[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI | Bruselj, 19.7.2006 COM(2006) 403 konč. 2006/0142 (COD) Osnutek predloga UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o Vizumskem zakoniku Skupnosti (predložila Komisija) {SEC(2006) 957}{SEC(2006) 958} OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1) OZADJE PREDLOGA | 110 | Razlogi za predlog in njegovi cilji Skupna vizumska politika je bila v okviru tesnejšega schengenskega sodelovanja opredeljena kot temeljna sestavina oblikovanja skupnega območja brez notranjih mejnih kontrol. Schengenski pravni red o vizumski politiki, vključno s Skupnimi konzularnimi navodili (CCI), ki so bila pripravljena v okviru schengenskega medvladnega sodelovanja, je bil vključen v institucionalni in pravni okvir Evropske unije po začetku veljavnosti Amsterdamske pogodbe. Določbe schengenskega pravnega reda o vizumski politiki so dobile pravno podlago[1] (člen 62 (2)(b)) in so zato polnopravni del zakonodaje Skupnosti. Skupna konzularna navodila so trenutno temeljni instrument, ki ureja postopke in pogoje za izdajo vizumov za kratkoročno bivanje, tranzitnih vizumov in letaliških tranzitnih vizumov, čeprav so določena načela tudi v sami Schengenski konvenciji in številne določbe v drugih ločenih sklepih. Haaški program „poudarja potrebo po nadaljnjem razvoju skupne vizumske politike v okviru večplastnega sistema, ki je namenjen olajšanju zakonitega potovanja in boju proti nezakonitem priseljevanju, s pomočjo nadaljnjega usklajevanja nacionalne zakonodaje in postopkov obravnave na lokalnih konzularnih predstavništvih.“ V ta namen je bila med drugimi ukrepi Komisija pozvana, „naj preuči Skupna konzularna navodila“. Da bi se izpolnili cilji Haaškega programa in okrepila usklajenost skupne vizumske politike o izdaji omenjenih vrst vizumov, so v predlagani uredbi: v en vizumski zakonik vključeni vsi pravni instrumenti, ki urejajo odločitve v zvezi z vizumi, razviti nekateri deli sedanje zakonodaje, da se upoštevajo zadnji razvoj dogodkov in nove razsežnosti postopka izdaje vizumov ter zapolnijo sedanje vrzeli; okrepljeni preglednost in pravna varnost z razjasnitvijo pravnega statusa določb Skupnih konzularnih navodil in njihovih prilog z odpravo odvečnih ali praktičnih izvedbenih določb iz pravnega instrumenta; okrepljena postopkovna jamstva z določitvijo pravil o obvezni navedbi razlogov za zavrnitev vloge za izdajo vizuma; okrepljena enaka obravnava prosilcev za vizum z razjasnitvijo številnih vprašanj, da se poveča usklajena uporaba zakonskih določb. | 120 | Splošno ozadje Izdajo vizumov za kratkoročno bivanje trenutno urejajo različni pravni instrumenti, kot je navedeno v spodnjem poglavju. Tako bo „pregled“ poenostavil pravni okvir, saj bodo skupno vizumsko politiko odslej urejali štirje v nadaljevanju našteti pravni instrumenti: Uredba Sveta (ES) 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (pravna podlaga: PES 62 (2) (b) (i); Uredba Sveta (ES) 1683/95 z dne 29. maja 1995 o enotni obliki za vizume (pravna podlaga: PES 62 (2) (b) (iii); Uredba Sveta (ES) št. 333/2002 z dne 18. februarja 2002 o enotni obliki obrazcev, na katere se nalepi vizum, ki ga je izdala država članica imetnikom potnih listin, ki jih država članica, katera je obrazec izdala, ne priznava (pravna podlaga: PES 62 (2) (b) (iii); ta uredba o vizumskem zakoniku (pravna podlaga: PES 62 (2) (a), (b) (ii) in (iv) in 62 (3)). Opozoriti velja, da je zaradi razlik v pravni podlagi in „spremenljive geometrije“, povezane s pravno podlago, treba ohraniti štiri ločene instrumente. | 130 | Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog Uredba Sveta (ES) 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve; Uredba Sveta (ES) 1683/95 z dne 29. maja 1995 o enotni obliki za vizume; Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi mejne kontrole na skupnih mejah (zlasti členi 9-18, ki določajo skupna in enotna načela na tem področju); Uredba Sveta 415/2003 o izdaji vizumov na meji, vključno z izdajo takih vizumov pomorščakom v tranzitu, ter; Skupna konzularna navodila o vizumih za diplomatsko-konzularna predstavništva, ki določajo podrobna pravila za izvajanje teh načel in povezujejo skoraj vse določbe, povezane z izdajo vizumov za kratkoročno bivanje; Uredba Sveta (ES) 1091/2001 o prostem gibanju z vizumom za daljše bivanje; Sklepi Schengenskega izvršilnega odbora (SCH/Com-ex (93) 21, SCH/Com-ex (93) 24, SCH/Com-ex (94) 25, SCH/Com-ex (98) 12 in SCH/Com-ex (98) 57; Skupni ukrep 96/197 Sveta na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji določa ureditev za letališke tranzitne vizume. | 140 | Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Pri pregledu in spremembi veljavnih pravil o izdaji vizumov je bil upoštevan nedavno sprejet Zakonik o schengenskih mejah, da se zagotovi usklajenost v zakonodaji. Obravnavanje vlog za izdajo vizuma je treba opraviti strokovno in spoštljivo ter v sorazmerju z zastavljenimi cilji. Pri opravljanju svojih nalog konzularno osebje z osebami ne ravna diskriminatorno na podlagi: spola, rasnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. | 2) POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA | Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi | 219 | Problemi, ki so jih izpostavili organi tretjih držav v zvezi z obravnavanjem vlog za izdajo vizuma s strani držav članic in pritožbe, ki so jih vložili posamezni prosilci za vizum ali njihovi sorodniki, so bili ustrezno upoštevani. | Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj | 229 | Upoštevale so se razprave med predstavniki držav članic v delovni skupini Sveta za vizume o težavah v zvezi z izdajo vizumov ter ugotovitvami strokovnjakov tako v ciljnih misijah o konzularnem sodelovanju na lokalni ravni kot tudi v misijah schengenskega ocenjevanja. | 230 | 231 | Ocena učinka Komisija je opravila oceno učinka, v kateri je bilo analiziranih šest možnosti za ukrepanje: ohranitev stanja, kakršno je, vzpostavitev skupnega usposabljanja konzularnega osebja držav članic, krepitev konzularnega sodelovanja na lokalni ravni, manjša sprememba veljavne zakonodaje, preoblikovanje veljavne zakonodaje, oblikovanje skupnih konzularnih uradov. Možnost spremembe je bila izbrana kot rešitev za vzpostavitev usklajene in izčrpne zakonodaje ter krepitev čim bolj zadovoljivega in celovitega usklajevanja. Ocena učinka je priložena temu predlogu. | 3) PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA | 305 | Povzetek predlaganih ukrepov Z vključitvijo vseh pravnih instrumentov, ki urejajo pogoje in postopke za izdajo vizumov, v en Vizumski zakonik, krepitvijo preglednosti in razjasnitvijo veljavnih pravil, vpeljavo ukrepov, namenjenih za povečanje usklajenosti postopkov, krepitvijo pravne varnosti in postopkovnih jamstev je v celoti zagotovljena skupna politika z enakim obravnavanjem prosilcev za vizum. | 310 | Pravna podlaga Predlagana pravna podlaga za to uredbo je: v bistvu člen 62 (2)(b)(ii) Pogodbe ES (PES), ker predlagana zakonodaja določa skupne „predpise o vizumih, kjer predvideno bivanje ni daljše od treh mesecev“; tudi člen 62(2) (a) PES o „standardih in postopkih, po katerih se morajo ravnati države članice pri izvajanju osebne kontrole na takih zunanjih mejah“, da se vključijo določbe o tranzitnih letaliških vizumih v enotni Vizumski zakonik. Letališki tranzitni vizum ni „pravi“ vizum, namenjen za bivanje na ozemlju držav članic, in tako ne sodi pod pojem vizuma iz člena 62(2)b. Je dovoljenje, dano pred tranzitom državljana tretje države skozi mednarodno območje letališč držav članic, da se preprečijo nezakoniti vstopi. Tako se lahko šteje za „standarde in postopke “, povezane z mejno kontrolo in preprečevanjem nezakonitega priseljevanja. | 320 | Načelo subsidiarnosti | 321 | Po členih 62(1) in (2)(b) Pogodbe ES je Skupnost pooblaščena – in celo odgovorna –, da sprejme ukrepe v zvezi s pravili o vizumih za predvideno bivanje, ki ni daljše od treh mesecev. Take ukrepe je treba sprejeti v roku petih let od začetka veljavnosti Amsterdamske pogodbe. Veljavne določbe Skupnosti o vizumih za kratkoročno bivanje in tranzitnih vizumih so del schengenskega pravnega reda, ki je vključen v okvir Evropske unije. Vendar je treba sedanji pravni red razjasniti, razviti in dopolniti. To velja tudi za sedanje določbe o tranzitnih letaliških vizumih. Seveda se sedanji pravni red o vizumih za kratkoročno bivanje in tranzitnih vizumih ter tranzitnih letaliških vizumih lahko razvije le s sprejemom ukrepov Skupnosti na podlagi Pogodbe ES. Glede na to bo pri predlagani pobudi – oblikovanju Vizumskega zakonika Skupnosti – instrument v obliki uredbe, da se zagotovi, da se uporablja na enak način v vseh državah članicah, ki uporabljajo schengenski pravni red. | 323 | Cilj tega je pregledati sedanjo zakonodajo o skupni vizumski politiki in okrepiti uskladitev. Tako bi bili posamezni ukrepi držav članic nemogoči zaradi pravnih razlogov. | Ukrepi Skupnosti so edini možni način doseči cilje predloga iz naslednjih razlogov: | 324 | Glede na pravno podlago in cilje predloga so možni le ukrepi EU. | Predlog je zato skladen z načelom subsidiarnosti. | Načelo sorazmernosti Predlog je skladen z načelom sorazmernosti zaradi naslednjih razlogov. | 331 | Člen 5 Pogodbe ES navaja, da „ukrepi Skupnosti ne smejo prekoračiti tega, kar je potrebno za doseganje ciljev te pogodbe“. Oblika, izbrana za ta ukrep Skupnosti, mora omogočiti, da predlog doseže svoj cilj in se izvaja čim bolj učinkovito. | 332 | Predlagana uredba nima finančnega vpliva na diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic in upravni vpliv nove zahteve je sorazmeren s ciljem. | Izbira instrumentov | 341 | Predlagani instrumenti: uredba. | 342 | Določbe o postopkih za vse odločitve v zvezi z vizumi so obvezne v celoti za vse države članice, ki uporabljajo schengenski pravni red in tako je uredba edini ustrezni pravni instrument. | 4) PRORAčUNSKE POSLEDICE | 409 | Predlog ne vpliva na proračun Skupnosti. | 5) DODATNE INFORMACIJE | 510 | Poenostavitev | 511 | Predlog predvideva poenostavitev zakonodaje. | 512 | Različni pravni instrumenti, ki urejajo postopke in pogoje za izdajo vizumov, so zbrani v enem Vizumskem zakoniku. | 520 | Razveljavitev trenutno veljavne zakonodaje S sprejetjem predloga bo razveljavljena trenutno veljavna zakonodaja. | 540 | Pregled Predlog vključuje pregled zakonodaje | 550 | Korelacijska tabela Korelacijska tabela, ki navaja določbe, prevzete iz Skupnih konzularnih navodil in Schengenskega sporazuma, je priložena predlogu. | 570 | Podrobna obrazložitev predloga 1. Vključitev vseh določb, ki urejajo izdajo vizumov in sklepov v zvezi z zavrnitvijo, podaljšanjem, razveljavitvijo, preklicem in skrajšanjem izdanih vizumov v en Vizumski zakonik 1.1. Letališki tranzitni vizum Določbe zgoraj navedenega Skupnega ukrepa so v Skupnih konzularnih navodilih, katerim so priloženi seznami državljanov, za katere velja ta zahteva. Da se okrepi preglednost in usklajenost, so bila usklajena številna – običajno identična – „enostranska“ izvzetja določenih kategorij oseb iz te zahteve. Da se doseže splošni cilj uskladitve vseh vidikov vizumske politike, se možnost, da posamezne države članice določijo zahtevo po tranzitnem letališkem vizumu za nekatera državljanstva, opusti. 1.2. Izdaja vizumov na meji Uredba Sveta št. 415/2003 o izredni izdaji vizumov na meji, vključno z izdajo takih vizumov pomorščakom v tranzitu je vključena v to uredbo. 1.3. Razveljavitev in preklic veljavnosti vizuma Trenutno so pravila o razveljavitvi in preklicu veljavnosti izdanega vizuma v SCH/Com-ex (93) 24 in v Skupnih konzularnih navodilih, Priloga 14, oddelek 2. Vse te določbe so združene v dva ločena člena, ki jasno opredeljujeta, kateri organi so odgovorni za te naloge. 1.4. Podaljšanje izdanega vizuma Državljan tretje države, prisoten na ozemlju držav članic na podlagi veljavnega vizuma, ima lahko upravičene razloge, da tam ostane prek datuma veljavnosti njegovega/njenega prvotnega vizuma. Pravila, ki urejajo take razmere (SCH Com-ex (93) 21), so postala bolj vidna in predlagan je usklajen pristop, in sicer podaljšanja naj bi bila le v obliki žiga, ki ustreza vzorcu iz priloge k Uredbi, saj taka podaljšanja podelijo nacionalni organi držav članic, ki zaradi varnostnih razlogov verjetno ne hranijo strogo zavarovanih vizumskih nalepk. 1.5. Izmenjava statističnih podatkov Glede na dejstvo, da je analiza statističnih podatkov v zvezi s številom izdanih in zavrnjenih vizumov dragoceno upravljavsko orodje tako na lokalni kot tudi na centralni ravni, uredba določa, da se take informacije izmenjujejo v enotnem formatu in se posredujejo Komisiji dvakrat letno (Komisija bo odgovorna za objavo podatkov) in v okviru vsake pristojnosti enkrat mesečno. Kljub obstoju dveh SCH/Com-ex sklepov o izmenjavi statističnih podatkov ((94) 25 in (98) 12) trenutno ni uporabnih in primerljivih podatkov o številu izdanih in zavrnjenih vizumov. 2. Nove razsežnosti postopka izdaje vizumov Vzpostavitev Vizumskega informacijskega sistema o izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno bivanje (VIS) bo bistveno spremenila postopek obravnavanja vlog za izdajo vizuma. Po eni strani bodo države članice avtomatično dobile dostop do informacij o vseh osebah, ki so oddale vlogo za izdajo vizuma (v okviru obdobja petih let hrambe podatkov), kar bo olajšalo obravnavanje naslednjih vlog za izdajo vizuma. Po drugi strani pa bo uvedba biometričnih identifikatorjev, kot zahteve za vlogo za izdajo vizuma, imela bistven vpliv na praktične vidike prejema vlog. Ker naj bi Vizumski informacijski sistem začel delovati že leta 2007, se je Komisija odločila posodobiti Skupna konzularna navodila v posebnem pravnem predlogu, ki določa standarde za biometrične identifikatorje, ki jih je treba odvzeti, in predvideva številne možnosti za praktično organizacijo diplomatsko-konzularnih predstavništev držav članic za registriranje prosilcev za vizum ter za pravni okvir sodelovanja držav članic z zunanjimi ponudniki storitev. Vsebina navedenega predloga je vstavljena in prilagojena strukturi tega predloga, ki bo spremenjen, ko bodo pogajanja o posebnem predlogu zaključena. Določbe za sodelovanje s komercialnimi posredniki, kot so potovalne agencije in organizatorji potovanj, so okrepljene, da se upoštevajo te nove razmere (glej spodaj). 3. Razvoj nekaterih delov pravnega reda 3.1. Povečana preglednost in okrepitev enake obravnave prosilcev za vizum Uvedene so posebne določbe za obveznost držav članic, da splošni javnosti zagotovijo vse potrebne informacije v zvezi z izdajo vizumov. Poleg tega so dodane določbe, ki uvajajo: a) najdaljši rok za izdajo b) jasno razlikovanje med nesprejemljivimi vlogami in uradno zavrnjenimi vlogami, c) popolno preglednost glede seznama tretjih držav, za katerih državljane se uporablja predhodno posvetovanje d) krajše roke za odzivni čas v primeru predhodnega posvetovanja e) usklajen obrazec za dokazovanje vabila, garantne izjave in izjave o sprejemu na prebivanje f) obveznost držav članic, da sporočijo in obrazložijo negativne odločitve g) pravni okvir za zagotovitev usklajenega pristopa k sodelovanju, tako med diplomatsko-konzularnimi predstavništvi držav članic kot tudi z zunanjimi komercialnimi ponudniki storitev, h) obvezna pravila za sodelovanje diplomatsko-konzularnih predstavništev držav članic s komercialnimi posredniki. 3.1.1 Predhodno posvetovanje Ob priznavanju, da imajo centralni organi držav članic utemeljene razloge, da želijo dati mnenje, preden se izdajo vizumi državljanom nekaterih tretjih držav ali posebnim kategorijam teh državljanov, Komisija predlaga pospešitev veljavnega postopka predhodnega posvetovanja glede na tehnični napredek (hitrejši dostop do informacij in njihova izmenjava) in zaradi izogibanja nepotrebnemu podaljševanju obravnave vlog za izdajo vizuma ter preprečevanja škodljivih stranskih učinkov, kot je „trgovanje z vizumi“. Opozoriti je treba, da je določitev dodatnih tretjih držav za tako obvezno predhodno posvetovanje velikokrat povzročila politično nezadovoljstvo zadevne države. Glede na to, da v večini primerov le ena ali nekaj držav članic zahtevajo, da se z njimi predhodno posvetuje, to oškoduje ostale države članice, saj morajo, preden se sprejme končna odločitev o vlogi za izdajo vizuma, čakati na odgovore države članice, ki zahteva predhodno posvetovanje. Navsezadnje so nekatere države članice dokazale, da je dodana vrednost postopka predhodnega posvetovanja v smislu ugovora za izdajo vizuma, zelo omejena. Da bi se izognili nekaterim takim škodljivim učinkom, Komisija predlaga bistveno skrajšanje rokov za odgovor na predhodno posvetovanje, in uvedbo možnosti, da država članica zahteva, da se jo le obvesti o vizumih, izdanih državljanom nekaterih tretjih držav ali posebnim kategorijam teh državljanov, saj so nekatere države članice navedle, da je primarni cilj posvetovanja obveščenost njihovih centralnih organov o izdajah in ne zahtevanje zavrnitve. Da bi se okrepila preglednost, Komisija spodbuja umik tajnosti za sezname tretjih držav, za katere se uporablja predhodno posvetovanje, ki so zdaj uvrščeni v stopnjo tajnosti „RESTREINT UE (INTERNO EU)“. Tajnost te priloge k Skupnim konzularnim navodilom je le relativna, saj v praksi dolžina obravnave vlog po določenih kategorijah oseb odkriva, katere tretje države so na seznamu. Poleg tega so vsebine teh tajnih prilog že na voljo javnosti prek spletnih strani diplomatsko-konzularnih predstavništev držav članic. Vprašljivo je tudi, ali bo, ko bo VIS enkrat začel delovati in ne glede na dejstvo, da ni opremljen s funkcijo opozarjanja, še vedno enaka potreba po ohranjanju postopka posvetovanja, saj bodo imeli centralni organi posameznih držav članic dostop do informacij o vseh vizumih, ki jih je izdala katera koli druga država članica. 3.1.2 Nesprejemljivost Trenutno ni jasnega razlikovanja med vlogami za izdajo vizuma, ki so bile po celoviti obravnavi spisa uradno zavrnjene, in primeri, kjer taka temeljita obravnava ni bila opravljena, ker prosilec ni zagotovil dodatnih informacij. Uredba uvaja pojem „nesprejemljivosti“, ki se bo v VIS navedel kot različen od uradne zavrnitve. 3.1.3 Usklajena pravila v zvezi z zavrnitvami Trenutno obveščanje o zavrnitvi in njeno obrazložitev ureja nacionalna zakonodaja držav članic, kar ima za posledico, da nekatere države ne obvestijo prosilca o razlogih za zavrnitev, niti teh razlogov ne obrazložijo, druge pa obrazložijo le zavrnitve nekaterih kategorij prosilcev. Nedavno sprejeti Zakonik o schengenskih mejah uvaja določbe, ki zahtevajo od pristojnih organov, da utemeljijo odločitve o zavrnitvi vstopa z navedbo natančnih razlogov na standardnem obrazcu, ki se izroči državljanu tretje države, kateremu je bil vstop zavrnjen. Zaradi preglednosti in enake obravnave prosilcev za vizum, ter da se zagotovi usklajenost s povezano zakonodajo, mora skupna vizumska politika pokriti tudi to bistveno vprašanje. V ta namen so bile uvedene določbe, ki določajo, da morajo diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic obvezno v vseh primerih obvestiti o zavrnitvi in navesti razloge zanjo. 3.2. Uskladitev postopkov na operativni ravni 3.2.1. Žig, s katerim se potrjuje predložitev vloge Kljub temu, da obstajajo skupna pravila o uporabi žiga, s katerim se potrjuje predložitev vloge, ter o vsebini tega žiga, so postopki zelo različni. Zato so uvedene določbe, ki pokrivajo oba vidika in tako zagotavljajo usklajeno izvajanje. 3.2.2. Usklajen obrazec za dokazovanje vabila, garantne izjave in izjave o sprejemu na prebivanje Priloga 15 Skupnih konzularnih navodil vsebuje „usklajene obrazce“, vendar so le tri države članice poslale vzorce, ki pa imajo različno vsebino. Ta uredba uvaja usklajen obrazec, ki ga bodo uporabljale vse držav članice. 3.3 Konzularno sodelovanje na lokalni ravni – krepitev usklajene uporabe skupne vizumske politike Ob priznavanju, da se temeljna zakonodaja neposredno uporablja v državah članicah, se Komisija tudi zaveda, da je zaradi raznolikosti posameznih primerov in lokalnih razmer zelo težko pripraviti podrobna navodila, veljavna v vseh okoliščinah in za vse razmere. Zaradi tega sedanji pravni red že priznava bistveno vlogo, ki jo imajo diplomatsko-konzularna predstavništva, zlasti pri oceni migracijskega tveganja (opozoriti velja, da je ta vidik sedanje zakonodaje leta 2003 okrepila zakonodajna sprememba). Na podlagi ugotovitev ciljnih misij o konzularnem sodelovanju na lokalni ravni (2004-2005) je bil zlasti pripravljen ustrezen pravni okvir za konzularno sodelovanje na lokalni ravni, ki določa naloge, ki se opravljajo na lokalni ravni in omogoča bistveno povezavo z ustreznimi centralnimi organi in Svetom ter zagotavlja preglednost. Ta nova organizacija konzularnega sodelovanja na lokalni ravni upošteva tudi institucionalni okvir Skupnosti. 