranjem.

( Predlog bo pomenil ponovno programiranje ustreznega razdelka v finančni perspektivi.

( Predlog lahko zahteva uporabo določb Medinstitucionalnega sporazuma[22] (tj. instrumenta prilagodljivosti ali spremembe finančne perspektive).

4.1.3. Finančni vpliv na prihodke

x Predlog nima finančnih posledic za prihodke.

( Predlog ima finančni vpliv – učinek na prihodke je naslednji:

Opomba: vse podrobnosti in pripombe glede metode izračuna učinka na prihodke je treba navesti v posebni prilogi.

v mio EUR (na eno decimalno mesto natančno)

Pred ukrepom [Leto n – 1] | Stanje po ukrepu |

Število potrebnih človeških virov SKUPAJ | 0.4 | 0.4 | 0.4 | 0.4 | 0.4 | 0.4 |

5. ZNAČILNOSTI IN CILJI

Podrobnosti o ozadju predloga so predstavljene v obrazložitvenem memorandumu. Ta oddelek zakonodajnega finančnega izkaza mora vsebovati naslednje posebne dopolnilne podatke:

5.1. Potreba, ki jo je treba kratkoročno ali dolgoročno pokriti

Aromatične snovi in snovi, ki povzročajo skrb zaradi toksikoloških lastnosti, trenutno ocenjuje Evropska agencija za varnost hrane (EFSA). V približno dveh tretjinah primerov EFSA izrazi potrebo po dodatnih podatkih o vnosu. Ti podatki so potrebni za odločitve o obvladovanju tveganja.

Za zagotovitev sorazmernosti izvedbenih ukrepov, ki bodo sprejeti v okviru predlagane uredbe in za uresničitev ciljev Uredbe (ES) 882/2004 o uradnem nadzoru nad živili in krmo, so torej potrebni naslednji instrumenti:

• ustrezna baza podatkov za zbiranje in shranjevanje vseh podatkov v zvezi z zakonodajo Skupnosti na področju arom,

• izvajanje študij (npr. v zvezi s sestavo in vnosom živil), potrebnih za pripravo in razvoj zakonodaje na področju arom za živila,

• izvajanje študij, potrebnih za usklajevanje postopkov, meril za odločanje in zahtev po podatkih za olajšanje delitve dela med državami članicami ter za pripravo navodil na teh področjih.

5.2. Dodana vrednost zaradi vključitve Skupnosti in skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti ter možne sinergije

Pridobljeni podatki in informacije bodo pomagali zagotoviti najvišjo raven varovanja zdravja potrošnikov, hkrati pa bodo omogočili industriji, da nadaljuje z razvojem in uporabo arom. Trenutno ni na voljo dovolj podatkov, da bi se lahko sprejele najboljše odločitve, ki bi zaščitile potrošnika, vendar ne bi privedle do prekomerne ureditve.

Na usklajenem trgu je to možno doseči le z usklajenim pristopom, ki omogoča izmenjavo primerljivih informacij med državami članicami.

5.3. Cilji in pričakovani rezultati predloga ter z njimi povezani kazalniki v okviru ABM

Cilj 1: vzpostaviti in vzdrževati bazo podatkov ter organizirati s tem povezane študije v sodelovanju z zunanjimi organizacijami, ki bodo izbrane z ustreznimi postopki.

Cilj 2: zagotoviti, da uporaba arom in njihovih izhodnih surovin ne povzroča nesprejemljivih tveganj za potrošnika in da istočasno ne predstavlja nepotrebnega bremena za industrijo.

Cilj 3: s centralizirano baz podatkov, ki vsebuje posodobljene informacije o sestavi in uporabi arom, sprejeti odločitev o obvladovanju tveganja, ki temelji na pravilnih ocenah vnosa.

5.4. Metoda izvedbe (okvirno)

X Centralizirano upravljanje

x neposredno s strani Komisije

( posredno s prenosom na:

( izvajalske agencije

( organe, ki so jih ustanovile Skupnosti, kakor je navedeno v členu 185 finančne uredbe

( nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve

( Deljeno ali decentralizirano upravljanje

( z državami članicami

( s tretjimi državami

( Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (treba jih je navesti)

Pripombe:

6. NADZOR IN VREDNOTENJE

6.1. Sistem nadzora

Vsebina baze podatkov in sklepi rezultatov študij se lahko nadzirajo s pomočjo njihove uporabnosti pri predložitvi dobrih izvedbenih ukrepov. Osnovni nadzorni instrument bo Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali.

6.2. Vrednotenje

6.2.1. Predhodno vrednotenje

Nekateri podatki so že na voljo v bazi podatkov FLAVIS, ki se uporablja za tekoči program ovrednotenja aromatičnih snovi.

6.2.2. Ukrepi, sprejeti po vmesnem/naknadnem vrednotenju (na podlagi podobnih preteklih izkušenj)

Izkušnje z bazo podatkov FLAVIS se bodo uporabile za boljši razvoj novega sistema in za zbiranje podatkov.

6.2.3. Oblika in pogostnost prihodnjega vrednotenja

Stalno glede na potrebo po predložitvi izvedbenih ukrepov.