4. Pojasnitev nekaterih vprašanj, da se okrepi usklajena uporaba zakonskih določb - Vizum z ozemeljsko omejeno veljavnostjo Trenutno so določbe o vizumih z ozemeljsko omejeno veljavnostjo razdeljene med različne člene v raznih pravnih instrumentih (Schengenska konvencija in Skupna konzularna navodila). To povzroča negotovost glede pogojev za izdajo te vrste vizuma in določeno stopnjo zlorabe in različnih praks v državah članicah. Poleg tega se zdi, da je tako na operativni kot na centralni ravni osveščenost glede obsega obveznosti obveščanja drugih držav o izdanih vizumih z ozemeljsko omejeno veljavnostjo slaba. Vse določbe o izdaji vizumov z ozemeljsko omejeno veljavnostjo so vključene v en člen, in zahteva po obveščanju drugih držav članic o izdaji vizumov z ozemeljsko omejeno veljavnostjo je omejena na tiste primere, kjer je razlog za izdajo vizuma z ozemeljsko omejeno veljavnostjo negativen odgovor države članice v okviru postopka predhodnega posvetovanja ali kadar je vizum izdan državljanu tretje države, ki ne izpolnjuje vstopnih pogojev, določenih v Zakoniku o schengenski meji. - Potovalno zdravstveno zavarovanje Sklep Sveta 2004/17/ES glede vključitve zahteve po potovalnem zdravstvenem zavarovanju kot enega od obveznih podpornih dokumentov za dodelitev enotnega vstopnega vizuma je začel veljati 1. junija 2004. Ker je bila uporaba tega novega ukrepa na številnih lokacijah precej težavna, med drugim zaradi vrzeli in dvoumnosti v originalnem Sklepu, so bile oktobra 2004 oblikovane dodatne smernice za uporabo Sklepa. Ta uredba pojasnjuje dvoumnosti originalnega besedila in spreminja nekatere dodatne smernice v zavezujoča pravila. Na podlagi analize odgovorov držav članic na vprašalnik o uporabi zahteve po potovalnem zdravstvenem zavarovanju (razposlan oktobra 2005), Komisija predlaga racionalizacijo in razjasnitev zadevnih določb. Poleg tega so osebe, ki jim je izjemoma dodeljen vizum na meji, pomorščaki, kadar opravljajo svoj poklic, ter osebe z diplomatskimi potnimi listi in osebe, ki zaprosijo za izdajo letališkega tranzitnega vizuma, sistematično oproščene te zahteve. V prvem primeru bi bilo v nujnih okoliščinah, v katerih take osebe zaprosijo za izdajo vizuma, nerazumno zahtevati, da pridobijo potovalno zdravstveno zavarovanje. Glede pomorščakov so ti običajno zadostno kriti s pogodbo o zaposlitvi, da izpolnjujejo določbe Skupnosti. 5. Razjasnitev pravnega statusa prilog k Skupnim konzularnim navodilom Sedanja Skupna konzularna navodila vsebujejo osemnajst prilog, vključno s številnimi predpisi in različnimi informacijami, ki temeljijo na drugih pravnih virih ali obvestilih držav članic: to so seznami državljanov tretjih držav, za katere se zahteva vizum, oprostitve imetnikov določenih vrst potnih listin, tabela zastopanja, dokumenti, ki omogočajo imetniku vstop brez vizuma, tehnične specifikacije (vzorci vizumske nalepke, usklajeni obrazci, ki dokazujejo vabilo, itd.), praktične operativne informacije (navodila za izpolnjevanje vizumske nalepke), informacije o posameznih „postopkih“ (priporočljivi zneski, informacije, ki se vpišejo v polje „opombe“). Da se razjasni pravni status teh prilog, se je Komisija, kot v primeru nedavnega preoblikovanja Skupnega priročnika, odločila, da bo ohranila le tiste priloge, ki so neposredno povezane z izvajanjem določb v glavnem besedilu, in sicer priloge I-XIII k Uredbi. Te priloge bodo v prihodnosti spremenjene s postopkom odbora, v skladu s členom 202 Pogodbe ES in Sklepom Sveta 1999/468/ES, saj Komisija meni, da so te praktične določbe dejansko ukrepi, ki izvajajo načela, določena v naslovu V Uredbe. 6. Izbris 6.1 Nacionalni vizumi Ker Uredba zadeva izdajo schengenskih vizumov za kratkoročno bivanje, tranzitnih vizumov in letaliških tranzitnih vizumov, se izbriše vsako navajanje nacionalnih vizumov („D“ vizumov). 6.1.2 Nacionalni vizum za dolgoročno bivanje, ki velja hkrati s schengenskim vizumom za kratkoročno bivanje („D+C“ vizumi) Ta vrsta vizuma je bila uvedena na podlagi pobude držav članic iz leta 2001 (Uredba (ES) št. 1091/2001. Vizum „D+C“ velja hkrati z enotnim vizumom za kratkoročno bivanje za obdobje največ treh mesecev od začetnega datuma veljavnosti. Na podlagi razpoložljivih informacij se zdi, da večina držav članic bodisi sploh ne izdaja vizumov D+C ali pa jih izdajo le majhno število[2]. Ob številnih priložnostih je bilo tudi ugotovljeno, da konzularno osebje slabo pozna to vrsto vizuma ali pogoje, pod katerimi se lahko izda, ali pa za to sploh ne vedo, in tako prosilci niso obveščeni o tej možnosti. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da v mnogih primerih nacionalni programi registracije in obravnave vizumov sploh ne omogočajo možnosti obravnave vlog za izdajo takih vizumov ali tiskanja vizumske nalepke. Hkrati mnoge države članice dovoljujejo, da njihova diplomatsko-konzularna predstavništva izdajajo dovoljenja za bivanje in zaradi tega je D+C vizum odveč. Poleg tega, ko enkrat preteče obdobje treh mesecev od začetnega datuma veljavnosti vizuma D+C, se imetniki – do takrat zakonito prisotni na ozemlju države članice, ki je vizum izdala – ne smejo več gibati po celotnem ozemlju držav članic. Zato Komisija predlaga, da se ta vrsta vizuma ukine zaradi poenostavitve zadev, ter da se od držav članic zahteva, da pospešijo izdajo dovoljenj za bivanje tistim državljanom tretjih držav, ki so do njih upravičeni. 6.2. Ukinitev skupinskih vizumov Z uvedbo biometričnih identifikatorjev v okviru podatkov, ki jih morajo zagotoviti prosilci za vizum, in registracijo posameznih prosilcev v VIS, ni mogoče ohraniti možnosti skupinskega vizuma. Vsak prosilec, celo zakonci in otroci, ki potujejo na istem potnem listu, morajo izpolniti posamezne obrazce in izdane morajo biti posamezne vizumske nalepke, na posebnih listih za vpis vizumov. 6.3. „Odstranitev“ Priloge 2 k Skupnim konzularnim navodilom Opozoriti velja, da Priloga 2 k Skupnim konzularnim navodilom vsebuje seznam tretjih držav, naštetih v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 539/2001, katerih državljani so oproščeni vizumske obveznosti, kadar imajo „diplomatske ali službene potne liste“, in seznam tretjih držav, naštetih v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 539/2001, katerih državljani morajo imeti vizume, kadar imajo „diplomatske, službene ali posebne potne liste“. Trenutno Uredba 789/2001 ureja postopke obveščanja držav članic o spremembah Priloge 2, kljub dejstvu, da je pravna podlaga za enostranske oprostitve držav članic Uredba (ES) št. 539/2001, ki navaja, da se informacije o oprostitvah na podlagi člena 4 navedene uredbe sporočijo Komisiji (ki je odgovorna za njihovo pravočasno in redno objavo). V izogib prekrivanju postopkov in ker ni pravne povezave med oprostitvami vizumskih obveznosti po (ES) Uredbi št. 539/2001 in Uredbi o Zakoniku, ki ureja pogoje in postopke za izdajo vizumov, se te informacije ne priložijo Vizumskemu zakoniku. 6.4. Izbris Priloge 6 V skladu s predlaganimi pravili za dostop do podatkov v Uredbi VIS častni konzuli niso več pooblaščeni za izdajo vizumov. 7. Usklajena uporaba „Vizumskega zakonika“ na operativni ravni Kot je navedeno zgoraj Vizumski zakonik vsebuje le predpise o izdaji vizumov za kratkoročno bivanje in tranzitnih vizumov ter letaliških tranzitnih vizumov. Da bi se zagotovilo, da države članice odslej ne bi več uporabljale sedanje prakse priprave nacionalnih navodil, ki bi „prekrivala “ skupna pravila, se sestavijo ena sama skupna navodila o praktični uporabi zakonodaje. Hkrati s pripravo predloga Vizumskega zakonika je Komisija obravnavala obliko in vsebino praktičnih „Navodil za praktično uporabo Vizumskega zakonika“, ki bodo vzpostavila usklajene prakse in postopke za diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic pri obravnavanju vlog za izdajo vizuma. Ta navodila, ki bodo sestavljena v okviru postopka, določenega v naslovu V Uredbe, nikakor ne bodo dodala nobenih pravnih obveznosti Vizumskemu zakoniku, ampak bodo popolnoma operativne narave. Dokončana bodo do datuma začetka veljavnosti Zakonika. 6) POSLEDICE RAZLIčNIH PROTOKOLOV, KI SO PRILOžENI POGODBAM Pravno podlago predlogov ukrepov v zvezi s pravili o vizumih za kratkoročno bivanje in tranzitnih vizumih je mogoče najti v naslovu IV Pogodbe ES, s tem, da se uporablja sistem „spremenljive geometrije“, ki je določen v Protokolih o stališču Združenega kraljestva, Irske in Danske ter Schengenskem protokolu. Ta predlog temelji na schengenskem pravnem redu. Iz tega razloga se morajo v zvezi z različnimi protokoli upoštevati naslednje posledice: Islandija in Norveška: [3], sklenjenem med Svetom in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi slednjih k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ker ta predlog temelji na schengenskem pravnem redu, kot je navedeno v Prilogi A k temu sporazumu. Danska: V skladu s Protokolom o stališču Danske, priloženem k PEU in PES, Danska ne bo sodelovala pri sprejetju Uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča niti se v njej ne uporablja. Glede na to, da je Uredba akt, namenjen nadgrajevanju schengenskega pravnega reda v skladu z določbami Naslova IV PES, se uporablja člen 5, zgoraj omenjenega protokola. Združeno kraljestvo in Irska: [4], ter Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda[5], Združeno kraljestvo in Irska ne sodelujeta pri sprejetju te uredbe, ki zato zanju ni zavezujoča niti se v njiju ne uporablja. Švica Glede Švice ta predlog predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi slednje k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, kar sodi na področje iz člena 4(1) Sklepa Sveta 2004/860/ES[6] o podpisu in o začasni uporabi nekaterih določb navedenega sporazuma v imenu Evropske skupnosti. Sporazum s Švico, podpisan 26. oktobra 2004, določa začasno uporabo nekaterih določb ob podpisu, zlasti sodelovanje Švice v mešanem odboru za razvoj schengenskega pravnega reda. 7) POSLEDICE DVOSTOPENJSKEGA POSTOPKA ZA IZVEDBENE INSTRUMENTE, KI TEMELJIJO NA SCHENGENSKEM PRAVNEM REDU, ZA NOVE DRžAVE čLANICE Člen 3(1) Akta o pristopu navaja, da so določbe schengenskega pravnega reda in akti, ki na njem temeljijo ali so z njim drugače povezani, navedeni v Prilogi I k Aktu, zavezujoči za nove države članice in se v njih uporabljajo od datuma pristopa[7]. Določbe in akti, ki v Prilogi niso navedeni, so sicer za nove države članice od datuma pristopa zavezujoči, uporabljajo pa se v novi državi članici le na podlagi sklepa Sveta, sprejetega v ta namen v skladu s členom (člen 3(2) Akta o pristopu). To je izvedbeni postopek, ki poteka v dveh fazah, po katerem so nekatere določbe schengenskega pravnega reda zavezujoče in se uporabljajo od dne pristopa k Uniji, medtem ko so druge, posebno tiste, ki so bistveno povezane z odpravo kontrol na notranjih mejah, zavezujoče od dne pristopa, vendar se uporabljajo v novih državah članicah samo na podlagi zgoraj navedenega sklepa Sveta. Določbe schengenskega pravnega reda o vizumski politiki (členi 9 do 17 Schengenske konvencije in njihove izvedbene odločbe, zlasti Skupna konzularna navodila, razen prilog 1, 7, 8 in 15) niso navedene v Prilogi. Posledično se ta predlog, ki nadomešča Skupna konzularna navodila in nekatere določbe Schengenske konvencije in na njih temelji z namenom oblikovanja Zakonika Skupnosti o pravilih o vizumih, ko bo sprejet, ne bo uporabljal v novi državi članici, razen določb v zvezi z izdajo letaliških tranzitnih vizumov. | 8) OPOMBE K čLENOM Splošna opomba Da se upošteva okvir in terminologija Skupnosti, se v opredelitvah in po celem predlogu izraz „pogodbenice“ nadomesti z „države članice“. Seveda je treba navedbe „države članice“ brati glede na, prvič, Schengenski protokol, kar zadeva uporabo schengenskega pravnega reda v Združenem kraljestvu in na Irskem (glej zgornjo točko 6) in, drugič, člen 3 Pristopne pogodbe, ki predvideva uporabo schengenskega pravnega reda v novih državah članicah v dveh stopnjah (glej točko 7). Poleg tega je treba upoštevati poseben položaj Norveške, Islandije in Švice v zvezi s schengenskim pravnim redom, kot je razloženo v točki 6 obrazložitvenega memoranduma. Naslov I: Splošne določbe Člen 1: Cilj in področje uporabe Odstavek 1 tega člena določa cilj uredbe, ki je določiti pogoje in postopke za obdelavo vlog za izdajo vizumov za bivanje, ki ne presega treh mesecev v šestmesečnem obdobju. Odstavek 2 določa, da uredba velja za državljane tretjih držav, za katere se uporablja ta zahteva v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 539/2001. Poleg tega splošno navaja pravice do prostega gibanja, ki jih imajo po zakonodaji Skupnosti posebne kategorije državljanov tretjih držav. Odstavek (3) vsebuje sezname tretjih držav, katerih državljani morajo imeti letališki tranzitni vizum. Skupni seznam (Priloga VII) je opredeljen v tej uredbi (in ne Uredbi Sveta (ES) št. 539/2001). Člen 2: Opredelitve Večina opredelitev, določenih v tem členu je v bistvu vzeta iz Schengenske konvencije in Skupnih konzularnih navodil, čeprav je bila upoštevana potreba po razjasnitvi in razvoju nekaterih teh opredelitev in dodatku nekaterih novih. Opredelitve, navedene v uredbi, ustrezajo opredelitvam, ki so uporabljene v Uredbi (ES) št. 539/2001 in v Zakoniku o schengenski meji. Koncept „državljana tretje države“ je opredeljen privzeto in izključuje državljane Evropske unije v smislu člena 17(1) Pogodbe ES. Zato vključuje tudi begunce in osebe brez državljanstva. Opredelitev „vizuma“ ustreza opredelitvi v Uredbi (ES) št. 539/2001 z dodatno navedbo letališkega tranzita, ki se razlikuje od „bivanja“ in običajnega pomena „tranzita“. Ta dodatek je potreben tudi zaradi vključitve Skupnega ukrepa o letališkem tranzitu v zakonodajni okvir Skupnosti. Pojem „enoten“ v smislu, da en vizum dovoljuje imetniku, ko je enkrat vstopil, gibanje/tranzit po več ali vseh državah članicah, je ohranjen v nasprotju z vizumom z „ozemeljsko omejeno veljavnostjo“, ki dovoljuje imetniku bivanje le v eni ali nekaterih državah članicah, ter „letališkim tranzitnim vizumom“, ki je potreben za državljane nekaterih tretjih držav za tranzit prek mednarodnih tranzitnih območij letališč držav članic. Ker je eden od pogojev za izdajo „enotnih“ vizumov, da vse države članice priznajo potno listino, ki jo predloži prosilec, se je presodilo, da je potrebno opredeliti kaj pomeni „priznana potna listina“. V veljavnih opredelitvah v Schengenski konvenciji in Skupnih konzularnih navodilih izraz „veljaven“ opisuje tako verodostojnost, začasno veljavnost in priznavanje, kar povzroča nekaj zmede. Ta pojem je pomemben, da bi diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic vedela, ali se lahko izda enotni vizum, ali se mora izdati vizum z ozemeljsko omejeno veljavnostjo. Glede na pravno podlago tega predloga ni mogoče pokriti sklepov Schengenskega izvršilnega odbora SCH/Com-ex (98) 56 in (99)14, ki opredeljujeta določbe za sestavo Priročnika potnih listin, ki dajejo imetniku pravico prečkanja zunanjih meja, in ki so lahko potrjeni z vizumom. Vendar se zdi logično, da se ta temeljni dokument vključi v zakonodajni okvir Skupnosti. Opredelitev „vizumske nalepke“ se nanaša na opredelitve, določene v Uredbi (ES) št. 1683/95, in besedilo je tako, kot je uporabljeno v Uredbi VIS. „Poseben list za pritrjevanje vizuma“ je opredeljen po Uredbi (ES) št. 333/2002 o enotni obliki obrazcev, na katere se nalepi vizum, ki ga je izdala država članica imetnikom potnih listin, ki jih država članica, katera je obrazec izdala, ne priznava. Naslov II: Prejem in obravnava vlog za izdajo vizuma Poglavje I: Organi, udeleženi v postopku obravnave vlog za izdajo vizuma Člen 3: Pristojni organi za obravnavo vlog za izdajo vizuma Te določbe so prevzete iz Skupnih konzularnih navodil ter Schengenske konvencije, vendar natančneje določajo pojem obravnave , v smislu preučitve vlog za izdajo vizumov, ki jo morajo vedno opraviti diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic. Zaradi nedavnega razvoja dogodkov (povečano število vlog za izdajo vizuma, tveganja za varnost konzularnega osebja, itd.) in prihodnje uvedbe odvzema biometričnih identifikatorjev, kot ene izmed zahtev za oddajo vloge za izdajo vizuma, niso več izključno diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic tista, ki prejemajo vloge za izdajo vizuma. Priloga 6 k Skupnim konzularnim navodilom pa je razveljavljena, da se izključi častne konzule iz obravnave vlog za izdajo vizuma. Določbe Uredbe Sveta (ES) št. 415/2003 o izdaji vizumov na meji so vključene v Uredbo (odstavek 2) Člen 4: Ozemeljska pristojnost V Skupnih konzularnih navodilih je navedeno, da „kadar“ za vizum zaprosijo nerezidenti, je treba njihove vloge obravnavati na določen način. Ker se praksa v državah članicah v tej točki razlikuje, Uredba jasno določa, da morajo državljani tretjih držav oddati vlogo za izdajo vizuma v svoji matični državi (odstavek 1) in le nerezidenti, zakonito prisotni v državi, ki ni njihova država stalnega bivališča, in ki imajo utemeljene razloge za oddajo vloge, to lahko storijo (odstavek 2). V takih primerih diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic pred izdajo vizuma običajno stopijo v stik s svojimi kolegi v državi stalnega bivališča prosilca ali centralnimi organi (odstavek 3). Člen 5: Država članica, pristojna za obravnavo vloge za izdajo vizuma Te določbe so prenesene iz Skupnih konzularnih navodil in določajo merila za določanje, katero diplomatsko-konzularno predstavništvo je pristojno za obravnavanje vloge za izdajo vizuma. Vloge za izdajo vizuma za večkraten vstop se oddajo na konzularnem predstavništvu države članice, v katero gre prosilec večkrat (kar je utemeljitev za oddajo vloge za izdajo vizuma za večkraten vstop), imetniku pa je dovoljeno potovati do drugih ciljev v državah članicah. Razlog, da se taki vizumi lahko izdajo le v državi stalnega bivališča prosilca je, da lahko le tamkajšnje konzularno predstavništvo v celoti presodi o neoporečnosti prosilca. Člen 6: Pristojnost v zvezi z izdajo vizumov državljanom tretjih držav, ki se zakonito nahajajo na ozemlju države članice Trenutno se izda veliko število vizumov znotraj ozemlja držav članic, kljub temu, da take osebe ne bodo prestopile zunanjih meja. Vendar je treba uvesti izrecna pravila, ki pokrivajo okoliščine, ko imajo državljani tretje države, ki so zakonito prisotni na ozemlju ene države članice, utemeljene razloge za potovanje v drugo državo članico, vendar nimajo dokumentov, ki bi jim to dovoljevali. Člen 7: Ureditev zastopanja Večina vsebine tega člena je vzeta iz Skupnih konzularnih navodil. Vendar je bilo veliko prizadevanj za preoblikovanje določb, da bi bile bolj jasne, in dodana so bila posebna pravila, ki zagotavljajo pravočasno obveščanje prosilcev in drugih držav članic, tako na lokalni kot na centralni ravni, o začetku veljavnosti ali prekinitvi sporazumov o zastopanju. Države članice, ki se odločijo, da bodo oddale v zunanje izvajanje del postopka obravnave vizumov, morajo pred začetkom takega sodelovanja obvestiti države članice, ki jih zastopajo. Odstavek 6 pojasnjuje okoliščine v primerih, ko diplomatsko-konzularno predstavništvo držav članic zastopnic namerava zavrniti prosilca za izdajo vizuma. V takem primeru se celotna vloga predloži centralnim organom zastopane države članice, da sprejmejo končno odločitev o zavrnitvi, glede obvestila zavrnjenega prosilca pa se uporablja člen 23(3). Na ta način se zagotovi, da se sprejme končna odločitev o vlogi, in se ne le pošlje prosilca, naj ponovno odda vlogo na najbližjem konzulatu zastopane države članice, kot se to pogosto dogaja zdaj. Odstavek 2 se spremeni, da se upošteva izid pogajanj o Predlogu o spremembi Skupnih konzularnih navodil v zvezi z uvajanjem biometričnih podatkov, vključno z vzpostavitvijo skupnih vložišč. Člen 8: Predhodno posvetovanje s centralnimi organi držav članic Postopek predhodnega posvetovanja s centralnimi organi diplomatsko-konzularnega predstavništva, ki vizum izda, pred izdajo vizuma določenim kategorijam oseb ali državljanom določenih tretjih držav že obstaja in seznam tretjih držav, za katere se zahteva tako posvetovanje, je določen v Prilogi 5 k Skupnim konzularnim navodilom (uvrščen v stopnjo tajnosti „RESTREINT UE (INTERNO EU)“). Odstavek 2 določa, da tako posvetovanje ne sme podaljšati obravnave vloge za izdajo vizuma. Odstavek 3 določa, da se morajo v okviru ureditve zastopanja centralni organi države članice zastopnice posvetovati z organi mejne kontrole zastopanih držav članic (za tretje države na seznamu v Prilogi I). Člen 9: Predhodno posvetovanje s centralnimi organi drugih držav članic in obveščanje centralnih organov drugih držav članic Odstavek 1 navaja določbe o zahtevi centralnih organov držav članic, da se z njimi posvetuje, preden diplomatsko-konzularna predstavništva drugih držav članic izdajo vizume določenim kategorijam oseb ali državljanom določenih tretjih držav. Odstavek 2 določa rok treh delovnih dni za odgovor države članice, ki podaja mnenje. Če odgovora ni v tem roku, lahko država članica, ki za mnenje zaprosi, dovoli svojemu diplomatsko-konzularnemu predstavništvu izdati vizum, za katerega je bil začet postopek posvetovanja. Odstavek 3 uvaja postopek enostavnega obveščanja, in tako odgovarja na željo številnih držav članic, izraženo v razpravah leta 2002-2003: Bolj kot dajati mnenja, centralni organi držav članic želijo biti obveščeni o izdaji vizuma državljanom določenih tretjih držav ali določenim kategorijam teh državljanov. Odstavek 5 določa, da se morajo v okviru ureditve zastopanja centralni organi države članice zastopnice posvetovati s centralnimi organi zastopanih držav članic (za tretje države na seznamu v Prilogi II). Poglavje II: Vloga Člen 10: Praktični načini predložitve vloge Ta člen je nov v smislu, da določa splošna načela za „materialno“ oddajo vloge in je povezan s členom 11, kjer je uveden pojem „sprejemljivosti“. Odstavek 1, ki navaja, da vloge ni mogoče predložiti prej kot tri mesece pred načrtovanim potovanjem, je sedaj omenjen le v opombi k točki 1 Priloge 13 k Skupnim konzularnim navodilom. Pomembno je, da se vizumi ne izdajajo predolgo pred potovanjem, da se ne bi razmere, na podlagi katerih je bil prosilcu izdan vizum, spremenile. Odstavek 2 se nanaša na zahtevo za vse, ki za izdajo vizuma zaprosijo prvič, da oddajo vlogo osebno zaradi odvzema biometričnih podatkov, kar se mora zgoditi v trenutku oddaje vloge. Odstavka 3 in 4 sta potrebna, saj je vse večje število diplomatsko-konzularnih predstavništev držav članic uvedlo sistem naročanja. Odstavek 5 se razlaga skupaj s členoma 11 in 19. Člen 11: Odvzem biometričnih podatkov Ta člen določa zahteve za odvzem biometričnih podatkov in kategorije oseb, ki so oproščene. Vsebina tega člena ustreza predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Skupnih konzularnih navodil o vizumih za diplomatsko-konzularna predstavništva v zvezi z uvedbo biometričnih podatkov, vključno z določbami o organizaciji prejema in obravnavanja vlog za izdajo vizuma, ki ga je predstavila Komisija 31.maja 2006 [COM(2006) 269]. Člen 12: Oddaja vloge za izdajo vizuma Ta člen našteva zahteve glede dokumentacije, ki jo mora prosilec predložiti, da se njegova/njena vloga šteje za sprejemljivo. Vzpostavitev takih pravil bo olajšala prosilcem pripravo vloge in pospešila obravnavo, saj bo diplomatsko ali konzularno predstavništvo prejelo popolne vloge. Poleg tega je, ker države članice vedno bolj dovoljujejo diplomatsko-konzularnim predstavništvom sodelovati z zunanjimi ponudniki storitev, glede na takega posrednika med prosilcem in osebjem, ki obravnava vloge, bistvenega pomena, da se od začetka pridobijo točni podatki, in se tako prihrani prosilcu, da bi moral dajati dodatne podatke. S tem ta člen opredeljuje, kdaj se lahko šteje, da je bila vloga za izdajo vizuma oddana. Če so izpolnjeni vsi elementi iz člena 12, je vloga za izdajo vizuma „sprejemljiva“. To je pomembno tudi zaradi razlikovanja med „zavrnitvami“ vlog še pred začetkom prave obravnave in uradno zavrnjenimi vlogami. Uvedba tega razlikovanja bo poleg tega prinesla bolj stvarne statistične podatke, saj se bodo uradne zavrnitve razlikovale od primerov, ko obravnava ni bila zaključena, in tako bo stopnja zavrnitev kazala pravo sliko razmer. Primerjava stopenj zavrnitve je pomembno upravljavsko orodje za diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic v okviru iste pristojnosti. Člen 13: Obrazec vloge Odstavek 1 je prevzet iz Skupnih konzularnih navodil, vendar z dodatkom, da morajo sopotniki, navedeni v potnem listu prosilca, izpolniti ločene obrazce vloge. Posledično se bodo izdajale posamezne vizumske nalepke (člen 26) in skupinski vizumi bodo prenehali obstajati. Odstavek 2 ureja številna praktična vprašanja, ki doslej niso bila pokrita. Odstavek 3 določa pravila za možen prevod obrazca vloge v jezik države gostiteljice in kako predstaviti take prevode. Da se zagotovi usklajenost in prihranijo stroški, diplomatska predstavništva držav članic v okviru iste pristojnosti uporabljajo isti prevod. Odstavka 2 in 3 v glavnem temeljita na delovnem dokumentu služb Komisije JAI/723/2003. Na koncu odstavek 4 zahteva od diplomatskih in konzularnih predstavništev držav članic, da zagotovijo, da so prosilci obveščeni o jezikih, ki jih lahko uporabljajo za izpolnjevanje obrazca vloge. Člen 14: Spremni dokumenti Vsebina tega člena ter Priloge IV, ki vsebuje neizčrpen seznam zahtevanih spremnih dokumentov, ki jih morajo prosilci predložiti, je prevzeta iz Skupnih konzularnih navodil, in obe sta organizirani na bolj uporabniku prijazen način. Poleg tega so spremni dokumenti navedeni na tak način, da se upošteva namen načrtovanega bivanja/tranzita. Pripravljen je nov usklajen obrazec za dokazovanje vabila, garantne izjave in izjave o sprejemu na prebivanje, da se zapolni vrzel v sedanji zakonodaji. Čeprav so Skupna konzularna navodila vsebovala prilogo s tako imenovanimi usklajenimi obrazci, ki so jih uporabljale posamezne države članice, so doslej le tri predložile te precej različne obrazce. Ta člen je skladen z Zakonikom o schengenskih mejah. Morda bo potrebno razlikovati vrste dokumentacije, ki jo morajo in morejo zagotoviti prosilci zaradi lokalnih razmer. V okviru konzularnega sodelovanja na lokalni ravni se oceni potreba po sestavi seznama dokumentov, ki jih je treba zagotoviti za namene, določene v tem členu in ustrezni prilogi, kot element, ki je bistvenega pomena za preprečevanje trgovanja z vizumi. Člen 15: Potovalno zdravstveno zavarovanje Ta člen je prevzet iz Skupnih konzularnih navodil, vendar so določbe spremenjene, da se razjasni številne vrzeli in dvoumnosti v originalnem Sklepu in upoštevane so bile tako smernice za uporabo tega ukrepa, pripravljene leta 2004, kot ocena uporabe ukrepa, opravljena na podlagi vprašalnika, poslanega diplomatskim in konzularnim predstavništvom držav članic leta 2005. Splošna oprostitev zahteve po potovalnem zdravstvenem zavarovanju je uvedena za imetnike diplomatskih potnih listov in pomorščake, saj se ocenjuje, da so zadovoljivo pokriti v okviru poklica. Poleg tega so državljani tretje države, ki oddajo vlogo za izdajo vizuma na meji, kar naj bi se dogajalo izjemoma zaradi nujnih razlogov, prav tako oproščeni, saj bi bilo nerazumno in pogosto nemogoče, da bi take osebe pridobile potovalno zdravstveno zavarovanje. Člen 16: Taksa za vizumski postopek Ta člen določa pravila za takso, ki jo plačajo prosilci. Taksa je namenjena pokritju upravnih stroškov obravnave vloge za izdajo vizuma. Višino takse določa Sklep Sveta 2006/440/ES z dne 1. junij 2006[8]. Preostali del odstavka 1, ki navaja, da se zaračuna v EUR ali valuti države gostiteljice in da taksa za vizumski postopek ni vračljiva, ostaja veljaven. Odstavek 2 zagotavlja, da prosilci dobijo račun in pisno obvestilo, da taksa ni vračljiva. Odstavek 3 se nanaša na težave, ki se pojavijo, kadar se taksa za vizumski postopek zaračuna v lokalni valuti. Da bi se izognili negativnim učinkom razlik za prosilce, kadar države članice preračunavajo menjalne tečaje v različnih časovnih razmikih, se predlaga, da se uporablja isti menjalni tečaj, referenčni devizni tečaj (ECB) za EUR. Odstavek 4 našteva kategorije oseb, ki so oproščene takse za vizumski postopek, kot določa sklep Sveta 2006/440/ES. Odstavek 5 omogoča državam članicam, da opustijo ali zmanjšajo takso za vizumski postopek od primera do primera. To že obstoječo možnost je potrdil Sklep Sveta 2006/444/ES. Odstavek 6 ohranja sedanjo takso v začasnem obdobju za državljane tretjih držav, za katere je bil dan mandat za pogajanja o sporazumu o poenostavitvi vizumskega postopka do 1. januarja 2007. Odstavek 7 je dodan zaradi preprečevanja oškodovanja državljana tretje države, ki ima potno listino, ki je država članica ne priznava, in ki mu je bil izdan vizum z ozemeljsko omejeno veljavnostjo, da mu ni treba plačati še druge takse za vizumski postopek, ker mora vložiti drugo vlogo za izdajo vizuma, da lahko potuje v državo članico, katere ozemlja prvi vizum ne pokriva. Odstavek 8 uvaja takso za nujnost: taksa za vizumski postopek se podvoji za vloge, oddane zelo pozno brez utemeljitve. Člen 17: Žig, s katerim se potrjuje predložitev vloge Zahteva, da diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic žigosajo potno listino prosilca, ko predloži vlogo, je prevzeta iz Skupnih konzularnih navodil. Namen tega ukrepa je preprečiti, da bi ena in ista oseba predložila vloge pri več državah članicah hkrati. Glede na precejšnje težave pri uporabi tega ukrepa v praksi, Uredba pojasnjuje pravila za uporabo žiga in oblikovan je usklajen vzorec žiga. Slednje se je izkazalo za potrebno, saj je bilo odkrito veliko število tako nepravilnih žigov kot dodatnih nepravilnih šifer. Odstavek 1 upošteva spremembe pri prejemu vlog za izdajo vizuma (glej člen 33), saj bo diplomatsko ali konzularno predstavništvo tisto, ki bo žigosalo potno listino prosilca. Skupna konzularna navodila dovoljujejo državam članicam, da se enostransko odločijo, da ne žigosajo diplomatskih potnih listov. Da se zagotovi usklajen pristop, je ta oprostitev posplošena, medtem ko se morajo diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic dogovoriti v okviru konzularnega sodelovanja na lokalni ravni o oprostitvah drugih posebnih kategorij oseb. Da prosilci ali lokalni organi ne bi narobe razumeli namena žiga, diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic obvestijo javnost, da žig nima nobenih pravnih posledic in da služi le kot navedba, da je bila oddana vloga za izdajo vizuma. Ko bodo države članice začele posredovati podatke v VIS, bo ta žig postal odveč, saj bodo imela druga diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic dostop do podatkov o prosilčevi morebitni hkratni oddaji vloge na drugem konzulatu. Poglavje III: Preučitev in obravnava vlog za izdajo vizuma Člen 18: Preučitev vloge Odstavka 1 in 2 tega bistvenega člena sta prevzeta iz Skupnih konzularnih navodil in določata osnovna merila za preučitev vlog za izdajo vizuma: dva glavna elementa, ki ju konzularno osebje upošteva med preučevanjem vloge za izdajo vizuma, in sicer tveganje priseljevanja in varnost. Glede na nove oblike za predložitev vloge za izdajo vizuma prek različnih vrst posrednikov, je poudarjeno, da se v primeru, če predložena pisna dokumentacija ne zadostuje za dokazovanje namena bivanja in namena vrnitve, prosilca lahko pokliče na osebni razgovor. Vsebina odstavka 4 je prevzeta iz Skupnih konzularnih navodil, navedeno pa je več podrobnosti glede vrste preverjanja, ki se opravi. Posebna pozornost je namenjena pododstavku (e), ki obravnava sredstva za preživljanje, in navaja, da se bodo pri presoji upoštevali referenčni zneski, navedeni v Zakoniku o schengenski meji, ter izjava o prebivanju in kritju stroškov (Priloga IV). Referenčni zneski, ki jih določijo države članice, so bili prej določeni v Prilogi 7 k Skupnim konzularnim navodilom. Ker Zakonik o schengenski meji zahteva od držav članic, da sporočijo referenčne zneske, ni potrebe, da bi vključevali prilogo o referenčnih zneskih v sam Vizumski zakonik. Vendar bodo iz praktičnih razlogov ti referenčni zneski vključeni v „Navodila za praktično uporabo Vizumskega zakonika“ (člen 45), ki bodo sestavljena kasneje. Glede na dejstvo, da imetniki letaliških tranzitnih vizumov ne vstopijo na ozemlje držav članic, odstavek 6 določa, da naj preučitev take vloge zajema le zahteve, določene v odstavku 2(a) (veljavna in verodostojna potna listina), (b) (ne pomeni nevarnosti za javni red, javno varnost, javno zdravje, notranje odnose) in (d) (uporaba prejšnjih enotnih vizumov), čeprav je treba preveriti nadaljevanje potovanja. Odstavek 7 je prevzet iz Skupnih konzularnih navodil in povzamemo ga lahko takole: „v primeru dvoma se vizum ne izda“. Člen 19: Nesprejemljivost Ta člen je neposredno povezan s členom 10 (4). V primeru, da prosilec ne zagotovi dodatnih informacij, ki se zahtevajo, se njegova/njena vloga označi kot nesprejemljiva in kot taka zabeleži v VIS. Pojem nesprejemljivosti je uveden zaradi razlikovanja med uradno zavrnitvijo na podlagi preučitve vloge za izdajo vizuma in primeri, ko taka preučitev ni bila opravljena, ker prosilec ni zagotovil zahtevanih informacij. Zdaj se uradne zavrnitve in preučitve, ki niso bile zaključene, v statističnih podatkih pogosto štejejo kot „zavrnitve“ in tako je pravo število zavrnitev in resnična stopnja zavrnitev skrita. Ker nesprejemljivost ni uradna zavrnitev vloge, prosilec ne more uveljavljati pravice do pritožbe. Zato vlogo lahko označi kot nesprejemljivo tudi diplomatsko-konzularno predstavništvo države članice zastopnice. Člen 20: Odločanje o vlogi za izdajo vizuma Da se okrepi enako obravnavanje prosilcev za vizum, je v odstavku 1 uveden najdaljši rok za izdajo vizuma. Odstavek 2 določa splošno načelo za določanje ustreznega vizuma, ki se izda, in izračun obdobja veljavnosti in trajanja bivanja, ki se dodeli. Da se omogočijo nepričakovane spremembe časovne razporeditve načrtovanega potovanja iz razlogov, na katere prosilec ne more vplivati (na primer odpoved letov, preložitev poslovnih ali kulturnih dogodkov, poslovni sestanki), se številu dni, potrebnih za obisk/tranzit ali prehod preko mednarodnega tranzitnega območja letališč, doda razumno število dodatnih dni, npr. dopustna prekoračitev roka. Opozoriti je treba, da bo sedanja Priloga 13 k Skupnim konzularnim navodilom, v kateri so praktični primeri izpolnjenih vizumskih nalepk, posodobljena in bo del „Navodil za praktično uporabo Vizumskega zakonika“, ki bodo priložena končni različici Vizumskega zakonika. Odstavek (3) o izdaji vizumov za večkratni vstop je prenesen iz Skupnih konzularnih navodil, podrobno pa je določen profil prosilcev, katerim se taki vizumi lahko izdajo (npr. potreba po pogostem potovanju v države članice in neoporečnost). Člen 21: Vizumi z ozemeljsko omejeno veljavnostjo Ta člen obravnava vse vidike izdaje vizumov z ozemeljsko omejeno veljavnostjo, ki so trenutno raztreseni po različnih instrumentih, ki tudi pogosto ponavljajo iste določbe (Schengenska konvencija, členi 11(2), 14(1) in 16, Skupna konzularna navodila, del V, 3 in Priloga 14). V odstavku 1 so podrobno našteti primeri, ko se izda vizum z ozemeljsko omejeno veljavnostjo. V odstavku 2 je pojasnjeno, kdaj je potrebno obvestiti druge države članice. Kljub dejstvu, da bodo podatki o izdanih vizumih shranjeni v VIS, je treba aktivno obveščati centralne organe o posameznih primerih, da lahko preverijo podrobnosti v VIS. Ker izdaja vizuma z ozemeljsko omejeno veljavnostjo iz razlogov, določenih v pododstavkih (a) in (b), dovoljuje osebam, ki ne izpolnjujejo običajnih pogojev za vstop na ozemlje držav članic, da vstopijo na ozemlje države članice izdajateljice, morajo centralni organi države članice izdajateljice o tem obvestiti centralne organe drugih držav članic. Nasprotno pa v primeru iz druge alinee odstavka 1 imetnik potne listine, ki jo ena ali druga država članica ne priznava, izpolnjuje vstopne pogoje in tako obvestilo o izdaji vizuma z ozemeljsko omejeno veljavnostjo ni potrebno. Ker potreba po izdaji vizumov z ozemeljsko omejeno veljavnostjo, ki veljajo le v državi članici izdajateljici v primerih iz druge alinee odstavka 1, ni povezana z nobenim od razlogov v (a) in (b), in če zadevna oseba, ki ji je bil že prej izdan vizum za kratkoročno bivanje, le tega ni zlorabila, obveščanje drugih držav članic prav tako ni potrebno. Člen 22: Letališki tranzitni vizumi Ta člen določa usklajen pristop glede letaliških tranzitnih vizumov. Prevzema določbe Skupnih konzularnih navodil in zaradi krepitve preglednosti so posamezna izvzetja držav članic (v glavnem za imetnike diplomatskih potnih listov) iz te zahteve posplošena v zvezi z državljani tretjih držav na skupnem seznamu. Odstavek 2 (a)–(d) našteva različne kategorije, ki so izvzete. Poleg tistih iz Skupnih konzularnih navodil, so dodani družinski člani državljanov EU. Člen 23: Zavrnitev izdaje vizuma Sedanja Skupna konzularna navodila se sklicujejo na nacionalno zakonodajo o obveščanju in obrazložitvi zavrnitev, in le če ta zakonodaja zahteva, da se o zavrnitvah vizumov obvesti in navede razloge zanjo, naj se uporablja usklajeno splošno besedilo za tako obvestilo. Da se okrepi pristop Skupnosti in enaka obravnava prosilcev, s tem členom ti vidiki postajajo obvezni. Odstavek 1 našteva nekaj natančnih meril za zavrnitev vizuma, kar je v skladu z Zakonikom o schengenski meji. Veljavna Skupna konzularna navodila ne vsebujejo takega natančnega seznama. Odstavek 2 določa, da je treba o zavrnitvi poslati pisno obvestilo v obliki obrazca, določenega v Prilogi IX. Usklajeni obrazci se uporabljajo tudi, kadar se vloge za izdajo vizuma zavrnejo na meji (glej člena 32 in 33). Odstavek 3 jasno določa, da pritožbe proti zavrnitvam vizumov ostajajo v pristojnosti držav članic. Odstavek 4 se nanaša na primere, ko ena država članica pri izdaji vizumov zastopa drugo, in ko zastopana država članica sprejme končno odločitev o zavrnitvi prosilca. Diplomatsko predstavništvo države članice zastopnice obvesti prosilca o zavrnitvi, o kateri se je odločila zastopana država članica. Odstavek 5 je mišljen kot formalno jamstvo, da se vsaka vloga obravnava po lastni vrednosti in da se ustrezno upoštevajo razmere prosilca v trenutku predložitve vloge. Člen 24: Pravice, ki jih daje izdani vizum Pomembno je, da se prepozna temeljno in bistveno načelo, da vizum imetniku zgolj dovoljuje, da se priglasi na zunanji meji. Ugotovljeno je bilo, da je koristno to izraziti v tem členu, in tako opozoriti, da organi mejne kontrole preverijo, da so izpolnjeni vstopni pogoji, ko se imetnik vizuma priglasi na meji. Člen 25: Navodila za izpolnjevanje vizumske nalepke Ta člen je prevzet iz Skupnih konzularnih navodil in dodatne določbe so navedene v Prilogi X. Čeprav Vizumski zakonik ne pokriva nacionalnih vizumov za dolgoročno bivanje, je v Prilogi X, točki 7 navedena šifra, ki se za take vizume vpiše na vizumsko nalepko. V skladu s členom 18 Schengenske konvencije nacionalni vizumi za dolgoročno bivanje, „D“ vizumi, dovoljujejo imetniku, pod pogojem da so izpolnjeni dodatni pogoji iz navedenega člena, prehod preko ozemelj drugih držav članic, da pride do ozemlja države članice, ki je izdala „D“ vizum. Komisija zato meni, da je ta navedba šifre ustrezna. Člen 26: Razveljavitev že izpolnjenega vizuma Ta člen je prevzet iz Skupnih konzularnih navodil in dodane so določbe, da se zagotovi, da se taka razveljavitev nalepk zabeleži v VIS. Člen 27: Pritrditev vizumskih nalepk v potne listine Ta člen je prevzet iz Skupnih konzularnih navodil. Odstavki 1–3 obravnavajo najbolj običajne okoliščine, ko država izdajateljica vizuma priznava potno listino prosilca. Drugi pododstavek odstavka 1 je prevzet iz Priloge 10 (ki je sicer izbrisana), saj je bilo v praksi pogosto opaženo, da konzularno osebje pritrdi nalepko na tak način, da ni strojno čitljiva. Odstavek 4 se nanaša na okoliščine, ko država članica izdajateljica vizuma ne priznava potne listine prosilca. V takih primerih naj se uporablja poseben list za pritrditev vizuma. Poglavje IV: Sprememba veljavnosti izdanega vizuma Člen 28: Podaljšanje Sklep SCH/Com-ex (93) 21 o podaljšanju veljavnosti vizuma ni zajet v Skupnih konzularnih navodilih in je vključen v Uredbo, dodane pa so podrobnejše določbe. Naslov nakazuje, da podaljšanje velja na ozemlju držav članic. Če so se okoliščine imetnika spremenile, preden je uporabil izdani vizum, je diplomatsko ali konzularno predstavništvo, ki je vizum izdalo, pristojno, da po potrebi prekliče prvi vizum in izda novega. Odstavek 1 določa razloge, ki upravičujejo podaljšanje veljavnosti in/ali podaljšano trajanje bivanja z izdanim vizumom za kratkoročno bivanje ali tranzitnim vizumom, ne da bi se vrsta vizuma spremenila ali da bi bilo trajanje bivanja daljše od 90 dni (odstavek 2). Najdaljše trajanje tranzita v primeru podaljšanja tranzitnega vizuma veljavna zakonodaja ne ureja. S tem ko je dovoljeno najdaljše trajanje tranzita 10 dni, kar se morda zdi pretirano, saj podvaja najdaljše trajanje, določeno za tranzit, so vpeljani skupni standardi. Upravni organ se lahko odloči spremeniti ozemeljsko veljavnost izdanega vizuma z omejitvijo njegove veljavnosti na ozemlje držav članic, kjer je bil predložen zahtevek za podaljšanje (odstavek 3) ali le na nekaj držav članic. Odstavek 4 je deloma prevzet iz sklepa Com-ex in določa, da je treba o podatkih o ustreznih pristojnih organih (sedaj na seznamu v Com-ex in neposodobljeni od leta 2000) obvestiti Komisijo, ki bo nato objavila seznam (glej člen 47). Da se uvede usklajen pristop, odstavek 5 uvaja obvezno takso 30 EUR, ki se zaračuna za podaljšanje vizuma. Ker podaljšanje ne bo uvedlo odvzema biometričnih identifikatorjev, ni potrebno, da je ta taksa skladna s takso, ki se zaračuna za izdajo vizuma. Zdaj države članice lahko podaljšajo vizum bodisi z izdajo nove vizumske nalepke ali z žigom na prvotno vizumsko nalepko. Odstavek 6 določa, da ima podaljšanje le obliko enotnega žiga, določenega v Prilogi XI. Z uvedbo enega načina je zagotovljena jasnost glede verodostojnosti podaljšanj in lokalnim organom (pogosto policijski organi), pristojnim za podaljšanje vizuma, ni treba stalno hraniti zalog strogo zavarovanih vizumskih nalepk. Podatki o podaljšanju vizuma se vpišejo v VIS, kot je navedeno v odstavku 7. Člen 29: Razveljavitev Določbe členov 28, 29 in 30 Uredbe so trenutno „skrite“ v Prilogi 14 k Skupnim konzularnim navodilom, ki v glavnem navaja vsebino sklepa SCH/Com-ex (93) 24. Zaradi večje jasnosti so ta tri vprašanja ločena v posameznih členih, da se razlikuje med različnimi nameni ukrepov. Namen razveljavitve je preprečiti imetniku vizuma vstop na ozemlje držav članic. Člen 29(1) določa kateri organi lahko razveljavijo vizum in v katerem trenutku. Pododstavek (a) pokriva primer, ko imetnik vizuma še ni uporabil izdanega vizuma, in tako ga diplomatsko ali konzularno predstavništvo, ki je ga izdalo, lahko tudi razveljavi. Organi mejne kontrole (pododstavek (b)) lahko, če imetnik vizuma ne izpolnjuje pogojev za vstop, vizum razveljavijo ali končno lahko organi kazenskega pregona na ozemlju držav članic razveljavijo vizum, če imetnik ne izpolnjuje več pogojev za bivanje, čeprav je vizum še vedno veljaven. Če vizum razveljavijo pristojni organi države članice, ki ni tista, katere diplomatsko ali konzularno predstavništvo je vizum izdalo, se o razveljavitvi obvesti država članica izdajateljica. Člen 30: Preklic vizuma Preklic pomeni razveljavitev preostalega obdobja bivanja, po tem ko je imetnik vizuma vstopil na ozemlje držav članic. Odstavek 1 določa dva primera, kjer se izdani vizum lahko prekliče: (a) če imetnik zahteva, da se vizum prekliče, ali (b) če pristojni organi presodijo, da imetnik ne izpolnjuje več pogojev za vstop, po tem ko je vstopil na ozemlje držav članic. Če vizum prekličejo pristojni organi države članice, ki ni tista, katere diplomatsko ali konzularno predstavništvo je vizum izdalo, se o preklicu obvesti država članica izdajateljica. Člen 31: Skrajšanje trajanja bivanja, dovoljenega z vizumom Če organi mejne kontrole presodijo, da imetnik vizuma nima dovolj sredstev za preživljanje za čas, ki ga namerava prebiti v državi, lahko skrajšajo trajanje bivanja, ki ga dovoljuje vizum, da se prilagodi trajanje bivanja sredstvom za preživljanje, ki jih imetnik vizuma dejansko poseduje. Poglavje V: Vizumi, izdani na zunanjih mejah Člen 32: Vizumi, izdani na zunanjih mejah Člena 32 in 33 vključujeta vsebino Uredbe Sveta ES št.415/2003, ki je razdeljena v dva člena, da se ločijo splošne določbe o izdaji vizumov na meji od posebnih vprašanj v zvezi s pomorščaki v tranzitu. V členu 32(6) je določeno, da se uporabljajo splošne določbe o obveščanju in obrazložitvi zavrnitev ter informacije o možnostih pritožbe, ko se odda vloga za izdajo vizuma – in ko se vizum zavrne – na meji. Člen 33: Vizumi, izdani pomorščakom na zunanjih mejah Ta člen vsebuje posebne določbe, ki urejajo izdajo vizumov pomorščakom v tranzitu na meji. Dve prilogi k Uredbi Sveta (ES) št.