7. UKREPI PROTI GOLJUFIJAM

8. PODROBNOSTI O SREDSTVIH

8.1. Cilji predloga z vidika stroškov financiranja

odobritve za prevzem obveznosti v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Uradniki ali začasno osebje[27] (XX 01 01) | A*/AD | 0.2 | 0.2 | 0.2 | 0.2 | 0.2 | 0.2 |

B*, C*/AST | 0.2 | 0.2 | 0.2 | 0.2 | 0.2 | 0.2 |

Osebje, financirano[28] iz člena XX 01 02 |

Drugo osebje[29], financirano iz člena XX 01 04/05 |

SKUPAJ | 0.4 | 0.4 | 0.4 | 0.4 | 0.4 | 0.4 |

8.2.2. Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa

Proučitev tehničnih in finančnih poročil, priprava odobritev in prehod na izplačila

8.2.3. Človeški viri – viri delovnih mest (obvezno)

Pri navedbi več virov se navede število delovnih mest, ki izhajajo iz vsakega vira

X Delovna mesta, trenutno dodeljena upravljanju programa, ki se nadomesti ali podaljša

( Delovna mesta, ki so bila predhodno dodeljena v okviru izvajanja LSP/PPP za leto n

( Delovna mesta, ki bodo zahtevana v naslednjem postopku LSP/PPP

( Delovna mesta, ki bodo prerazporejena z uporabo obstoječih človeških virov znotraj zadevne službe (notranja prerazporeditev)

( Delovna mesta, potrebna za leto n, ki niso predvidena za izvajanje LSP/PPP za zadevno leto

8.2.4. Drugi upravni odhodki, vključeni v referenčni znesek (XX 01 04/05 – Odhodki za upravno poslovodenje)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Druga tehnična in upravna pomoč |

notranja |

zunanja |

Tehnična in upravna pomoč SKUPAJ |

8.2.5. Stroški financiranja človeških virov in z njimi povezani stroški, ki niso vključeni v referenčni znesek

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Uradniki in začasno osebje (XX 01 01) |

Osebje, financirano iz člena XX 01 02 (pomožno osebje, napoteni nacionalni izvedenci, pogodbeno osebje itd.) (navesti proračunsko vrstico) |

Stroški za človeške vire in z njimi povezani stroški (ki NISO vključeni v referenčni znesek) SKUPAJ |

Izračun – Uradniki in začasni uslužbenci |

Po potrebi s sklicevanjem na točko 8.2.1 |

Izračun – Osebje, financirano iz člena XX 01 02 Po potrebi s sklicevanjem na točko 8.2.1 |

8.2.6. Drugi upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno) |

XX 01 02 11 01 – Misije |

XX 01 02 11 02 – Sestanki in konference |

XX 01 02 11 03 – Odbori[31] |

XX 01 02 11 04 – Študije in konzultacije |

XX 01 02 11 05 – Informacijski sistemi |

2. Drugi odhodki za poslovodenje skupaj (XX 01 02 11) |

3. Drugi odhodki upravne narave (opredeliti, vključno s sklicem na proračunsko vrstico) |

Upravni odhodki, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (ki NISO vključeni v referenčni znesek), SKUPAJ |

Izračun – Drugi upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek |

[1] UL C […], […], str. […].

[2] UL C […], […], str. […].

[3] UL L 184, 15. 7. 1988, str. 61. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

[4] UL L 184, 15.7.1988, str. 67.

[5] UL L 42, 15.2.1991, str. 25.

[6] http://europa.eu.int/comm/food/food/chemicalsafety/flavouring/scientificadvice_en.htm

[7] UL L 31, 1.2.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1642/2003 (UL L 245, 29.9.2003, str. 4).

[8] UL L […], […], str. […].

[9] UL L 299, 23.11.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

[10] UL L 309, 26.11.2003, str. 1.

[11] UL L 268, 18.10.2003, str. 1.

[12] UL L 109, 6.5.2000, str. 29. Direktiva kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/89/ES (UL L 308, 25.11.2003, str. 15).

[13] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[14] UL L 165, 30.4.2004, str. 1. Popravljena različica (UL L 191, 28.5.2004, str. 1).

[15] UL L 160, 12.6.1989, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

[16] UL L 149, 14.6.1991, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.

[17] Bonboni z močnim okusom; teža bonbona največ 1 g.

[18] Diferencirana sredstva.

[19] Odhodki, ki ne spadajo v poglavje xx 01 zadevnega naslova xx.

[20] Odhodki v okviru člena xx 01 04 naslova xx.

[21] Odhodki v okviru poglavja xx 01, razen odhodkov iz člena xx 01 04 ali xx 01 05.

[22] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[23] Po potrebi, tj. če ukrep traja več kot 6 let, se dodajo stolpci.

[24] Kakor je opisano v oddelku 5.3.

[25] Vzpostavitev baze podatkov.

[26] Posodabljanje in vzdrževanje baze podatkov, organizacija s tem povezanih študij.

[27] Stroškov zanje referenčni znesek NE krije.

[28] Stroškov zanje referenčni znesek NE krije.

[29] Stroški zanje so vključeni v referenčni znesek.

[30] S sklicevanjem na posebni zakonodajni finančni izkaz za zadevno(-e) izvajalsko(-e) agencijo(-e).

[31] Opredeliti vrsto odbora in skupino, v katero spada.

52006PC0427