° 415/2003 („operativna navodila“ in „obrazec za pomorščake v tranzitu“) sta v delih 1 in 2 Priloge XII k Uredbi. NASLOV III: Upravljanje in organizacija Člen 34: Organizacijska sestava vizumskih oddelkov Ta člen je v glavnem prevzet iz dela VII Skupnih konzularnih navodil. Kljub morebitnim spremembam pri prejemu vlog za izdajo vizuma, kot je predvideno v členu 37, bodo diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic ostala pristojna za obravnavo vlog za izdajo vizuma in končno odločitev o teh vlogah. Obdobje hrambe za posamezne spise (na papirju), določeno v drugem odstavku odstavka 3, je enako obdobju hrambe, določenem v Uredbi o VIS. Člen 35: Sredstva za obdelavo vlog za izdajo vizumov in spremljanje diplomatsko-konzularnih predstavništev Ta člen ustreza členu o istih zadevah v Zakoniku o schengenskih mejah. Člen 36: Obnašanje osebja, ki obravnava vloge za izdajo vizuma Ta člen je uveden, da se zagotovi, da osebje diplomatsko-konzularnih predstavništev držav članic pri obravnavi prosilcev za vizum in vlog za izdajo vizuma spoštuje Evropsko listino o temeljnih pravicah. Členi 37, 38 in 39: Oblike sodelovanja v zvezi s prejemom in obravnavo vlog za izdajo vizumov Namen teh členov je določiti pravni okvir, da države članice izbirajo med organizacijskimi možnostmi, da bi lahko odvzele biometrične podatke prosilcev za vizum. Člen 38 določa posebna pravila, ki jih je treba upoštevati, če se države članice odločijo sodelovati z zunanjimi ponudniki storitev. Člen 39 obravnava nekatere organizacijske vidike, zlasti zaradi zagotavljanja preglednosti pri oblikah izbranega sodelovanja. Odstavek 2 omogoča, da se država članica odloči, da imajo kljub izbiri oblike sodelovanja, prosilci za vizum lahko neposreden dostop do njenih konzularnih predstavništev. Ti členi se spremenijo, da se upošteva izid pogajanj o Predlogu o spremembi Skupnih konzularnih navodil v zvezi z uvajanjem biometričnih podatkov, vključno z vzpostavitvijo skupnih vložišč. Člen 40: Vloge za izdajo vizuma, ki jih predložijo komercialni posredniki Ta člen vključuje vsebino dela VIII, oddelka 5, katerega izvirno besedilo je nekoliko nejasno in zastarelo. Odstavek 1 opredeljuje naloge, ki jih taki komercialni posredniki lahko opravljajo, ne poskuša pa, kot Skupna konzularna navodila, opredeliti različnih vrst posrednikov, saj bi to bilo zelo nenatančno. Opozoriti velja, da ne morejo odvzemati biometričnih podatkov prosilcev in tako prve vloge za izdajo vizuma ne morejo biti oddane prek komercialnih posrednikov. Odstavek 2 našteva različne vidike, ki jih je treba preveriti preden se dodeli akreditacija. Odstavek 3 navaja določbe o stalnem spremljanju teh posrednikov in odstavek 4 določa, da je treba negativne rezultate tega spremljanja sporočiti diplomatskim in konzularnim predstavništvom drugih držav članic v okviru konzularnega sodelovanja na lokalni ravni. Praviloma se seznami akreditiranih komercialnih posrednikov sporočijo tako drugim diplomatsko-konzularnim predstavništvom kot tudi širši javnosti (odstavek 5). Člen 41: Obveščanje širše javnosti Bistvenega pomena je, da so prosilci dobro obveščeni predvsem o merilih in postopkih za vlogo za izdajo vizuma. Glede na zadnji razvoj dogodkov, ko se uvajajo klicni centri, sistemi naročanja in zunanje izvajanje, si je treba prizadevati, da se zagotovi, da so prosilci dobro obveščeni o tem, kje in kako lahko oddajo svojo vlogo za izdajo vizuma. Odstavek 2 opozarja na potrebo, da države članice sklenejo sporazume o zastopanju za obveščanje širše javnosti vsaj tri mesece pred začetkom takega sodelovanja, in za določitev kategorij vlog, ki jih tako zastopanje pokriva. Trimesečni rok ustreza najdaljšem možnem roku za oddajo vlog pred načrtovanim obiskom (kot je določeno v členu 10(1)). Glede na težave v praksi je v odstavku 3 uvedena določba, ki navaja, da mora biti širša javnost obveščena, da žig, s katerim se potrjuje predložitev vloge, nima pravnih posledic. Odstavek 4 navaja, da je treba dati jasne informacije o rokih izdaje in o zahtevi po predhodnem posvetovanju za državljane nekaterih tretjih držav ali posebnih kategorij teh državljanov. Odstavek 5 določa zahteve za obveščanje širše javnosti o njihovih pravicah v primeru zavrnitve. Odstavek 6 poudarja potrebo po obveščanju širše javnosti, da samo posedovanje vizuma ne daje avtomatično pravice do vstopa in da se lahko od imetnikov vizuma na meji zahteva, da predložijo spremljajoče dokumente, ko se preveri izpolnitev vstopnih pogojev. To slednje v sedanji zakonodaji ni omenjeno. NASLOV IV: Konzularno sodelovanje na lokalni ravni Člen 42: Konzularno sodelovanje diplomatsko-konzularnih predstavništev držav članic na lokalni ravni Skupna konzularna navodila vsebujejo poglavje o konzularnem sodelovanju na lokalni ravni, ki na splošno določa okvir za konzularno sodelovanje na lokalni ravni ter številna vprašanja, ki jih je treba prilagoditi lokalnim razmeram. Vendar, ker je bila praktična izvedba konzularnega sodelovanja na lokalni ravni v zvezi z izdajo vizumov do zdaj precej nezadovoljiva, kot prikazujejo poročila ciljnih misij (TM), Uredba na podlagi zaključkov poročil ciljnih misij, ki so jih potrdila ustrezna telesa Sveta, jasno določa, katere naloge mora kdo in kako hitro opraviti. Poleg tega je organizacija konzularnega sodelovanja na lokalni ravni prilagojena institucionalnemu okviru Skupnosti. S tem okvirom ni združljivo, da bi diplomatska in konzularna predstavništva držav članic sprejemala odločitve, ki bi ustvarile pravno zavezujoče pravice in obveznosti za prosilce za vizum. Zato bi morala biti v okviru konzularnega sodelovanja na lokalni ravni ocenjena potreba po prilagoditvi nekaterih določb lokalnim razmeram. V primeru pozitivne ocene je treba določiti skupna „lokalna“ pravila v skladu s postopkom komitologije, seveda na podlagi prispevkov konzularnega sodelovanja na lokalni ravni. Odstavek 1 se nanaša na določbe, katerih cilj je oceniti potrebo po uskladitvi postopkov med diplomatsko-konzularnimi predstavništvi držav članic v okviru iste pristojnosti v zvezi z obveščanjem prosilcev preden oddajo svojo vlogo in enako obravnavo prosilcev, ko enkrat predložijo vlogo (a)–(c). Taka enaka obravnava bo prispevala tudi k preprečevanju trgovanja z vizumi. Pododstavek (c) se nanaša na potne listine, ki jih izdajo tretje države, saj je pomembno tako lokalno kot centralno, da so na voljo posodobljeni seznami o dejanskih potnih listinah, ki so jih izdale tretje države. Zadnji stavek tega pododstavka se nanaša na dejstvo, da trenutno nekaj držav članic zahteva, da določene vrste uradnih potnih listin spremljajo verbalne note, medtem ko druge ne. Lokalno je treba oceniti potrebo po usklajenem pristopu za vključevanje bodisi zunanjih ponudnikov storitev ali komercialnih posrednikov, da bi se izognili trgovanju z vizumi (odstavek d). Odstavek 2 navaja, da bi bilo treba zaradi zagotovitve popolne preglednosti in enake obravnave v okviru konzularnega sodelovanja na lokalni ravni vzpostaviti skupni informacijski list. Odstavek 3 določa seznam informacij, ki jih je treba izmenjati bodisi mesečno (statistični podatki (a)) ali redno (posebne informacije, povezane s posameznimi pristojnostmi (b)). Z izmenjavo in preučitvijo mesečnih statističnih podatkov imajo lokalna diplomatska in konzularna predstavništva stalno posodobljeno sliko trendov in njihovih nenadnih sprememb v okviru njihovih pristojnosti in nemudoma se lahko najdejo rešitve za morebitne negativne učinke takih sprememb. Z združevanjem splošnih informacij o državi/lokaciji gostiteljici (socialno-ekonomske strukture, viri informacij na lokalni ravni, uporaba napačnih in ponarejenih dokumentov, poti nezakonitega priseljevanja, itd.) se to bistveno „skupno“ znanje ne bo izgubilo, tudi če se konzularno predstavništvo redno menja in bo pomagalo novemu osebju na delu v tujini, da začne hitreje delovati in se hitreje seznani z lokalnimi okoliščinami. Odstavek 4 navaja določbe o tem, kako narediti konzularno sodelovanje v zvezi s skupno vizumsko politiko bolj učinkovito, ob upoštevanju institucionalnega okvira ES. Ker konzularno sodelovanje na splošno pokriva veliko različnih zadev, je pomembno, da se namenijo posebni sestanki za tehnična vprašanja, povezana z izdajo vizumov, kjer sodelujejo predstavniki držav članic, ki v celoti uporabljajo pravni red Skupnosti, in so vključeni v obravnavo vlog za izdajo vizuma. Odstavek 5 uvaja obvezno zahtevo sestavljanja poročil za vsak sestanek in za diplomatsko-konzularna predstavništva, da pošljejo ta poročila svojim centralnim organom. To bi prineslo povezavo med operativno ravnjo in centralnimi organi ter sčasoma zakonodajno ravnjo [v ustreznih organih Sveta] iz odstavka 7. Odstavek 6 odpira možnost, da se občasno povabi predstavnike držav članic, ki ne uporabljajo pravnega reda Skupnosti v zvezi z vizumi v celoti, ali tretjih držav, da sodelujejo pri razpravah o posebnih vprašanjih v zvezi z izdajo vizumov v pristojnosti. Naslov V: Končne določbe Člen 43: Izjemne ureditve Leta 2004 je država članica, ki uporablja schengenski pravni red, prvič gostila olimpijske in paraolimpijske igre. Da bi po eni strani navedena država članica upoštevala zahteve schengenskega pravnega reda in hkrati izpolnjevala obveze, ki izhajajo iz Olimpijske listine in po drugi strani ne bi ogrozila prihodnjih ponudb za organizacijo teh dogodkov druge države članice, ki uporablja schengenski pravni red, je bilo dogovorjeno, da je najustreznejša rešitev sprejeti posebne ukrepe, da se omogoči izdaja vizumov in prehod zunanjih meja. Uredbo je uspešno izvedla Grčija leta 2004 in leta 2005 so bile opravljene ustrezne spremembe, da se omogoči Italiji enak postopek izdaje vizumov članom olimpijske družine. Da se v prihodnosti omogoči ta vidik organizacije olimpijskih iger v državi članici, ki v celoti uporablja schengenski pravni red, so posebni postopki in pogoji, ki naj bi se uporabljali, priloženi Vizumskem zakoniku, kar se lahko hitro uporabi in preprečijo se dolgotrajni zakonodajni postopki. Člen 44: Spremembe Prilog Ta člen določa, da se Priloge III , IV, V, VI, VIII, IX, X in XI k Uredbi spremenijo v skladu s postopkom odbora iz člena 46(2). Razlog za predlagano uporabo postopka odbora je, da so v prilogah ukrepi, ki izvajajo splošna pravila o prejemu in obravnavi vloge za izdajo vizuma, določena v naslovu II te uredbe. Člen 45: „Navodila o praktični uporabi Vizumskega zakonika“ Ta člen določa, da „Vizumski odbor “ sestavi spremljajoča „operativna navodila“ o praktični uporabi Vizumskega zakonika. Taka praktična navodila so potrebna za zagotovitev usklajene uporabe zakonodaje na operativni ravni in za preprečitev, da bi države članice sestavile vzporedna nacionalna navodila. Navodila bodo dokončana do takrat, ko bo Uredba o Vizumskem zakoniku Skupnosti začela veljati. Člen 46: Odbor To je standardni člen o postopkih odbora za sprejetje ukrepov, ki izvajajo Uredbo, v skladu s Sklepom 1999/468/ES. Predviden je regulativni postopek, saj gre za splošne ukrepe v smislu člena 2 Sklepa; Uporabljata se člena 5 in 7 Sklepa. Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES za Svet, da poda svoj sklep s kvalificirano večino o predlogu Komisije za ukrepe, ki jih je treba sprejeti, če niso v skladu z mnenjem Odbora, je dva meseca. Člen 47: Obveščanje Države članice Komisiji sporočijo informacije, naštete v odstavku 1, Komisija pa je odgovorna za njihovo objavo. Države članice Komisijo obvestijo tudi o predvidenih spremembah prilog I in II (predhodno posvetovanje). Zaradi tega, ker te spremembe neposredno vplivajo na pravice in obveznosti prosilcev za vizum, enostaven postopek obveščanja ni zadosten v institucionalnem okviru ES. Zato mora biti o spremembah teh prilog odločeno na podlagi postopka komitologije. Člen 48: Razveljavitve Ta člen določa pravne instrumente, ki jih Uredba razveljavlja. Glede na dejstvo, da Uredba VIS temelji na veljavnem pravnem redu Skupnosti, jo je treba prilagoditi na spremenjen pravni red, kot je določeno v Vizumskem zakoniku. Tak predlog bo moral temeljiti na ustrezni pravni podlagi (člen 66 PES). Poleg tega je, ker Uredba o VIS še ni bila sprejeta, nemogoče, da bi se na tej stopnji navedlo točne spremembe, ki bodo potrebne. Člen 49: Začetek veljavnosti To je standardna klavzula o začetku veljavnosti in neposrednem uporabljanju. Uporaba Uredbe se odloži za šest mesecev po začetku veljavnosti, [glede na obseg izvedbe] in potrebo po dokončanju Navodil o praktični uporabi Vizumskega zakonika. Vendar naj države članice začnejo obveščati Komisijo o različnih vprašanjih, naštetih v členu 47, takoj po začetku veljavnosti. Odbor bi tudi moral pripraviti izvedbene ukrepe in zato bi se moral tudi člen 44 uporabljati od začetka veljavnosti. Priloge Priloge so v Uredbi naštete po „vrstnem redu “. Ustrezne navedbe v Skupnih konzularnih navodilih za vsako izbrisano določbo so v spodnji tabeli. Določbe v Skupnih konzularnih navodilih, ki niso prevzete Določbe v Skupnih konzularnih navodilih, ki niso prevzete | Razlogi | Del I, točka 2.1.4 Skupinski vizum | Zaradi varnosti in glede na dejstvo, da mora vsak posamezni prosilec za vizum predložiti poseben obrazec in morajo vsi, ki za izdajo vizuma zaprosijo prvič, ob tem zagotoviti biometrične identifikatorje, skupinski vizumi niso več sprejemljivi. | Del I, 2.2 Vizum za dolgoročno bivanje | Vizumski zakonik Skupnosti ne pokriva izdaje vizumov za bivanje, daljše od 3 mesecev (člen 1 (1)) in vizumi za dolgoročno bivanje, ki veljajo hkrati z enotnim vizumom za kratkoročno bivanje so ukinjeni. | Del IV Pravna podlaga | Ta del le navaja določbe Schengenske konvencije (členi 5, 11 (2), 14 (1), 15 in 16 in je odveč | Del V, 2.3 Postopek v primeru predhodnega posvetovanja z nacionalnimi centralnimi organi drugih pogodbenic | Ta del v glavnem vsebuje smernice bolj praktične kot pravne narave | PRILOGE | Priloga 1 Skupni seznam tretjih držav, katerih državljani potrebujejo vizum za države članice, ki jih zavezuje Uredba (ES) št. 539/2001*, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2414/2001** in Uredbo (ES) št. 453/2003***. Skupni seznam tretjih držav, katerih državljani ne potrebujejo vizuma za države članice, ki jih zavezuje Uredba (ES) št. 539/2001*, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2414/2001** in Uredbo (ES) št. 453/2003***. | Ta priloga le navaja sezname iz omenjene Uredbe. | Priloga 2 Predpisi o ureditvi gibanja imetnikov diplomatskih ali službenih potnih listov in imetnikov prepustnic, ki jih svojim uslužbencem izdajajo nekatere mednarodne medvladne organizacije. Seznam A in B | Ker oprostitve vizumskih obveznosti za imetnike diplomatskih, službenih in posebnih potnih listov ureja Uredba 539/2001 – in uredbe o spremembi–, ta priloga ne sme biti priložena Vizumskemu zakoniku | Priloga 3, del II | Popolna uskladitev seznama tretjih držav, katerih državljani morajo imeti letališki tranzitni vizum Ni več možnosti, da bi država članica to zahtevala od državljanov tretjih držav. | Priloga 4 Seznam dokumentov, ki imetnikom omogočajo vstop brez vizuma | V skladu z Zakonikom o schengenski meji, člen 5 (1) (b) določa, da lahko državljani tretjih držav, ki imajo veljavno dovoljenje za bivanje, vstopijo na ozemlje držav članic in v skladu s členom 34 (1) (a) Zakonika o schengenski meji bo o seznamu takih dovoljenj Komisija uradno obveščena. Seznama se zato naj ne bi podvajalo v Vizumskem zakoniku | Priloga 6 Seznam častnih konzulov, ki so v izjemnih primerih in začasno pristojni za izdajanje enotnih vizumov | Ker člen 3 te uredbe določa, da so le diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic ter izjemoma organi mejne kontrole upravičeni do obravnave vlogo za izdajo vizuma, ta priloga ni bila prevzeta. | Priloga 7 Priporočljive vsote za prestop zunanjih mej, ki jih vsako leto določijo nacionalni organi. | Kot je navedeno v naslovu, so določbe o priporočljivih vsotah povezane s prestopom meja, in jih tako ureja Zakonik o schengenski meji (člen 5 (3)). | Priloga 8 Enotna vizumska nalepka ter podatki o tehničnih standardih in varnostnih značilnostih | Ta priloga le navaja Uredbo Sveta ES št.1683/95 in Uredbo ES št.334/2002 in je tako neprimerna za Vizumski zakonik | Priloga 9 Podatki, ki jih pogodbenice po potrebi vnesejo v rubriko "Opombe" | O teh nacionalnih opombah je treba v skladu s členom 46 (1) (d) obvestiti Komisijo, ki je odgovorna za njihovo objavo | Priloga 10 Navodila za vnašanje podatkov v polje za optično branje | Opredelitve (1) v tej prilogi so odveč in opis polj za avtomatično branje je zastarel, saj je bil namenjen za konzulate brez „računalniških zmogljivosti“. | Priloga 11 Merila za odločitev, ali se v potno listino lahko vpiše vizum. | Pravna podlaga Vizumskega zakonika ne zajema vsebine te priloge, zato ni bila prevzeta. Vsebine so povezane s SCH/Com-ex (98) 57, kar je treba vključiti v zakonodajni okvir Skupnosti. | Priloga 12 Takse, zaračunane v EUR, ki ustrezajo upravnim stroškom obravnave vloge za izdajo vizuma | Ker je bil leta 2003 uveden pavšalni znesek za plačilo takse za obravnavo vlog za izdajo katere koli vrste vizuma, ni potrebe po navajanju tabele. Poleg tega Vizumski zakonik ne pokriva „D“ vizumov, „D+C“ vizumi so ukinjeni, in za vizume, zaprošene na zunanjih mejah ne bi smelo biti splošnih oprostitev. Tri „pravila“, določena v Prilogi, so vključena v glavni del besedila Uredbe (člen 16). | Priloga 13 Izpolnjevanje vizumske nalepke | Ta priloga navaja primere izpolnjenih vizumskih nalepk. Taka praktična navodila, ne bi smela biti del zakonodajnega instrumenta. Zato je treba posodobljeno različico te priloge dodati Navodilom za praktično uporabo Vizumskega zakonika (člen 43). Določba na prvi strani te priloge v zvezi s skrajnim rokom za predložitev vloge za izdajo vizuma je vstavljena v člen 10 (1). | Priloga 14 Načela in postopki za obveščanje pogodbenic ob izdajanju vizumov z ozemeljsko omejeno veljavnostjo, ob razveljavitvi, odpravi in omejitvi trajanja veljavnosti enotnega vizuma ter ob izdajanju nacionalnih dovoljenj za bivanje | Ta priloga vsebuje številne zadeve, ki niso povezane. Vse določbe o – vizumih z ozemeljsko omejeno veljavnostjo so vključene v člen 21 – razveljavitvi vizuma so vključene v člen 29 – preklicu vizuma so vključene v člen 30 – skrajšanju dolžine bivanja, ki ga dovoljuje vizum, so vključene v člen 31 Del 3 sedanje Priloge 14 o dovoljenju za bivanje ni pomemben za Vizumski zakonik. | Priloga 17 Poenostavljen tranzitni dokument (FTD) in poenostavljen železniški tranzitni dokument (FRTD) | Ta priloga le navaja Uredbo Sveta ES št.693/2003 in Uredbo ES št.694/2003 in je zato neprimerna za Vizumski zakonik | Priloga 18 Tabela zastopanja za izdajo enotnih vizumov | O teh okoliščinah zastopanja je treba v skladu s členom 46 (1) (a) obvestiti Komisijo, ki je odgovorna za njihovo objavo | 2006/0142 (COD) Osnutek predloga UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o Vizumskem zakoniku Skupnosti EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 62(2)(a) in (b) (ii) in (iv) Pogodbe, ob upoštevanju predloga Komisije [9], v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe [10], ob upoštevanju naslednjega: (1) V skladu s členom 61 Pogodbe bi morali oblikovanje območja, po katerem se osebe prosto gibljejo, spremljati ukrepi o kontroli na zunanjih mejah, azilu in priseljevanju. (2) Po členu 62(2) Pogodbe je treba z ukrepi o prečkanju zunanjih meja držav članic vzpostaviti pravila o vizumih za načrtovano bivanje, ki ni daljše od treh mesecev, na primer postopke in pogoje za izdajo vizumov držav članic. (3) Glede vizumske politike je vzpostavitev „skupnega korpusa“ zakonodaje, zlasti s konsolidacijo in razvojem zakonodaje Skupnosti (ustrezne določbe Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985[11] in Skupna konzularna navodila [12]), ena od temeljnih sestavin „nadaljnjega razvoja skupne vizumske politike v okviru večplastnega sistema, ki je namenjen olajšanju zakonitega potovanja in boju proti nezakonitem priseljevanju, s pomočjo nadaljnjega usklajevanja nacionalne zakonodaje in postopkov obravnave na lokalnih konzularnih predstavništvih“, kot je opredeljeno v Haaškem programu: krepitev svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji.[13] (4) Države članice bi morale imeti predstavništva za vizumske namene v vseh tretjih državah, za katerih državljane se zahtevajo vizumi. Lahko sklenejo, da je treba vloge za izdajo vizuma državljanov določenih tretjih držav ali vloge za izdajo posebne vrste vizuma predložiti neposredno stalnemu diplomatsko-konzularnemu predstavništvu države, ki je prosilčev glavni cilj potovanja. (5) Konzularno sodelovanje na lokalni ravni je bistvenega pomena za usklajeno uporabo skupne vizumske politike in pravilno oceno tveganja priseljevanja. Glede na razlike v lokalnih razmerah je treba oceniti operativno uporabo posebnih zakonodajnih določb med diplomatsko-konzularnimi predstavništvi držav članic na posameznih lokacijah, saj razlike pri njihovi uporabi pravnih določb lahko povzročijo ne le „trgovanje z vizumi“, ampak tudi različno obravnavo prosilcev za vizum. (6) Zaradi boja proti nezakonitemu priseljevanju je treba določiti pravila o tranzitu skozi mednarodna območja letališč. Državljani s skupnega seznama tretjih držav morajo tako imeti letališke tranzitne vizume, odpravi pa se možnost, da bi države članice zahtevale to vrsto vizuma od državljanov dodatnih tretjih držav. (7) Kadar država članica gosti olimpijske ali paraolimpijske igre, se uporablja poseben režim za izdajo vizumov članom olimpijske družine. (8) Dvostranski sporazumi med Skupnostjo in tretjimi državami s ciljem olajšati obravnavo vlog za izdajo vizumov za kratkoročno bivanje lahko odstopajo od določb iz te uredbe. (9) Prejem je treba za prosilce urediti z ustreznim spoštovanjem človekovega dostojanstva. Obravnavanje vlog za izdajo vizuma je treba opraviti strokovno in spoštljivo ter v sorazmerju z zastavljenimi cilji. (10) Države članice naj zagotovijo, da je kakovost storitev za javnost primerna in v skladu z dobro upravno prakso. V ta namen naj dodelijo primerno število usposobljenega osebja ter zadostna sredstva. (11) Vključitev biometričnih identifikatorjev je pomemben korak k uporabi novih elementov, ki ustvarjajo zanesljivejšo povezavo med imetnikom vizuma in potnim listom, da bi se izognili lažnim identitetam. Zato bi morala biti osebna zglasitev prosilca za vizum, vsaj pri prvi vlogi, ena od osnovnih zahtev za izdajo vizuma z registracijo biometričnih identifikatorjev v Vizumskem informacijskem sistemu (VIS); prosilcem, ki za vizum zaprosijo prvič, ne bi smelo biti dovoljeno, da oddajo vloge prek komercialnih posrednikov, kot so potovalne agencije. (12) Uvesti je treba nove možnosti organizacije konzularnih uradov, kot so kolokacija, skupna vložišča in zunanje izvajanje. Vzpostaviti je treba ustrezen pravni okvir za te možnosti, zlasti glede varstva podatkov. Te oblike konzularnega sodelovanja in zunanjega izvajanja je treba vzpostaviti v popolni skladnosti s splošnimi načeli za izdajo vizumov, ob upoštevanju zahteve po varstvu podatkov, določene v Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov. (13) Prosilec se mora za prvi vpis biometričnih identifikatorjev zglasiti osebno. Da bi se olajšal postopek pri vsaki naslednji vlogi, mora biti mogoče prepisovanje biometričnih podatkov iz prve vloge v roku 48 mesecev ob upoštevanju obdobja hrambe, določenem v VIS. Po preteku tega roka je treba biometrične identifikatorje ponovno odvzeti. (14) Statistični podatki so pomembno sredstvo spremljanja migracijskih gibanj in so lahko učinkovito upravljavsko orodje. Zato je treba take podatke zbirati redno v enotni obliki. (15) Zagotoviti je treba postopek, ki omogoča Komisiji prilagoditi nekatera podrobna praktična pravila, ki urejajo izdajo vizumov za kratkoročno bivanje. V teh primerih je treba sprejeti ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil.[14] (16) Da se zagotovi usklajena uporaba Uredbe na operativni ravni, je treba sestaviti navodila o praksi in postopkih, ki jih uporabljajo diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic, kadar obravnavajo vloge za izdajo vizuma. (17) Ker Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o Vizumskem informacijskem sistemu in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno bivanje (v nadaljevanju: „Uredba VIS“) temelji na veljavni zakonodaji, jo je treba spremeniti, da se upoštevajo spremembe zakonodaje, pomembne za VIS. (18) Glede ciljev predlaganih ukrepov je treba opozoriti, da je po členih 62(1) in (2)(b) Pogodbe ES Skupnost pooblaščena – in celo odgovorna –, da sprejme ukrepe v zvezi s pravili o vizumih za načrtovano bivanje, ki ni daljše od treh mesecev; v skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe, ta uredba ne presega tega, kar je potrebno za doseganje ciljev te pogodbe. (19) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Evropska konvencija o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ter Listina o temeljnih pravicah Evropske unije. (20) Z odstopanjem od člena 299 Pogodbe se ta uredba uporablja le na ozemlju Francije in Nizozemske v Evropi, saj njuna čezmorska ozemlja niso del območja brez notranjih meja. (21) Pogoji, ki urejajo vstop na ozemlje držav članic ali izdajanje vizumov, ne vplivajo na pravila, ki zdaj urejajo priznavanje veljavnosti potnih listin. (22) Da se omogoči organom držav članic pripravo na izvajanje te uredbe, se uporaba te uredbe začne šele šest mesecev po začetku veljavnosti, razen členov 46 (Komitologija) in 47 (Obvestila držav članic). (23) Skladno s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, priloženega k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki je tako ne zavezuje in se zanjo ne uporablja. Glede na to, da ta uredba temelji na schengenskem pravnem redu po določbah naslova IV tretjega dela Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, se mora Danska v skladu s členom 5 navedenega protokola v roku šestih mesecev po tem, ko Svet sprejme to uredbo, odločiti, ali jo bo prenesla v svojo nacionalno zakonodajo ali ne. (24) Glede Islandije in Norveške ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda[15] iz člena 1, točke B Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma.[16] (25) Skleniti je treba dogovor, ki bo predstavnikom Islandije in Norveške omogočil pridružitev pri delu odborov, ki pomagajo Komisiji pri izvajanju izvedbenih pooblastil, kot bo to v primeru te uredbe. Tak dogovor je bil predviden v izmenjavi pisem med Skupnostjo in Islandijo ter Norveško[17], ki so priložena zgoraj navedenemu sporazumu. Komisija je Svetu predložila predlog priporočila glede pogajanja o tem dogovoru. (26) Glede Švice ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda [18], ki sodijo na področje iz člena 4(1) Sklepa Sveta 2004/860/EC[19] o podpisu in o začasni uporabi nekaterih določb tega sporazuma v imenu Evropske unije in v imenu Evropske skupnosti [20]. (27) Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri nekaterih določbah schengenskega pravnega reda.[21]. Združeno kraljestvo zato ne sodeluje pri sprejemu te uredbe, ki zanj ni zavezujoča niti se v njem ne uporablja. (28) Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri izvajanju katerega Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda[22]. Irska zato ne sodeluje pri sprejetju Uredbe in uredba zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. (29) Ta uredba so določbe, ki, razen člena 22, nadgrajujejo schengenski pravni red ali so drugače povezane z njim v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003 – SPREJELA NASLEDNJO UREDBO: NASLOV I: Splošne določbe Člen 1 Cilj in področje uporabe 1. Ta uredba določa pravila za obravnavanje vlog za izdajo vizuma za načrtovano bivanje na ozemlju držav članic, ki ne presega treh mesecev v katerem koli šestmesečnem obdobju. 2. Ta pravila se uporabljajo za vse državljane tretjih držav, ki morajo pri prečkanju zunanjih meja imeti vizum na podlagi Uredbe Sveta (ES) št.539/2001[23], brez poseganja v 1. pravice do prostega gibanja, ki jih uživajo državljani tretjih držav, ki so družinski člani državljanov Unije, 2. enakovredne pravice, ki jih uživajo državljani tretje države, ki po sporazumih med Skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter temi tretjimi državami na drugi, uživajo pravice do prostega gibanja, ki so enakovredne pravicam državljanov Unije in članov njihovih družin. 3. Ta uredba tudi določa seznam tretjih držav, katerih državljani morajo imeti letališki tranzitni vizum in določa pravila za obravnavo vlog za izdajo vizuma za tranzit skozi mednarodna tranzitna območja letališč držav članic. Člen 2 Opredelitve Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve: (1) „državljan tretje države“ pomeni katero koli osebo, ki ni državljan Unije v smislu člena 17(1) Pogodbe; (2) „vizum“ pomeni dovoljenje, ki ga izda država članica z namenom: 3. vstopa zaradi načrtovanega bivanja v navedeni državi članici ali v več državah članicah, ki skupaj ne presega treh mesecev, 4. vstopa zaradi tranzita skozi ozemlje navedene države članice ali več držav članic, ali 5. tranzita skozi mednarodna tranzitna območja letališč države članice. (3) „enotni vizum“ pomeni vizum, veljaven za celotno ozemlje držav članic, in je bodisi: (a) „vizum za kratkoročno bivanje“ (vizum tipa „C“), ki imetniku daje pravico bivanja za obdobje, ki ne presega treh mesecev v katerem koli šestmesečnem obdobju od prvega datuma vstopa na ozemlja držav članic; ali (b) „tranzitni vizum“ (vizum tipa „B“), ki daje imetniku, ki potuje iz ene tretje države v drugo, pravico prečkati ozemlja držav članic enkrat, dvakrat ali izjemoma večkrat, in vsak tranzit ni daljši od pet dni; (4) „vizum z ozemeljsko omejeno veljavnostjo“ (vizum tipa „LTV B“ ali „LTV C“) pomeni vizum za kratkoročno bivanje, ki imetniku omogoča bivanje le na ozemlju države članice izdajateljice ali več držav članic ali tranzit skoznje. (5) „letališki tranzitni vizum“ (vizum tipa „A“) pomeni vizum, ki je potreben zaradi tranzita skozi mednarodna tranzitna območja letališč držav članic državljanov nekaterih tretjih držav članic, kot izjema k načelu prostega tranzita, določenem v prilogi 9 k Čikaški konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu. (6) „priznana potna listina“ pomeni potno listino, ki jo je izdala tretja država, katere državljani morajo imeti vizum kadar prečkajo zunanje meje, na podlagi Uredbe (ES) št. 539/2001, in ki jo države članice priznavajo za namen pritrditve vizumov; (7) „vizumska nalepka“ pomeni enotno obliko za vizume, kot je opredeljeno v Uredbi (ES) št. 1683/95 in je fizični obrazec vizumov, opredeljen v odstavkih 3, 4 in 5. (8) „poseben list za pritrditev vizuma“ pomeni enotno obliko obrazcev za pritrditev vizuma, ki jih izdajo države članice osebam, ki imajo potne listine, ki jih države članice, ki obrazec sestavijo, kot določa Uredba (ES) št. 333/2002, ne priznavajo. NASLOV II: Prejem in obravnava vlog za izdajo vizuma Poglavje IOrgani v postopku obravnave vlog za izdajo vizuma Člen 3 Pristojni organi za obravnavo vlog za izdajo vizuma 1. Brez poseganja v člen 37 so pristojni organi za obravnavo vlog za izdajo vizuma v državah članicah samo diplomatsko-konzularna predstavništva. 2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko v izjemnih primerih vizume za kratkoročno bivanje in tranzitne vizume, vključno s takimi vizumi pomorščakom, na meji izdajo organi, pristojni za osebno kontrolo. Člen 4 „Ozemeljska“ pristojnost 1. Državljani tretjih držav zaprosijo za vizum na diplomatsko-konzularnem predstavništvu države članice v svoji državi stalnega bivališča. 2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko vloge v navedeni tretji državi vložijo državljani tretjih držav, ki se zakonito nahajajo v tretji državi, ki ni država njihovega stalnega bivališča. Prosilci skupaj z vlogo predložijo utemeljitev, zakaj jo vlagajo v navedeni državi, in s katero dokažejo, da se nameravajo vrniti v državo stalnega bivališča. V takem primeru se za mnenje lahko zaprosi diplomatsko-konzularno predstavništvo v državi stalnega bivališča prosilca ali centralne organe države članice izdajateljice. Člen 5 Država članica, pristojna za obravnavo vloge za izdajo vizuma 1. Diplomatsko-konzularno predstavništvo, pristojno za obravnavo vloge za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje, je: (a) diplomatsko-konzularno predstavništvo države članice, na ozemlju katere je edini ali glavni cilj potovanja, ali (b) če države članice ali glavnega cilja ni mogoče določiti, diplomatsko-konzularno predstavništvo države članice, katere zunanjo mejo namerava prestopiti prosilec, da vstopi na ozemlje držav članic. Če se odda vloga za izdajo vizuma za večkratni vstop, je za obravnavo vloge odgovorna običajna ciljna država članica. Take vizume izdaja samo država stalnega bivališča prosilca. 2. Diplomatsko-konzularno predstavništvo, pristojno za obravnavo vloge za izdajo tranzitnega vizuma, je: (a) v primeru tranzita samo preko ene države članice, diplomatsko-konzularno predstavništvo zadevne države članice, ali (b) v primeru tranzita preko več držav članic, diplomatsko-konzularno predstavništvo države članice, katere zunanjo mejo namerava prestopiti prosilec na začetku tranzita. 3. Diplomatsko-konzularno predstavništvo, pristojno za obravnavo vloge za izdajo letališkega tranzitnega vizuma, je: (a) v primeru enega samega letališkega tranzita, diplomatsko-konzularno predstavništvo države članice, na katere ozemlju se nahaja letališče tranzita, ali (b) v primeru dveh ali več letaliških tranzitov, diplomatsko-konzularno predstavništvo države članice, na katere ozemlju se nahaja letališče prvega tranzita. Člen 6 Pristojnost v zvezi z izdajo vizumov državljanom tretjih držav, ki se zakonito nahajajo na ozemlju države članice Državljani tretjih držav, ki se zakonito nahajajo na ozemlju države članice in nimajo dovoljenja za bivanje v navedeni državi članici, ki bi jim omogočalo potovanje brez vizuma, kakor je določeno v členu 5(1)(b) in členu 34(1)(a) Zakonika o schengenskih mejah, ter imajo utemeljene razloge za potovanje v drugo državo članico, zaprosijo za vizum na diplomatsko-konzularnem predstavništvu ciljne države članice. Člen 7 Ureditev zastopanja 1. Diplomatsko-konzularno predstavništvo države članice se lahko brez poseganja v člen 5 strinja, da bo zastopalo drugo državo članico za obravnavo vlog za vizume za kratkoročno bivanje, tranzitne vizume in letališke tranzitne vizume. V ureditvi se navede trajanje, če je samo začasno, in postopki za prenehanje takega zastopanja, ter ureditve v zvezi z možnim zagotavljanjem prostorov, osebja in plačil zastopane države članice. Take dvostranske ureditve lahko določajo, da mora država članica zastopnica poslati vloge za izdajo vizumov nekaterih kategorij državljanov tretje države organom zastopane države članice za predhodno posvetovanje, kakor je predvideno v členu 9(3). 2. Država članica lahko zastopa eno ali več držav članic tudi samo za prejem vlog in registriranje biometričnih identifikatorjev. Prejem in prenos spisov in podatkov zastopanemu konzularnemu predstavništvu se izvede z upoštevanjem ustreznih pravil o varstvu podatkov in varnosti. 3. Zastopana država članica obvesti Komisijo o novih ureditvah o zastopanju ali prenehanju takih ureditev najpozneje tri mesece pred začetkom ali prenehanjem veljavnosti sporazuma. 4. Država članica zastopnica hkrati obvesti diplomatsko-konzularna predstavništva drugih držav članic ter delegacijo Evropske komisije v zadevni jurisdikciji o sklenitvi in začetku veljavnosti ureditev o zastopanju. 5. Ko diplomatsko-konzularno predstavništvo države članice zastopnice nastopa v imenu druge države članice, izpolnjuje vsa pravila o obravnavi vlog za izdajo vizumov za kratkoročno bivanje, tranzitnih vizumov in letaliških tranzitnih vizumov iz te uredbe, uporabljajo pa se roki za izdajo iz člena 20(1). 6. Če namerava diplomatsko-konzularno predstavništvo države članice zastopnice zavrniti vlogo, se celoten spis predloži centralnim organom zastopane države članice, da lahko sprejmejo končno odločitev o vlogi v roku iz člena 20(1). 7. Če diplomatsko-konzularno predstavništvo države članice zastopnice sklene sodelovati s komercialnimi posredniki ali oddati v zunanje izvajanje del postopka obravnave vizumov, taki postopki pokrivajo tudi vloge, ki jih obravnavajo kot zastopniki. Vendar pa se centralni organi zastopane države članice ustrezno vnaprej obvestijo. Člen 8 Predhodno posvetovanje s centralnimi organi države članice 1. Država članica lahko zahteva, da se njena diplomatsko-konzularna predstavništva pred izdajo vizumov državljanom nekaterih tretjih držav ali posebnim kategorijam teh državljanov posvetujejo z njenimi centralnimi organi. Tretje države, za katerih državljane ali določene kategorije državljanov se zahteva tako posvetovanje, so navedene v Prilogi I. 2. Tako posvetovanje ne posega v rok za preučitev vloge za izdajo vizuma iz člena 20(1). 3. Če država članica zastopa drugo državo članico v skladu s členom 7(1), centralni organi države članice zastopnice izvedejo posvetovanje iz odstavka 1. Člen 9 Predhodno posvetovanje s centralnimi organi drugih držav članic in obveščanje centralnih organov drugih držav članic 1. Država članica lahko zahteva, da se centralni organi drugih držav članic pred izdajo vizumov državljanom določenih tretjih držav ali določenim kategorijam teh državljanov posvetujejo z njenimi centralnimi organi. Tretje države, za katerih državljane ali določene kategorije državljanov se zahteva tako posvetovanje, so navedene v Prilogi II. 2. Centralni organi, ki prejmejo prošnjo za posvetovanje, se odzovejo v treh delovnih dneh po prejemu prošnje. Če organi, zaprošeni za posvetovanje, ne odgovorijo v tem roku, centralni organi, ki so poslali prošnjo za posvetovanje, odsotnost odgovora štejejo kot dovoljenje, da lahko svojemu diplomatsko-konzularnemu predstavništvu dovolijo izdajo vizuma. 3. Države članice lahko zahtevajo, da se njeni centralni organi obvestijo le o vizumih, ki so jih izdala diplomatsko-konzularna predstavništva drugih držav članic državljanom določenih tretjih držav ali določenim kategorijam takih državljanov. Tretje države, za državljane katerih se zahtevajo take informacije, so v Prilogi II označene z (*). 4. Predhodno posvetovanje in obveščanje se opravi v skladu s členom 14(2) Uredbe VIS št. …. 5. Če država članica zastopa drugo državo članico v skladu s členom 7(1), centralni organi države članice zastopnice izvedejo posvetovanje iz odstavka 1 in/ali zagotovijo informacije iz odstavka 3. Poglavje II Vloga Člen 10 Praktični načini predložitve vloge 1. Vloge se predložijo največ tri mesece pred začetkom načrtovanega obiska. 2. Od prosilcev se lahko zahteva, da se naročijo za termin obiska za oddajo vloge. Naročijo se lahko neposredno pri diplomatsko-konzularnem predstavništvu ali prek posrednika, če je primerno. Obisk se izvrši v roku dveh tednov. 3. V ustrezno utemeljenih primerih ali v utemeljeno nujnih primerih se prosilcem dovoli, da oddajo vlogo brez predhodnega naročila ali pa so na obisk naročeni takoj. 4. Če so podatki, ki spremljajo vlogo, nepopolni, se prosilec obvesti, katere dodatne dokumente mora priložiti. Prosilec se povabi, naj takoj zagotovi dodatne informacije/dokumente, in obvesti, da bo vloga po enem mesecu po datumu povabila označena kot nesprejemljiva, če zahtevane informacije ne bodo predložene. Člen 11 Odvzem biometričnih podatkov 1. Države članice zbirajo biometrične identifikatorje, ki obsegajo podobo obraza in deset prstnih odtisov prosilca v skladu z zaščitnimi ukrepi, določenimi v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter v Konvenciji Združenih narodov o pravicah otrok. Vsak prosilec mora prvo vlogo za izdajo vizuma predložiti osebno. Ob predložitvi se odvzamejo naslednji biometrični identifikatorji: (a) fotografija, skenirana ali narejena v času vloge in (b) deset prstnih odtisov, ploskih in digitalno zapisanih. 2. Za vsako naslednjo vlogo se biometrični identifikatorji kopirajo s prve vloge, če zadnji vnos ni starejši od 48 mesecev. Po tem obdobju se naslednja vloga šteje kot „prva vloga“. 3. Tehnične zahteve za fotografijo in prstne odtise so skladne z mednarodnimi standardi, določenimi v dokumentu ICAO 9303, del 1 (potni listi), šesta izdaja[24]. 4. Biometrične identifikatorje odvzame usposobljeno in ustrezno pooblaščeno osebje diplomatsko-konzularnega predstavništva, ali pod njihovim nadzorom zunanji ponudnik storitev iz člena 37(1)(c). Podatke v vizumski informacijski sistem (VIS) vnaša samo ustrezno pooblaščeno konzularno osebje v skladu s členom 4(1), členom 5, členom 6(5) in (6) Uredbe VIS. 5. Iz zahteve za dajanje prstnih odtisov so izvzeti naslednji prosilci: (a) otroci, mlajši od 6 let; (b) osebe, pri katerih je jemanje prstnih odtisov fizično nemogoče. Če pa je možen odvzem manj kot desetih prstnih odtisov, se vzame zadevno število prstnih odtisov. Države članice lahko določijo izjeme od zahteve po zbiranju biometričnih identifikatorjev za imetnike diplomatskih potnih listov, službenih/uradnih potnih listov in posebnih potnih listov. V vsakem od teh primerov se v VIS doda vnos „se ne uporablja“. 6. Na vsaki lokaciji države članice opremijo svoj konzularni urad z zahtevanim materialom za odvzem/zbiranje biometričnih identifikatorjev ali brez poseganja v možnosti zastopanja iz člena 7 sklenejo, da bodo uporabili eno od oblik sodelovanja iz člena 37. Člen 12 Oddaja vloge za izdajo vizuma 1. Pri oddaji vloge za izdajo vizuma prosilec: 6. izpolni obrazec iz člena 13; 7. predloži veljavno potno listino, katere datum izteka veljavnosti mora biti vsaj tri mesece po nameravanem odhodu z ozemlja države članice, in ki vsebuje eno ali več prostih strani za pritrditev vizuma; 8. priloži spremne dokumente v skladu s členom 14 in Prilogo VI, s katerimi dokazuje namen in trajanje bivanja; 9. priloži dokazila o razpolaganju z zadostnimi sredstvi za preživljanje, v skladu s členom 5(3) Zakonika o schengenskih mejah; 10. dovoli odvzem biometričnih podatkov v skladu s členom 11(2); 11. plača takso za vizumski postopek, predvideno v členu 16. 2. Če je primerno, prosilec predloži dokazilo, da razpolaga z ustreznim potovalnim zdravstvenim zavarovanjem, kakor je predvideno v členu 15. Diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic se lahko na podlagi konzularnega sodelovanja na lokalni ravni dogovorijo, da se to dokazilo predloži šele, ko se vizum izda. 3. Če je primerno, se v potni list prosilca odtisne žig, opisan v členu 17. Člen 13 Obrazec vloge 1. Prosilci za vizum izpolnijo in podpišejo obrazec vloge, naveden v Prilogi III. Sopotniki, navedeni v potni listini prosilca, izpolnijo ločene obrazce vloge. 2. Diplomatsko-konzularno predstavništvo da obrazec vloge brezplačno na voljo prosilcem, prav tako je širši javnosti na voljo in lahko dostopno na papirju in v elektronski obliki. 3. Obrazec je na voljo v naslednjih jezikih: (a) v uradnem jeziku (uradnih jezikih) države članice, za katero se zahteva vizum, (b) v uradnem jeziku (uradnih jezikih) države gostiteljice, ali (c) v uradnem jeziku (uradnih jezikih) države gostiteljice in v uradnem jeziku (uradnih jezikih) države članice, za katero se zahteva vizum. Poleg jezikov iz prvega pododstavka je lahko obrazec na voljo tudi v drugih uradnih jezikih Evropske unije. Če je obrazec na voljo samo v uradnih jezikih držav članic, za katere se zahteva vizum, se prosilcem da posebej na voljo prevod vloge v uradni jezik (uradne jezike) države gostiteljice. Prevod obrazca vloge v uradni jezik (uradne jezike) države gostiteljice se pripravi na podlagi konzularnega sodelovanja na lokalni ravni. 4. Prosilci se obvestijo, v katerih jezikih se lahko izpolni obrazec vloge. Člen 14 Spremni dokumenti 1. Prosilec za vizum predloži naslednje dokumente: (a) dokumente, v katerih je naveden namen potovanja (b) dokumente v zvezi z nastanitvijo (c) dokumente o razpoložljivih finančnih sredstvih za kritje stroškov bivanja (d) dokumenti o namenu prosilca, da se bo vrnil v državo odhoda Obrazec za dokazovanje vabila, garantne izjave ali izjave o nastanitvi je naveden v Prilogi V. 2. Neizčrpen seznam spremnih dokumentov, ki jih lahko od prosilca za izdajo vizuma zahteva diplomatsko-konzularno predstavništvo, da preveri izpolnjevanje pogojev iz člena 12(1)(c) in (d), je naveden v Prilogi IV. 3. V okviru konzularnega sodelovanja na lokalni ravni se oceni potreba po dopolnitvi in uskladitvi seznamov spremnih dokumentov iz Priloge IV, z upoštevanjem lokalnih okoliščin v vsaki jurisdikciji. Člen 15 Potovalno zdravstveno zavarovanje 1. Prosilci za vizum za kratkoročno bivanje in tranzitni vizum dokazujejo, da imajo primerno in veljavno potovalno zavarovanje, ki krije stroške, ki bi utegnili nastati v zvezi z repatriacijo iz zdravstvenih razlogov, nujno medicinsko pomočjo in/ali nujnim zdravljenjem v bolnišnici. Brez poseganja v zadnji stavek člena 12(2) se skupaj z vlogo predloži tudi dokazilo o potovalnem zavarovanju. 2. Prosilci, ki predložijo vlogo za izdajo vizuma za večkratni vstop z dolgo veljavnostjo, dokazujejo, da imajo primerno potovalno zdravstveno zavarovanje, ki krije obdobje prvega načrtovanega potovanja. Poleg tega prosilci podpišejo izjavo, navedeno na obrazcu vloge, s katero izjavljajo, da se zavedajo, da za nadaljnja bivanja potrebujejo urejeno potovalno zdravstveno zavarovanje. 3. Zavarovanje mora veljati na vsem ozemlju držav članic in pokrivati celotno obdobje bivanja ali tranzita osebe. Najnižje kritje je 30.000 EUR. Če ima vizum omejeno ozemeljsko veljavnosti ali če je izdan tranzitni vizum, je zavarovalno kritje lahko omejeno na zadevno državo članico. 4. Prosilci zavarovanje načeloma sklenejo v državi svojega stalnega bivališča. Kadar to ni mogoče, poskusijo pridobiti zavarovanje v kateri koli drugi državi. Oseba, ki podpiše obrazec iz Priloge V, lahko sklene zavarovanje za prosilca, in v tem primeru se uporabljajo pogoji iz odstavka 3. 5. Imetniki diplomatskih potnih listov, pomorščaki, zajeti v Konvencijah ILO št. 108 in 185, in državljani tretjih držav, ki oddajo vlogo za izdajo vizuma na meji, so izvzeti iz zahteve po ustreznem in veljavnem potovalnem zavarovanju. 6. Potreba po nadaljnjih izjemah se oceni v okviru konzularnega sodelovanja na lokalni ravni. 7. Lahko se šteje, da je zahteva po zavarovanju izpolnjena, če se ugotovi, da je mogoče predpostavljati ustrezno raven zavarovanja glede na poklicni položaj prosilca. Ta izjema lahko zadeva posebne poklicne skupine, ki jih že krije potovalno zdravstveno zavarovanje zaradi njihovih poklicnih dejavnosti. 8. V okviru konzularnega sodelovanja na lokalni ravni v določeni jurisdikciji se oceni, ali je mogoče pridobiti primerno potovalno zdravstveno zavarovanje. 9. Diplomatsko-konzularna predstavništva pri presoji ustreznosti zavarovanja preverijo, ali bi bili zahtevki do zavarovalnice izterljivi v državi članici. 10. Če se zahteva po potovalnem zdravstvenem zavarovanju oprosti, zadevni organ v polje „opombe“ na vizumski nalepki namesti oznako „N-INS“. Člen 16 Taksa za vizumski postopek 1. Ko prosilec predloži vlogo za izdajo vizuma, plača takso za vizumski postopek v znesku 60 EUR, ki ustreza upravnim stroškom obravnave vloge za izdajo vizuma. Taksa se zaračuna v EUR ali v nacionalni valuti tretje države, kjer se predloži vloga, in ni vračljiva. 2. Prosilci prejmejo potrdilo o plačani taksi. Na potrdilu je navedeno, da taksa za vizumski postopek ni vračljiva. 3. Če se taksa za vizumski postopek zaračuna v nacionalni valuti tretje države, kjer je predložena vloga, diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic uporabijo referenčni devizni tečaj za EUR, ki ga določi Evropska centralna banka. Na podlagi konzularnega sodelovanja na lokalni ravni zagotovijo, da vse države članice sočasno prilagajajo znesek takse za vizumski postopek v nacionalni valuti. 4. Prosilci, ki sodijo v eno od naslednjih kategorij, so oproščeni plačila takse za vizumski postopek: (a) otroci do 6 let; (b) učenci, dijaki in študentje, podiplomski študentje in učitelji spremljevalci, ki potujejo zaradi študija ali strokovnega izobraževanja; in (c) raziskovalci iz tretjih držav, ki potujejo znotraj Skupnosti zaradi opravljanja znanstvenih raziskav, kakor je opredeljeno v Priporočilu Evropskega parlamenta in Sveta (št. 2005/761/ES) z dne 28. septembra 2005. 5. V posameznih primerih se znesek takse, ki se zaračuna, lahko oprosti ali zniža v skladu z nacionalno zakonodajo, kadar ta ukrep pomaga spodbujati kulturne interese ter interese na področju zunanje politike, razvojne politike, na drugih področjih ključnega javnega pomena ali iz humanitarnih razlogov. 6. Do 1. januarja 2008 državljani tretjih držav, v zvezi s katerimi je Svet pooblastil Komisijo za pogajanja o sporazumu o poenostavitvi vizumskega postopka do 1. januarja 2007, plačajo takso za vizumski postopek v znesku 35 EUR.. 7. Če mora imetnik vizuma za dolgoročno bivanje, izdanega v skladu s členom 21(1)(c), v obdobju veljavnosti vizuma potovati v državo članico, ki ni vključena v ozemeljsko veljavnost vizuma za dolgoročno bivanje, se za obravnavo druge vloge za izdajo vizuma ne zahteva plačila takse za vizumski postopek. 8. Taksa se zaračuna dvojno, če prosilec brez utemeljitve predloži vlogo za izdajo vizuma tri dni ali manj pred predvidenim datumom potovanja. Člen 17 Žig, s katerim se potrjuje predložitev vloge 1. Da bi preprečili hkratno predložitev večjega števila vlog, diplomatsko-konzularno predstavništvo države članice, kateremu je predložena vloga, v prosilčevo potno listino odtisne žig, ki potrjuje, da je oddal vlogo za izdajo vizuma. Ko diplomatsko-konzularno predstavništvo prejme vlogo, odtisne žig na prvo prosto stran potne listine, ki ne vsebuje drugih vnosov ali žigov. 2. Žig nima pravnih posledic za prihodnje vloge. 3. Žig je naveden v vzorcu v Prilogi VI in se odtisne v skladu z navedeno prilogo. 4. Diplomatskih potnih listov ni treba žigosati. Usklajen pristop glede odstopanja od zahteve za druge določene kategorije oseb se določi v okviru konzularnega sodelovanja na lokalni ravni. 5. Določbe tega člena se prenehajo uporabljati za diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic od datuma prenosa podatkov o vizumih v VIS. Poglavje III Preučitev in obravnava vlog za izdajo vizuma Člen 18 Preučitev vloge 1. Pri preučevanju vlog za izdajo vizuma in spremnih dokumentov, se posebna pozornost posveti tveganju nezakonitega priseljevanja in varnosti držav članic ter namenu prosilca, da se bo vrnil. 2. Če obstaja dvom glede namena bivanja prosilca ali njegove vrnitve, ali glede predložene dokumentacije, se prosilec lahko pokliče na razgovor na diplomatsko-konzularno predstavništvo države članice, ki je pristojna za preučitev vloge, da predloži dodatne informacije. 3. Za vsako vlogo za izdajo vizuma se pregledajo podatki v VIS v skladu s členoma 5 in 13 Uredbe VIS. 4. S preučitvijo vloge za izdajo vizuma se ugotovi, ali prosilec izpolnjuje pogoje za vstop iz člena 5(1) Zakonika o schengenskih mejah, in preverijo: 12. veljavnost in verodostojnost potne listine, ki jo je predložil prosilec; 13. da oseba ne predstavlja nevarnosti za javni red, notranjo varnost, javno zdravje ali mednarodne odnose države članice tako, da se pregledajo SIS in nacionalne zbirke podatkov; 14. kraj odhoda in prihoda zadevnega državljana tretje države ter namen načrtovanega bivanja tako, da se preverijo spremni dokumenti iz člena 14 in Priloge IV; 15. če je primerno, predhodno izdani enotni vizumi v potni listini zadevnega državljana tretje države, da bi preverili, da oseba ni prekoračila najdaljšega trajanja dovoljenega bivanja na ozemlju držav članic; 16. ali ima prosilec zadostna sredstva za preživljanje za trajanje in namen načrtovanega bivanja, za svojo vrnitev v matično državo ali tranzit v tretjo državo, v katero bo nedvomno sprejet, ali da je sposoben zakonito pridobiti navedena sredstva. To preverjanje upošteva referenčne zneske, navedene v členu 5(3) Zakonika o schengenskih mejah, in dokazilo o nastanitvi ali kritju stroškov, kakor je navedeno v obrazcu iz Priloge V. 17. ali ima prosilec ustrezno potovalno zdravstveno zavarovanje, če je primerno. 5. Če je prosilec državljan tretje države, naštete na seznamu v Prilogi I ali II, se je treba s centralnimi organi zadevne države članice posvetovati v skladu s členom 14(1) ali (2) Uredbe VIS. 6. Za državljane tretjih držav, ki zaprosijo za letališki tranzitni vizum, se opravljajo samo pregledi iz odstavkov 4(a), (b) in (d). V takih primerih se preveri namen nadaljevanja potovanja. 7. Diplomatsko-konzularno predstavništvo ne izda vizuma, če se pojavi kakršen koli dvom o verodostojnosti predloženih dokumentov ali točnosti njihove vsebine, zanesljivosti izjav, zbranih med razgovorom, ali o namenu bivanja ali namenu vrnitve. Člen 19 Nesprejemljivost 1. Če prosilec ne navede dodatnih informacij, ki jih zahteva člen 10(4), v enem koledarskem mesecu od datuma povabila za predložitev dodatnih informacij/dokumentov, se šteje, da je vloga nesprejemljiva. 2. Diplomatsko-konzularno predstavništvo v primerih iz odstavka 1 zamenja informacije o statusu v VIS, kakor je navedeno v členu 8(2) Uredbe VIS. 3. Če se vloga označi kot nesprejemljiva, prosilec nima pravice do pritožbe. Člen 20 Odločanje o vlogi za izdajo vizuma 1. Diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic odločajo o vlogi za izdajo vizuma v desetih delovnih dneh od datuma vloge, ali po datumu dopolnitve spisa. To obdobje se lahko v posameznih primerih podaljša do največ 30 dni, zlasti kadar je potreben nadaljnji pregled vloge, vključno z okoliščinami iz člena 7(6). 2. Diplomatsko-konzularna predstavništva se glede roka veljavnosti vizuma in trajanja dovoljenega bivanja odločajo na podlagi vseh podatkov, ki so jim na voljo v zvezi z namenom in trajanjem načrtovanega bivanja ali tranzita in ob upoštevanju posebnih okoliščin prosilca. Za tranzitne vizume za enkraten tranzit in letališke tranzitne vizume dodatna odobrena dopustna prekoračitev roka traja sedem dni, za vizume „C“ za enkraten vstop pa petnajst dni. 3. Vizumi za večkraten vstop, ki imetniku dajejo pravico do več vstopov, trimesečnega bivanja ali več tranzitov v katerem koli polletju, se lahko izdajo z rokom veljavnosti največ pet let. Pri odločanju o izdaji takih vizumov so posebej pomembna naslednja merila: (a) potreba prosilca po pogostih in/ali rednih potovanjih zaradi poklicnih ali družinskih razlogov, kot so poslovneži, uradniki, ki imajo redne uradne stike z državami članicami in institucijami EU, družinski člani državljanov Unije, družinski člani državljanov tretjih držav z bivališčem v državah članicah, pomorščaki, (b) neoporečnost in zanesljivost prosilca, zlasti zakonita uporaba predhodnih schengenskih vizumov, njegov ekonomski položaj v matični državi, njegov dejanski namen vrniti se v navedeno državo 4. Diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic vpišejo podatke iz člena 8(1) Uredbe VIS v VIS, kadar sprejmejo odločitev o izdaji vizuma. Člen 21 Vizum z ozemeljsko omejeno veljavnostjo 1. Vizum z ozemeljsko omejeno veljavnostjo se izda izjemoma v naslednjih primerih: (a) če diplomatsko-konzularno predstavništvo meni, da je iz humanitarnih razlogov, zaradi nacionalnega interesa ali zaradi mednarodnih obveznosti potrebno odstopanje od načela, da morajo biti izpolnjeni pogoji za vstop iz člena 5(1) Zakonika o schengenskih mejah; (b) če diplomatsko-konzularno predstavništvo meni, da je iz humanitarnih razlogov, zaradi nacionalnega interesa ali zaradi mednarodnih obveznosti potrebno izdati vizum, čeprav je v predhodnem posvetovalnem postopku država članica, ki je zaprošena za posvetovanje, podala ugovor, ali če predhodna posvetovanja niso bila opravljena zaradi nujnosti (humanitarni razlogi, nacionalni interes ali mednarodne obveznosti); (c) če diplomatsko-konzularno predstavništvo iz nujnih razlogov, ki jih utemelji prosilec, izda prosilcu nov vizum za obdobje tekočih šestih mesecev, za katero mu je že bil izdan vizum za trimesečno bivanje. V primerih iz prvega pododstavka izdani vizum velja samo na ozemlju države članice izdajateljice. Če ima prosilec potno listino, ki je ne priznava ena ali več, vendar pa ne vse države članice, se izda vizum, ki velja na ozemljih držav članic, ki priznavajo potno listino. Če država članica, ki izdaja vizum, ne priznava prosilčeve potne listine, velja izdani vizum samo na ozemlju navedene države članice. 2. Centralni organi države članice, katere diplomatsko-konzularno predstavništvo je izdalo vizum z ozemeljsko omejeno veljavnostjo v primerih iz odstavkov (a) in (b) prvega pododstavka odstavka 1, nemudoma pošljejo ustrezne podatke centralnim organom drugih držav članic. Člen 22 Letališki tranzitni vizumi 1. Državljani tretjih držav na seznamu iz Priloge VII morajo imeti letališki tranzitni vizum, kadar prečkajo mednarodno tranzitno območje letališča, ki se nahaja na ozemlju držav članic. 2. Iz te zahteve po letališkem tranzitnem vizumu iz odstavka 1 so izvzete naslednje kategorije oseb: (a) imetniki enotnega vizuma za kratkoročno bivanje ali tranzitnega vizuma, ki ga je izdala država članica, (b) državljani tretje države, ki imajo dovoljenja za bivanje, ki so jih izdale Andora, Japonska, Kanada, Monako, San Marino ali Združene države Amerike, ki jamčijo za vrnitev imetnika brez pridržka, našteta v Prilogi VIII; (c) družinski člani državljanov Unije; (d) imetniki diplomatskih potnih listov; (e) člani letalskih posadk, ki so državljani pogodbenih strank Čikaške konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu. Člen 23 Zavrnitev izdaje vizuma 1. Brez poseganja v člen 21(1) se izdaja vizuma zavrne, če prosilec: (a) predloži lažno, ponarejeno ali prenarejeno potno listino; (b) ne dokaže, da razpolaga z zadostnimi sredstvi za preživljanje med celotnim časom bivanja ter za vrnitev v matično državo ali državo odhoda, ali da ima možnost zakonito pridobiti taka sredstva; (c) ne predloži dovolj dokazov, s katerimi bi utemeljil namen in trajanje bivanja; (d) ne predloži dokazila, da ima ustrezno potovalno zdravstveno zavarovanje, če je primerno; (e) je v zadnjih šestih mesecih že tri mesece bival na ozemlju držav članic; (f) je oseba, za katero je razpisan ukrep zavrnitve vstopa v SIS ali v nacionalnem registru; (g) se šteje, da pomeni nevarnosti za javni red, državno varnost, javno zdravje ali mednarodne odnose Evropske unije ali njenih držav članic. 2. Odločitev, ki navaja natančne razloge za zavrnitev izdaje, se poda na standardnem obrazcu iz Priloge IX. Ta obrazec se uporabi tudi, kadar se izdaja vizuma zavrne na meji. 3. Prosilci, katerim se zavrne izdaja vizuma, imajo pravico do pritožbe. Pritožbeni postopek poteka v skladu z nacionalno zakonodajo. Prosilcem se izda pisni seznam kontaktnih točk, kjer lahko pridobijo informacije o zastopnikih, ki lahko nastopajo v imenu prosilcev v skladu z nacionalno zakonodajo. 4. V primerih iz člena 7(6) diplomatsko-konzularno predstavništvo države članice zastopnice obvesti prosilca o odločitvi, ki jo je sprejela zastopana država članica. 5. Zavrnitev izdaje ne vpliva na prihodnje vloge za izdajo vizuma, ki se obravnavajo vsaka zase. Člen 24 Pravice, ki jih daje izdani vizum Dejstvo, da imetnik poseduje vizum za kratkoročno bivanje ali tranzitni vizum, ne zagotavlja samodejne pravice do vstopa. Člen 25 Navodila za izpolnjevanje vizumske nalepke 1. Pri izpolnjevanju vizumske nalepke diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic vpišejo obvezne vnose iz Priloge X in izpolnijo strojno čitljivi del, kakor je navedeno v dokumentu ICAO 9303, del 1n, 6. izdaja (junij 2006). 2. Države članice lahko v oddelek „opombe“ na vizumski nalepki dodajo nacionalne vnose, s katerimi pa se obvezni vnosi v Prilogi X ne podvajajo. 3. Vsi vnosi na vizumski nalepki so natisnjeni. Vizumske nalepke se lahko izpolnijo ročno samo v primeru tehnične višje sile. Člen 26 Razveljavitev že izpolnjenega vizuma 1. Natisnjene vizumske nalepke ni dovoljeno spreminjati ročno. 2. Če se napaka odkrije na nalepki, ki še ni bila pritrjena v potni list, se nalepka uniči. 3. Če se napaka odkrije potem, ko je bila nalepka že pritrjena v potni list, se nalepka razveljavi tako, da se prekriža z rdečo barvo in pritrdi se nova nalepka. 4. Če se napaka odkrije potem, ko so bili v VIS že vneseni ustrezni podatki v skladu s členom 8 Uredbe VIS, se napaka popravi v skladu s členom 21(1) Uredbe VIS. Člen 27 Pritrditev vizumskih nalepk 1. Natisnjena vizumska nalepka s podatki iz člena 25 in Priloge X se pritrdi na prvo stran potnega lista, ki ne vsebuje vnosov ali žigov, razen žiga, ki označuje, da je bila predložena vloga za izdajo vizuma. Nalepka se poravna z robom strani in pritrdi ob rob strani potne listine. Strojno čitljivi del nalepke se poravna z robom strani. 2. Žig diplomatsko-konzularnega predstavništva izdajatelja se odtisne v oddelek „OPOMBE“ tako, da sega preko nalepke na stran potne listine. Žig je mogoče odtisniti v strojno čitljivo polje samo v primerih, ko se je treba odpovedati izpolnitvi te rubrike tako, da ni več uporabna. Velikost in vsebina žiga ter črnilo, ki ga je treba uporabiti, določijo države članice v nacionalnih pravilnikih. 3. Da se prepreči ponovna uporaba vizumske nalepke, pritrjene na obrazec enotne oblike, se žig diplomatsko-konzularnega urada izdajatelja odtisne na desno tako, da zajame nalepko in obrazec; žig ne sme ovirati branja polj in opomb, prav tako ne sme segati v strojno čitljivo polje, če je izpolnjeno. 4. Če država članica, ki izdaja vizum, ne priznava prosilčeve potne listine, se uporabi poseben list za pritrditev vizuma. 5. Posamezni vizumi, izdani sopotnikom v skladu s členom 13(1), ki so vključeni v potno listino prosilca, se pritrdijo v navedeno potno listino. Če država članica, ki izdaja vizum, ne priznava potne listine, v katero so vključeni sopotniki, se posamezni vizumi pritrdijo na poseben list za pritrditev vizuma. Poglavje IV Sprememba veljavnosti izdanega vizuma Člen 28 Podaljšanje 1. Obdobje veljavnosti izdanega vizuma za kratkoročno bivanje ali tranzitnega vizuma in/ali trajanje bivanja se na zahtevo imetnika podaljša, če lahko predloži dokaze o višji sili, humanitarnih razlogih, resnih poklicnih razlogih in/ali osebnih razlogih. 2. Podaljšanje vizuma, kakor je predvideno v odstavku 1, v nobenem primeru ne sme povzročiti spremembe vrste vizuma ali bivanja, ki bi bilo daljše od treh mesecev (kratkoročno bivanje) ali 10 dni (tranzit). 3. Ozemlje veljavnosti podaljšanega vizuma ostane enako kakor ozemlje veljavnosti prvotnega vizuma, razen če upravni organi, ki podaljšajo vizum, odločijo drugače. 4. Upravni organ, ki je pristojen za podaljšanje vizuma, je organ države članice, na ozemlju katere se nahaja državljan tretje države, ko zaprosi za podaljšanje. Države članice obvestijo Komisijo o organih, ki so pristojni za podaljšanje vizumov. 5. Za podaljšanje vizuma se plača taksa 30 EUR. 6. Podaljšanje enotnega vizuma ima obliko žiga, ki ustreza vzorcu iz Priloge XI. Pristojni organ odtisne tudi svoj žig. 7. Informacije o podaljšanih vizumih se vnesejo v VIS v skladu s členom 12 Uredbe VIS. Člen 29 Razveljavitev 1. Vizum lahko razveljavijo: (a) diplomatsko-konzularno predstavništvo, ki ga je izdalo, da bi imetniku preprečilo vstop na ozemlje držav članic, če postane po izdaji vizuma očitno, da imetnik ne izpolnjuje pogojev, ki upravičujejo izdajo vizuma. (b) organi mejne kontrole v skladu z določbami člena 13(1) in Priloge V, del A, (2) Zakonika o schengenskih mejah. 2. Informacije o razveljavljenih vizumih se vnesejo v VIS v skladu s členom 11 Uredbe VIS. 3. Če vizum na podlagi odstavka 1(b) razveljavijo organi mejne kontrole države članice, ki ni država članica izdajateljica, le-to obvestijo o razveljavitvi njenih vizumov. Člen 30 Preklic vizuma 1. Vizum se lahko prekliče v naslednjih primerih: (a) prekliče ga diplomatsko-konzularno predstavništvo, ki ga je izdalo, na zahtevo imetnika, in v tem primeru mora biti na vizumsko nalepko odtisnjena štampiljka, ki označuje preklic vizuma na zahtevo imetnika. (b) po vstopu imetnika na ozemlje držav članic ga prekličejo pristojni organi, če imetnik ne izpolnjuje več pogojev za vstop, navedenih v členu 5(1) Zakonika o schengenskih mejah. 2. Informacije o preklicanih vizumih se vnesejo v VIS v skladu s členom 11 Uredbe VIS. 3. Če vizum na podlagi odstavka 1(b) prekličejo pristojni organi države članice, ki ni država članica izdajateljica, le-to obvestijo o razveljavitvi njenih vizumov. Člen 31 Skrajšanje trajanja bivanja, dovoljenega z vizumom 1. Organi mejne kontrole lahko skrajšajo trajanje bivanja, dovoljenega z vizumom, če ugotovijo, da imetnik nima dovolj sredstev za preživljanje za čas, ki ga je prvotno nameraval prebiti v državi. 2. Informacije o skrajšanju trajanja bivanja, dovoljenega z vizumom, se vnesejo v VIS v skladu s členom 11 Uredbe VIS. Poglavje V Vizumi, izdani na zunanjih mejah Člen 32 Vizumi, izdani na zunanjih mejah 1. Vizumi za kratkoročno bivanje ali tranzitni vizumi se lahko izdajo na zunanjih mejah samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji: 18. prosilec izpolnjuje pogoje iz člena 5(1) Zakonika o schengenski meji; 19. prosilec za vizum ni mogel zaprositi vnaprej; 20. prosilec predloži spremne dokumente, s katerimi utemelji nepredvidljive in nujne razloge za vstop, in 21. ocenjeno je, da sta vrnitev prosilca v matično državo ali tranzit preko držav, ki niso države članice, ki v celoti izvajajo schengenski sporazum, gotova. 2. Če se vloga za izdajo vizuma predloži na zunanji meji, se oprosti zahteva po potovalnem zdravstvenem zavarovanju. 3. Vizum, izdan na zunanji meni, je po potrebi lahko (a) vizum za kratkoročno bivanje za enkraten vstop, ki imetniku dovoljuje bivanje največ 15 dni v vseh državah članicah, ali (b) tranzitni vizum za enkratni tranzit, ki velja v vseh državah članicah in imetniku dovoljuje tranzit, ki traja največ 5 dni. 4. Če pogoji iz člena 5(1) Zakonika o schengenskih mejah niso izpolnjeni, organi, odgovorni za izdajo vizuma na meji, lahko izdajo vizum z ozemeljsko omejeno veljavnostjo, ki velja samo na ozemlju države članice izdajateljice v skladu s členom 21(1)(a). 5. Državljanu tretje države, ki sodi v kategorijo oseb, za katere se zahteva predhodno posvetovanje v skladu s členom 9, se vizum na meji načeloma ne izda. Lahko pa se v izjemnih primerih takim osebam izda vizum z ozemeljsko omejeno veljavnostjo samo za ozemlje države članice, ki je izdala vizum, v skladu s členom 21(1)(b). 6. Uporabljajo se določbe o utemeljitvi in priglasitvi zavrnitev ter možnosti pritožb iz člena 23 in Priloge IX. Člen 33 Vizum, ki se na meji izda pomorščakom v tranzitu 1. Pomorščaku, ki mora imeti vizum ob prehodu zunanjih meja držav članic, se na meji lahko izda tranzitni vizum, če: 22. izpolnjuje pogoje iz člena 32(1) in 23. prestopi mejo, da bi se vkrcal ali ponovno vkrcal na ladjo ali izkrcal z ladje, na kateri bo delal oz. je delal kot pomorščak. 2. Pred izdajo vizuma na meji pomorščaku v tranzitu, pristojni nacionalni organi izpolnijo pravila iz dela 1 Priloge XII, in se prepričajo, da so bili z ustrezno izpolnjenim obrazcem za pomorščaka v tranzitu izmenjani ustrezni podatki o zadevnem pomorščaku, kakor je navedeno v delu 2 Priloge XII. 3. Ta člen se uporablja brez poseganja v člen 32(3), (4) in (5). NASLOV III: Upravljanje in organizacija Člen 34 Organizacijska sestava vizumskih oddelkov 1. Države članice so pristojne za organizacijo vizumskih oddelkov na svojih diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Za preprečevanje padanja pozornosti in za varovanje osebja pred izpostavljenostjo pritiskom na lokalni ravni se vzpostavijo sheme kroženja osebja, ki se ukvarja neposredno z vlogami. Brez poseganja v kakovost storitev ali poznavanje nalog se osebje menjava vsaj vsakih šest mesecev. Posebno pozornost je treba posvetiti jasnim delovnim strukturam in ločenemu dodeljevanju/razdeljevanju pristojnosti v zvezi s sprejemanjem končnih odločitev o vlogah za izdajo vizumov. Dostop do vpogleda v VIS in SIS ter druge zaupne podatke se omeji na omejeno število ustrezno pooblaščenih stalnih članov osebja na delu v tujini. Sprejmejo se ustrezni ukrepi, da se prepreči nepooblaščen dostop do takih zbirk podatkov. 2. Za shranjevanje vizumskih nalepk in ravnanje z njimi se uporabljajo strogi varnostni ukrepi, da se preprečijo goljufije ali izguba. Evidentirajo se izdane in razveljavljene vizumske nalepke. 3. Diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic vodijo arhive vlog za izdajo vizuma na papirju. Vsak posamezen spis vsebuje obrazec vloge, izvode ustreznih spremnih dokumentov, evidenco opravljenih pregledov in kopijo izdanega vizuma, da lahko osebje po potrebi obnovi razloge za sprejem odločitve glede vloge. Posamezni spisi se hranijo pet let, tako ob izdaji kot ob zavrnitvi izdaje vizuma. Člen 35 Sredstva za obdelavo vlog za izdajo vizumov in spremljanje diplomatsko-konzularnih predstavništev 1. Države članice namestijo primerno število osebja za opravljanje nalog v zvezi z obravnavo vlog za izdajo vizumov, tako da zagotovijo učinkovito in usklajeno obravnavo vlog in prosilcev v svojih diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Prostori morajo izpolnjevati ustrezne funkcionalne zahteve glede primernosti in omogočati ustrezne varnostne ukrepe. 2. Centralni organi držav članic zagotovijo ustrezno usposabljanje tako osebju na delu v tujini kot zaposlenemu lokalnemu osebju in so odgovorni, da jim zagotovijo popolne, natančne in posodobljene podatke o ustrezni zakonodaji Skupnosti in nacionalni zakonodaji. 3. Centralni organi držav članic zagotovijo pogosto in primerno spremljanje poteka obravnav vlog za izdajo vizumov in sprejmejo popravne ukrepe, kadar ugotovijo odstopanja od določb. Člen 36 Ravnanje osebja, ki obravnava vloge za izdajo vizuma 1. Diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic zagotovijo, da so prosilci prijazno sprejeti. 2. Konzularno osebje pri opravljanju svojih dolžnosti popolnoma spoštuje dostojanstvo ljudi. Vsi sprejeti ukrepi so sorazmerni s cilji, ki se želijo doseči s takimi ukrepi. 3. Pri opravljanju svojih nalog konzularno osebje z osebami ne ravna diskriminatorno na podlagi spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Člen 37 Oblike sodelovanja v zvezi s prejemom vlog za izdajo vizumov 1. Države članice lahko opravljajo naslednje oblike sodelovanja: (a) „kolokacija“: osebje iz diplomatsko-konzularnih predstavništev ene ali več držav članic obravnava vloge (vključno z biometričnimi identifikatorji), ki so nanje naslovljene na diplomatsko-konzularnem predstavništvu druge države članice in si deli opremo navedene države članice. Zadevna država članica se strinja glede trajanja in pogojev za dokončanje kolokacije ter glede dela upravne takse, ki ga prejme država članica, katere diplomatsko-konzularno predstavništvo se uporablja. (b) „skupna vložišča“: osebje diplomatsko-konzularnih predstavništev dveh ali več držav članic je zbrano v eni stavbi, kjer sprejme vloge za izdajo vizumov (vključno z biometričnimi identifikatorji), ki so nanje naslovljene. Prosilci se usmerijo na državo članico, odgovorno za obravnavanje vloge za izdajo vizuma. Države članice se dogovorijo glede trajanja in pogojev za zaključek tega sodelovanja in za delitev stroškov med sodelujočimi državami članicami. Ena država članica je odgovorna za pogodbe v zvezi z logistiko in diplomatskimi odnosi z državo gostiteljico. (c) sodelovanje z zunanjimi ponudniki storitev: če zaradi razlogov v zvezi z lokalnimi razmerami konzularnega predstavništva ni primerno, da se v konzularni urad namesti oprema za odvzem/zbiranje biometričnih identifikatorjev ali organizira kolokacija ali skupno vložišče, lahko država članica ali več držav članic skupaj sodeluje z zunanjim ponudnikom storitev pri prejemu vlog za izdajo vizumov (vključno z biometričnimi identifikatorji). V takem primeru so zadevne države članice še naprej odgovorne za skladnost s pravili o varovanju podatkov za obravnavo vlog za izdajo vizumov. Člen 38 Sodelovanje z zunanjimi ponudniki storitev 1. Sodelovanje z zunanjimi ponudniki storitev poteka na naslednji način: (a) zunanji ponudnik storitev dela kot klicni center, ki daje splošne informacije o zahtevah za vlogo za izdajo vizuma, in skrbi za sistem naročanja; in/ali (b) zunanji ponudnik storitev zagotovi splošne informacije o zahtevah za vlogo za izdajo vizuma, zbira vloge, spremne dokumente in biometrične podatke od prosilcev za izdajo vizuma, pobira takso za vizumski postopek (kakor je predvideno v členu 16) in pošilja zaključene spise in podatke diplomatsko-konzularnemu predstavništvu države članice, pristojne za obravnavo vloge. 2. Zadevne države članice izberejo zunanjega ponudnika storitev, ki lahko zagotovi vse tehnične in organizacijske varnostne ukrepe ter ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, ki jih zahtevajo države članice za varovanje osebnih podatkov pred slučajnim ali nezakonitim uničenjem ali nenamerno izgubo, spremembo, nedovoljenim razkritjem ali dostopom, zlasti kadar obravnava vključuje prenos podatkov preko mreže ter prejem in prenos spisov in podatkov konzularnemu predstavništvu, ter pred vsemi drugimi nezakonitimi načini obravnave. Pri izbiri zunanjega ponudnika storitev diplomatsko-konzularna predstavništva pregledajo solventnost in zanesljivost družbe (vključno s potrebnimi dovoljenji, vpisom v register gospodarskih družb, statusom družbe, bančnimi pogodbami) ter zagotovijo, da ne obstajajo navzkrižja interesov. 3. Zunanji ponudniki storitev nimajo dostopa do VIS za noben namen. Dostop do VIS je omejen izključno na ustrezno pooblaščeno osebje diplomatsko-konzularnih predstavništev. 4. Zadevna država članica sklene pogodbo z zunanjim ponudnikom storitev v skladu s členom 17 Direktive 95/46/ES. Pred sklenitvijo takšne pogodbe diplomatsko-konzularno predstavništvo zadevne države članice v okviru konzularnega sodelovanja na lokalni ravni obvesti diplomatsko-konzularna predstavništva drugih držav članic in delegacijo Komisije, zakaj je pogodba potrebna. 5. Poleg obveznosti iz člena 17 Direktive 95/46/ES pogodba vsebuje tudi določbe, ki: (a) opredeljujejo točne pristojnosti ponudnika storitev; (b) zahtevajo, da ponudnik storitev ukrepa po navodilih pristojnih držav članic in obravnava podatke samo za namen obravnave osebnih podatkov v vlogah za izdajo vizumov v imenu pristojnih držav članic v skladu z Direktivo 95/46; (c) zahtevajo, da ponudnik storitev zagotovi prosilcem informacije, ki jih zahteva Uredba VIS; (d) konzularnemu osebju v vsakem trenutku zagotavljajo dostop do prostorov ponudnika storitev; (e) zahtevajo, da ponudnik storitev spoštuje pravila o zaupnosti (vključno z varovanjem podatkov, zbranih v zvezi z vlogami za izdajo vizumov; (f) vsebujejo klavzulo o začasni preložitvi in prenehanju. 6. Zadevne države članice spremljajo izvajanje pogodbe, vključno: (a) s splošnimi informacijami, ki jih ponudnik storitev zagotovi prosilcem za vizum; (b) s tehničnimi in organizacijskimi varnostnimi ukrepi ter ustreznimi tehničnimi in varnostnimi ukrepi za varovanje osebnih podatkov pred slučajnim ali nezakonitim uničenjem ali nenamerno izgubo, spremembo, nedovoljenim razkritjem ali dostopom, zlasti kadar obravnava vključuje prenos podatkov preko mreže, in pred vsemi drugimi nezakonitimi načini obravnave, ter prejem in prenos spisov in podatkov konzularnemu predstavništvu; (c) z odvzemom biometričnih podatkov; (d) z ukrepi, sprejetimi za zagotavljanje skladnosti z določbami o varstvu podatkov. 7. Skupni znesek taks, ki jih zaračuna zunanji ponudnik storitev za obravnavo vlog za izdajo vizumov, ne presega takse, določene v členu 16. 8. Konzularno osebje zadevne države članice zagotovi usposabljanje ponudnika storitev, ki ustreza znanju, potrebnemu za zagotavljanje ustrezne storitve in zadostnih informacij prosilcem za vizum. Člen 39 Organizacijski vidiki 1. Natančne informacije o načinih za naročanje in predložitev vloge za izdajo vizuma so za širšo javnost navedene v diplomatsko-konzularnih predstavništvih držav članic. 2. Ne glede na izbrano vrsto sodelovanja se lahko države članice odločijo, da ohranijo možnost, da prosilcem dovolijo neposreden dostop za predložitev vloge za izdajo vizuma neposredno v prostorih svojega diplomatsko-konzularnega predstavništva. Države članice zagotovijo neprekinjenost prejemanja in obravnavanja vlog za izdajo vizumov v primeru nenadne prekinitve sodelovanja z drugimi državami članicami ali kakršno koli vrsto zunanjih ponudnikov storitev. 3. Države članice obvestijo Komisijo, kako nameravajo organizirati prejem in obravnavo vlog za izdajo vizumov na posameznih konzularnih predstavništvih. Komisija bo zagotovila ustrezno objavo. Države članice obvestijo Komisijo o sklenjenih pogodbah. Člen 40 Vloge za izdajo vizuma, ki jih predložijo komercialni posredniki 1. Za večkratne vloge v smislu člena 11(2) lahko države članice svojim diplomatsko-konzularnim predstavništvom dovolijo sodelovanje s komercialnimi posredniki (tj. zasebnimi upravnimi agencijami, prevoznimi in potovalnimi agencijami (organizatorji potovanj ali prodajalci na drobno), v nadaljnjem besedilu: „komercialni posredniki“) za zbiranje vlog, spremnih dokumentov in takse za vizumski postopek ter za prenos zaključenih spisov diplomatsko-konzularnemu predstavništvu države članice, ki je pristojno za obravnavo vloge. 2. Preden zagotovijo akreditacijo komercialnim posrednikom, ki opravljajo naloge iz odstavka 1, diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic preverijo zlasti naslednje vidike: (a) trenutni status posrednika: veljavno licenco, register gospodarskih družb, pogodbe z bankami; (b) obstoječe pogodbe s komercialnimi partnerji s sedežem v državah članicah, ki ponujajo nastanitev in druge storitve potovalnega paketa; (c) pogodbe z letalskimi družbami, ki morajo vključevati potovanja v tujino in zajamčena, fiksna povratna potovanja. 3. Akreditirani komercialni posredniki se redno spremljajo s pregledi na kraju samem, ki obsegajo osebni ali telefonski razgovor s prosilci, preverjanje izletov in nastanitev, preverjanje, ali je zagotovljeno potovalno zdravstveno zavarovanje primerno in obsega posamezne potnike, če je mogoče pa tudi preverjanje dokumentacije v zvezi z vrnitvijo skupin. 4. V okviru konzularnega sodelovanja na lokalni ravni se izmenjujejo informacije o ugotovljenih nepravilnostih, zavrnitvi vlog, ki so jih vložili komercialni posredniki, ter o ugotovljenih oblikah goljufij s potnimi listinami in neizvajanjem načrtovanih potovanj. 5. V okviru konzularnega sodelovanja na lokalni ravni se izmenjajo seznami komercialnih posrednikov, ki so prejeli akreditacijo posameznih diplomatsko-konzularnih predstavništev ali ki jim je bila akreditacija odvzeta, skupaj z razlogi za takšen odvzem. Vsako diplomatsko-konzularno predstavništvo zagotovi, da je javnost obveščena o seznamu akreditiranih posrednikov, s katerimi sodeluje. Člen 41 Obveščanje širše javnosti 1. Države članice in njihova diplomatsko-konzularna predstavništva širši javnosti zagotovijo vse ustrezne informacije v zvezi z vlogo za izdajo vizuma: (a) merila, pogoje in postopke za vlogo za izdajo vizuma; (b) načine naročanja za termin obiska, če je primerno; (c) kje se predložijo vloge (pristojno diplomatsko-konzularno predstavništvo, skupna vložišča ali zunanji ponudnik storitev). 2. Država članica zastopnica in zastopana država članica obvestita širšo javnost o ureditvah o zastopanju, kakor je navedeno v členu 7, tri mesece pred začetkom veljavnosti takih ureditev. Te informacije vsebujejo podatke o možnih kategorijah prosilcev, ki morajo vlogo predložiti neposredno na diplomatsko-konzularnem predstavništvu zastopane države članice. 3. Širša javnost in organi države gostiteljice so obveščeni, da žig iz člena 17 nima pravnih posledic. 4. Širša javnost se obvesti o rokih za preučitev vlog za izdajo vizuma, predvidenih v členu 20(1). Obvesti se tudi o tretjih državah, za državljane katerih ali določene kategorije državljanov se zahteva predhodno posvetovanje, kakor je navedeno v prilogah I in II. 5. Širša javnost se obvesti, da se prosilec obvesti o negativnih odločitvah o vlogah za izdajo vizumov, da morajo take odločitve navajati razloge, na podlagi katerih so bile sprejete, in da imajo prosilci, katerih vloge se zavrnejo, pravico do pritožbe. Objavijo se informacije o možnostih pritožbe, pristojni pravni organ, ter rok za vložitev pritožbe. 6. Širša javnost se obvesti, da samo posedovanje vizuma ne daje avtomatično pravice do vstopa in da se lahko od imetnikov vizuma na meji zahteva, da predložijo spremne dokumente. 7. Širša javnost se obvesti o menjalnem tečaju, ki ga uporabljajo diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic pri zaračunavanju takse za vizumski postopek v lokalni valuti. NASLOV IV: Konzularno sodelovanje na lokalni ravni Člen 42 Konzularno sodelovanje diplomatsko-konzularnih predstavništev držav članic na lokalni ravni 1. Da bi zagotovili usklajeno uporabo skupne vizumske politike, če je primerno ob upoštevanju lokalnih okoliščin, diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic in Komisija v vsaki jurisdikciji sodelujejo med seboj in zlasti ocenijo potrebo po vzpostavitvi: (a) usklajenega seznama spremnih dokumentov, ki jih predložijo prosilci, z upoštevanjem člena 14 in Priloge IV; (b) skupnih meril za preučitev vlog za izdajo vizumov, zlasti v zvezi z zahtevo, da mora imeti prosilec potovalno zdravstveno zavarovanje (vključno z izjemami in nezmožnostjo lokalne pridobitve ustreznega potovalnega zdravstvenega zavarovanja), takso za vizumski postopek, uporabo žigov, ki označujejo, da je bila predložena vloga za izdajo vizuma, ter zadevami v zvezi z obrazcem vloge. (c) skupnih meril za obravnavanje različnih vrst potnih listin in izčrpnega seznama potnih listin, ki jih izdaja država gostiteljica, ki se redno posodablja. (d) usklajenega pristopa do sodelovanja z zunanjimi ponudniki storitev in komercialnimi posredniki. Če ocena v okviru konzularnega sodelovanja na lokalni ravni v zvezi z eno ali več točkami od (a) do (d) potrdi potrebo po lokalnem usklajenem pristopu, se sprejmejo ukrepi o takem usklajenem pristopu v skladu s postopkom iz člena 46(2). 2. V okviru konzularnega sodelovanja na lokalni ravni se določi skupni informacijski list o vizumih za kratkoročno bivanje, tranzitnih in letaliških tranzitnih vizumih (katere pravice obsegajo, pogoje za vlogo). 3. V okviru konzularnega sodelovanja na lokalni ravni se izmenjajo naslednji podatki: (a) mesečni statistični podatki o izdanih vizumih za kratkoročno bivanje, vizumih z ozemeljsko omejeno veljavnostjo, tranzitnih in letaliških tranzitnih vizumih ter o številu zavrnjenih vlog za izdajo vizuma, (b) informacije o (i) socialno-ekonomski strukturi države gostiteljice; (ii) virih podatkov na lokalni ravni (o socialnem varstvu, zdravstvenem zavarovanju, davčnih registrih, vstopno-izstopni registraciji, itd.); (iii) uporabi lažnih in ponarejenih dokumentov; (iv) poteh, ki se uporabljajo za nezakonito vodenje ljudi prek meje; (v) zavrnitvah; (vi) sodelovanju z letalskimi družbami; (vii) zavarovalnicah, ki zagotavljajo ustrezno potovalno zdravstveno zavarovanje (vključno s preverjanjem vrste kritja, možnih presežnih zneskih). 4. Enkrat na mesec se med državami članicami in Komisijo organizirajo sestanki za konzularno sodelovanje na lokalni ravni, na katerih se posebej obravnavajo operativne zadeve v zvezi z uporabo skupne vizumske politike. Če na zahtevo Komisije v jurisdikciji ni dogovorjeno drugače, sestanke skliče Komisija. Za preučitev posebnih vprašanj v okviru konzularnega sodelovanja na lokalni ravni se lahko organizirajo sestanki z eno samo temo in ustanovijo podskupine. 5. Poročila o sestankih v okviru konzularnega sodelovanja na lokalni ravni se sestavijo sistematično in lokalno objavijo. Komisija lahko za sestavljanje poročil pooblasti državo članico. Diplomatsko-konzularno predstavništvo vsake države članice posreduje poročila svojim centralnim organom. Na podlagi teh mesečnih poročil Komisija znotraj vsake jurisdikcije sestavi letno poročilo, ki ga predloži Svetu. 6. Zastopniki diplomatsko-konzularnih predstavništev držav članic, ki ne uporabljajo pravnega reda Skupnosti v zvezi z vizumi, ali tretjih držav, so lahko občasno povabljeni na sodelovanje na sestankih za izmenjavo podatkov o posebnih vprašanjih v zvezi z izdajo vizumov. 7. Komisija predloži Svetu v preučitev vprašanja v posebnem splošnem interesu ali vprašanja, ki jih ni mogoče reševati lokalno. NASLOV V: Končne določbe Člen 43 Izjemne ureditve Države članice, ki gostijo olimpijske igre in paraolimpijske igre, uporabijo posebne postopke in pogoje iz Priloge XIII, ki olajšujejo izdajo vizumov. Člen 44 Spremembe prilog 24. Priloge III , IV, V, VI, VIII, IX, X in XI se spremenijo v skladu s postopkom iz člena 46(2). 25. Brez poseganja v člen 47(2) se spremembe prilog I in II določijo v skladu s postopkom iz člena 46(2). Člen 45 Navodila za praktično uporabo Vizumskega zakonika Operativna navodila, ki vzpostavljajo usklajene prakse in postopke, ki jih morajo upoštevati diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic pri obravnavi vlog za izdajo vizumov, se sestavijo v skladu s postopkom iz člena 46(2). Člen 46 Odbor 1. Komisiji pomaga odbor, v nadaljnjem besedilu „vizumski odbor“. 2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 navedenega sklepa, pod pogojem, da izvedbeni ukrepi, sprejeti v skladu s tem postopkom, ne spremenijo bistvenih določb te direktive. Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece. 3. Vizumski odbor sprejme svoj poslovnik. Člen 47 Obveščanje 1. Države članice obvestijo Komisijo: (a) o okoliščinah zastopanja iz člena 7; (b) o seznamih tretjih držav, za katere se zahtevajo postopki obveščanja iz člena 9(3); (c) o dodatnih nacionalnih vpisih v oddelek „opombe“ na vizumski nalepki, kakor je navedeno v členu 25 (2); (d) o pristojnih organih za podaljšanje vizumov iz člena 28(3); (e) o okoliščinah sodelovanja iz člena 37; (f) o statističnih podatki o vseh vrstah vizumov, izdanih vsakih šest mesecev (1. marca in 1. septembra vsako koledarsko leto), z uporabo enotne preglednice za izmenjavo statističnih podatkov. Komisija te podatke v skladu z odstavkom 1 pošlje državam članicam in javnosti s pomočjo elektronske objave, ki se stalno posodablja. 2. Države članice obvestijo Komisijo tudi o predvidenih spremembah seznamov tretjih držav, za katere se zahtevajo predhodno posvetovanje ali postopki obveščanja iz členov 8 in 9. Člen 48 Razveljavitve 1. Členi 9 do 17 Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 se nadomestijo. 2. Razveljavijo se: (a) Skupna konzularna navodila, vključno s prilogami. (b) Sklepi Schengenskega izvršilnega odbora z dne 14. decembra 1993 (SCH/Com-ex (93) 21), (SCH/Com-ex (93) 24), (SCH/Com-ex (94) 25), (SCH/Com-ex (98) 12) SCH/Com-ex (98) 57. (c) Skupni ukrep 96/197/PNZ z dne 4. marca 1996 Sveta na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji o ureditvi letališkega tranzita (d) Uredba (ES) št. 789/2001. (e) Uredba (ES) št. 1091/2001. (f) Uredba (ES) št. 415/2003. 3. Sklici na razveljavljene instrumente se razumejo kot sklici na to uredbo in berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge XIV. Člen 49 Začetek veljavnosti Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije . Uporabljati se začne 6 mesecev po datumu začetka veljavnosti. Člena 46 in 47 se uporabljata od datuma začetka veljavnosti. Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti. V Bruslju, Za Evropski parlament Za Svet Predsednik Predsednik PRILOGA I: SEZNAM TRETJIH DRŽAV, ZA KATERE SE NA PODLAGI ČLENA 8 VIZUMSKEGA ZAKONIKA SKUPNOSTI ZAHTEVA PREDHODNO POSVETOVANJE S CENTRALNIMI ORGANI DRŽAV ČLANIC V okviru sporazumov o zastopanju se na podlagi člena 9(2) Vizumskega zakonika Skupnosti centralni organi države članice zastopnice posvetujejo z organi zastopane države članice. PRILOGA II: SEZNAM TRETJIH DRŽAV, ZA KATERE SE NA PODLAGI ČLENA 9 VIZUMSKEGA ZAKONIKA SKUPNOSTI ZAHTEVA PREDHODNO POSVETOVANJE S CENTRALNIMI ORGANI DRUGIH DRŽAV ČLANIC ALI OBVEŠČANJE CENTRALNIH ORGANOV DRUGIH DRŽAV ČLANIC Oznaka (*) pomeni, da se na podlagi člena 9(3) Vizumskega zakonika Skupnosti zahtevajo samo podatki o izdanih vizumih PRILOGA III: USKLAJEN OBRAZEC VLOGE [pic] Photo = Fotografija Stamp Embassy or Consulate = Žig ambasade ali konzulata Application for Schengen Visa = Vloga za izdajo schengenskega vizuma This application form is free = Obrazec je brezplačen Surname(s) (family name(s)) = Priimek Surname(s) at birth (earlier family name(s)) = Priimek ob rojstvu First names (given names) = Ime Date of birth (year – month – day) = Datum rojstva (leto – mesec – dan) Place and country of birth = Kraj in država rojstva Nationality = Državljanstvo Sex = Spol Male = moški Female = ženski Maritial status = Stan Single = samski Married = poročen(a) Separated = živi ločeno Divorced = ločen(a) Widow(er) = vdovec(vdova) Other = drugo Type of travel document = Vrsta potne listine Ordinary Passport = navaden potni list Diplomatic Passport = diplomatski potni list Service/Official Passport = službeni/uradni potni list Special Passport = posebni potni list Other travel document (please specify) = druga potna listina (opis) Number of travel document = Številka potne listine Issued by = Organ, ki jo je izdal Valid until = Veljavna do If you reside in a country other than your country of origin, have you permission to return to that contry? = Ali posedujete dovoljenje za vrnitev v državo prebivanja – v primeru, da živite v državi, ki ni vaša domovina? No = ne Yes, (number and validity) = da, (številka in veljavnost) Current occupation = Poklic Employer and employer’s address and telephone number. = Naslov in telefonska številka delodajalca. For students, name and address of educational establishment = Za študente: naziv in naslov izobraževalne organizacije Member State of main destination = Glavna država članica obiska Number of entries requested = Število zaprošenih vstopov Single entry = en vstop Two entries = dva vstopa Multiple entries = večkratni vstop Duration of stay or transit = Število dni bivanja ali tranzita Visa is requested for: = Prosim za vizum za: stay, indicate number of days ___, airport transit = bivanje, navedite število dni ___, letališki tranzit Previous visas (issued during the past three years) = Pred tem izdani vizumi (izdani v preteklih treh letih) Entry permit for the final country of destination (in the case of application for a transit or airport transit visa) = Dovoljenje za vstop v ciljno državo (v primeru vloge za izdajo tranzitnega ali letališkega tranzitnega vizuma) Issued by = Organ izdaje Valid until = Z veljavnostjo do FOR EMBASSY/CONSULATE USE ONLY = UPORABLJA SAMO AMBASADA/KONZULAT Date of application = Datum vloge Application sumbitted at: = Vlogo je sprejel: embassy/consulate, CAC, travel agency Name:, service provider Name:, Other Name: = ambasada/konzulat, skupno vložišče, potovalna agencija Ime:, ponudnik storitev Ime:, drugo Ime: File handled by: = Spis je obravnaval: Invitation, Means of transport, Link with other application, Other = povabilo, prevozno sredstvo, povezava z drugo vlogo, drugo Visa: = Vizum Refused, Granted, LTV, A, B, C, D = zavrnjen, izdan, vizum z ozemeljsko omejeno veljavnostjo (LTV), A, B, C, D Number of entries: = Število vstopov: 1, 2, Multiple = 1, 2, večkrat Valid from …. = Veljaven od … To…. = do…. * The fields marked with * do not have to be filled in by family members of EU or EEA citizens (spouses, child or dependent ascendant). = * Z * označenih polj ni treba izpolnjevati sorodnikom državljanov držav EU ali EGP (zakonec, otrok ali odvisni sorodnik v ravni liniji). Family members of EU or EEA citizens have to present documents to prove this relationship and fill in field no. XX = Sorodniki državljanov EU ali EGP morajo svoj status dokazati z ustrezno dokumentacijo in izpolniti polje št. XX [pic] Purpose of travel: = Namen potovanja: Tourism, Business, Visit of family or friends, Cultural, Sports, Official visit, Medical reasons, Other (please specify) = turizem, poslovni obisk, obisk sorodnika ali znanca, kultura, šport, uradni obisk, zdravstveni razlogi, drugo (opis) Intended date of arrival = Predvideni datum prihoda: Name of host in the Member States. = Ime gostitelja v državah članicah. If not applicable, give name of hotel or temporary address in the Member States = Če se ne uporablja, navedite ime hotela ali začasni naslov v državah članicah Address (and e-mail address) of host = Naslov (in e-naslov) gostitelja Telephone (and telefax) = Telefon (in telefaks) Name and address (and of inviting company/organisation) = Ime in naslov (in podjetja/organizacije, ki vas vabi) Telephone (and telefax) of company/organisation = Telefon (in telefaks) podjetja/organizacije Name, address, Telephone (and telefax) (and e-mail address) of contact person in company/organisation = Ime, naslov, telefon (in telefaks) (in e-naslov) kontaktne osebe v podjetju/organizaciji Cost of travelling and living during the applicant’s stay is covered by the applicant himself/herself? = Kdo krije vaše stroške potovanja in bivanja? prosilec za vizum Other sponsor? = druga oseba Means of support during stay: = Sredstva za poravnavo stroškov v času bivanja: Cash, Traveller’s cheques, Credit cards, Accomodation, Other = gotovina, potovalni čeki, kreditne kartice, nastanitev, drugo If the cost of travelling and living during the applicant’s stay is covered by a host/a company/an organisation Means of support during your stay: = Če stroške vašega potovanja in bivanja krije podjetje/organizacija, ki vas vabi Sredstva za poravnavo stroškov v času bivanja: Cash, Traveller’s cheques, Credit cards, Accomodation, Other:, Proof of invitation, sponsorship, and accomodation sumbmitted ? = gotovina, potovalni čeki, kreditne kartice, nastanitev, drugo:, Ali so bila predložena dokazila o povabilu, kritju stroškov in nastanitvi? Travel and/or health insurance. = Potovalno in/ali zdravstveno zavarovanje. ?Not applicable, Name of insurance company, No of policy:, Valid until:… = se ne uporablja, ime zavarovalnice, št. police:, Veljavno do:… Personal data of the family member who is a EU or EEA citizen = Osebni podatki družinskega člana, ki je državljan EU ali EGP Name = Priimek First Name = Ime Date of birth = Datum rojstva Nationality = Državljanstvo Number of passport = Številka potnega lista Family relationship with an EU or EEA citizen: = Sorodstveno razmerje z državljanom EU ali EGP: spouse, child, dependent ascendant = zakonec, otrok, odvisni sorodnik v ravni liniji Applicant’s home address/and e-mail address = Domači naslov in e-naslov prosilca Telephone number = Telefonska številka Place and date = Kraj in datum Signature (for minors, signature of custodian/guardian) = Podpis (za mladoletne podpis skrbnika) FOR EMBASSY/CONSULATE USE ONLY = UPORABLJA SAMO AMBASADA/KONZULAT Statement to be signed in case a multiple entry visa is applied for (cf. field no 16) = Izjava se podpiše v primeru vloge za vizum za večkratni vstop (prim. polje št. 16) Having presented the proof of being in possession of adequate travel medical insurance for my first stay/transit, I am aware of the need to have an adequate travel medical insurance for subsequent visits to the territory of Member States = Predložil sem dokazila o posedovanju primernega potovalnega zdravstvenega zavarovanja za svoje prvo bivanje/tranzit in se zavedam, da potrebujem primerno potovalno zdravstveno zavarovanje za prihodnje vstope na ozemlje držav članic Signature = Podpis Izjava, ki jo podpiše prosilec: Strinjam se, da so moja fotografija in, če je primerno, prstni odtisi, obvezni za preučitev vloge za izdajo vizuma. Moji osebni podatki v tej vlogi ter moji prstni odtisi in moja fotografija se pošljejo ustreznim organom države članice, ki jih obravnavajo z namenom, da odločijo o vlogi za izdajo vizuma. Ti podatki in odločitev o vlogi ali odločitev o razveljavitvi, preklicu ali podaljšanju izdanega vizuma, se vnesejo in shranijo v VIS za čas petih let, in s tem postanejo dostopni organom, pristojnim za izvajanje pregledov vizumov na zunanjih mejah in znotraj držav članic, organom v državah članicah, pristojnim za bivanje tujcev in za azil, da lahko preverijo, ali so izpolnjeni pogoji za zakonit vstop, bivanje in bivališče na ozemlju držav članic, ugotovijo istovetnost oseb, ki ne ali ne več izpolnjujejo teh pogojev, preučijo prošnjo za azil in določijo pristojnost za tako preučitev. Pod nekaterimi pogoji so podatki na voljo tudi organom, pristojnim za notranjo varnost držav članic. Pristojni organ za obdelavo podatkov je: [ Ministrstvo za notranje/zunanje zadeve zadevne države članice in kontaktni podatki] . Na mojo izrecno zahtevo me bo konzularni organ, ki obravnava mojo vlogo, obvestil, kako lahko uresničujem svojo pravico do vpogleda v svoje osebne podatke ter zlasti zahtevam njihovo spremembo ali izbris, če so netočni, v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne države. Seznanjen sem s svojo pravico, da lahko v vsaki državi članici dobim obvestilo o svojih podatkih, vpisanih v VIS, in o državi članici, ki jih je vnesla, ter da zahtevam, da se moji podatki, ki so netočni, popravijo, ter podatki, ki so zabeleženi nezakonito, izbrišejo. Na mojo izrecno zahtevo me bo konzularni organ, ki obravnava mojo vlogo, obvestil, kako lahko uresničujem svojo pravico do vpogleda v svoje osebne podatke ter zahtevam njihovo spremembo ali izbris, vključno z ustreznimi pravnimi sredstvi v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne države. Nacionalni nadzorni organ te države članice [kontaktni podatki] , ki mi pomaga in mi svetuje glede uresničevanja teh pravic Izjavljam, da so navedeni podatki po mojem najboljšem vedenju točni in popolni. Zavedam se, da bo zaradi morebitne lažne izjave moja vloga za izdajo vizuma zavrnjena oziroma bo že izdan vizum razveljavljen, ter da sem zaradi tega lahko tudi kazensko preganjan skladno z zakonodajo države članice, ki obravnava vlogo. Zavezujem se, da bom zapustil ozemlje države članice do izteka veljavnosti vizuma, če mi bo le ta izdan. Zavedam se, da je izdaja vizuma samo eden izmed predpogojev za vstop na evropsko ozemlje držav članic. Samo dejstvo, da mi je bil vizum izdan, ne pomeni, da imam pravico do odškodnine, če ne bom izpolnjeval ustreznih določb člena 5(1) Zakonika o schengenskih mejah in mi bo zaradi tega vstop zavrnjen. Predpogoji za vstop bodo še enkrat preverjeni ob vstopu na evropsko ozemlje držav članic. PRILOGA IV: NEIZČRPEN SEZNAM SPREMNIH DOKUMENTOV Spremni dokumenti iz člena 14, ki jih predložijo prosilci za izdajo vizuma, lahko vključujejo naslednje: A. DOKUMENTACIJA O NAMENU POTOVANJA (1) za poslovna potovanja: (i) povabila podjetja ali organa na sestanke, konference ali dogodke, povezane s trgovino, industrijo ali delom; (ii) drugi dokumenti, ki dokazujejo obstoj trgovinskih ali delovnih odnosov; (iii) vstopnice za sejme ali kongrese, če je primerno; (iv) dokumenti, ki dokazujejo poslovne dejavnosti podjetja; (v) dokumenti, ki dokazujejo [status][stanje] zaposlenega v družbi. (2) za študijska potovanja ali potovanja zaradi druge vrste usposabljanja: (i) potrdilo o vpisu na inštitut za poučevanje zaradi obiskovanja poklicnih ali teoretičnih tečajev v okviru osnovnega ali nadaljnjega izobraževanja; (ii) študentska izkaznica ali potrdila o opravljenih tečajih; (3) za turistična potovanja ali potovanja iz osebnih razlogov: (i) dokumenti v zvezi z nastanitvijo: - povabilo gostitelja, če prosilec biva pri gostitelju; - dokument ustanove, ki zagotavlja nastanitve, ali drug ustrezen dokument, v katerem je navedena predvidena nastanitev; (ii) dokumenti v zvezi z načrtom poti: - potrditev rezervacije organiziranega izleta ali drug ustrezen dokument, v katerem so navedeni predvideni potovalni načrti; (4) za potovanja, ki se opravljajo zaradi političnih, znanstvenih, kulturnih, športnih ali verskih ali drugih razlogov: - povabila, vstopnice, potrdila o vpisu ali programi, ki po možnosti navajajo ime organizacije gostiteljice ter trajanje bivanja, ali drug ustrezen dokument, ki navaja namen bivanja. B. DOKUMENTI, KI OMOGOČAJO PRESOJO NAMENA PROSILCA, DA SE BO VRNIL 1) povratna ali krožna vozovnica; 2) dokazilo o finančnih sredstvih; 3) dokazilo o zaposlitvi: bančni izpiski; 4) dokazilo o lastništvu nepremičnin; 5) dokazilo o povezanosti z državo stalnega bivališča: družinske vezi; poklicni status. C. DOKUMENTACIJA V ZVEZI Z DRUŽINSKIMI RAZMERAMI PROSILCA 1) soglasje staršev (če mladoletna oseba ne potuje s starši); 2) dokazilo o družinskih vezeh z osebo, ki je prosilca povabila. PRILOGA V: USKLAJEN OBRAZEC DOKAZILA O NASTANITVI IN/ALI KRITJU STROŠKOV [pic] [Member State] = [država članica] Proof of accomodation*, bearing of costs* = Dokazilo o nastanitvi*, kritju stroškov* in accordance with Article 13(1) of the Visas Code for the purpose of inviting a third-country national subject to the visa obligation = v skladu s členom 13(1) Vizumskega zakonika za namen povabila državljana tretje države, za katerega se zahteva vizum (This form is issued and processed by the competent authority free of charge) = (Ta obrazec brezplačno izda in obravnava pristojni organ) I , the undersigned = Spodaj podpisani Surname = priimek Name = ime Date of birth = datum rojstva Place of birth = kraj rojstva Nationality = državljanstvo Identity card no. = št. osebne izkaznice Passport no = št. potnega lista Residence permit no = št. dovoljenja za bivanje Date of issue = datum izdaje Place of issue = kraj izdaje Address = naslov Owner = lastnik Tenant = najemnik Occupation = poklic declare being able to accommodate* = izjavljam, da sem sposoben nastaniti* Surname = priimek Name = ime Nationality = državljanstvo Date of birth = datum rojstva Place of birth = kraj rojstva Address = naslov Relationship to the invitee = razmerje s povabljeno osebo Passport no. = št. potnega lista Surname = priimek Name = ime Nationality = državljanstvo Date of birth = datum rojstva Place of birth = kraj rojstva Address = naslov Relationship to the invitee = razmerje s povabljeno osebo Passport no. = št. potnega lista From = od Until = do at my above mentioned address = na zgoraj navedenem naslovu at the following secondary address = na naslednjem pomožnem naslovu declare being able to bear living costs and repatriation* = izjavljam, da sem sposoben kriti stroške bivanja in repatriacije* for the person(s) mentioned under * 1, 2 = oseb(e) iz točke * 1, 2 during the period of stay indicated under 3 = v času, navedenem v točki 3 Please tick the appropriate box(es) = Označite ustrezna okenca [pic] Additional information: = Dodatne informacije: the person(s) mentioned* under 1., under 2., subscribe to their own travel medical insurance for the duration of stay, as required by Article 12(1) b of the Code on Visas., = oseba(e) iz* točke 1.,2., potrjuje(jo), da ima(jo) sklenjeno potovalno zdravstveno zavarovanje za ves čas bivanja, kakor se zahteva v členu 12(1) b Vizumskega zakonika. I subscribe to health insurance on their behalf during the period of stay = Podpisani potrjujem, da bom kril zdravstveno zavarovanje v njenem (njihovem) imenu za čas bivanja. I am amware that the personal data contained in this form is stored and handled by the services receiving this form, that it is stored in the Visa Information System (VIS) and made accessible to the authorities of the other Member States and I have right to have them altered or deleted, in particular, should they be inaccurate = Zavedam se, da osebne podatke iz tega obrazca hranijo in obravnavajo službe, ki prejmejo ta obrazec, da se shranijo v vizumski informacijski sistem (VIS) in so dostopni organom drugih držav članic, jaz pa imam pravico, da jih dam spremeniti ali izbrisati, če so netočni I am aware that [list of national provisions to be added by the Member State concered] = Zavedam se, da [seznam nacionalnih določb, ki jih doda zadevna država članica] reference to penalties for giving false data = sklic na kazni zaradi navajanja netočnih podatkov reference to penalties for facilitating irregular stay = sklic na kazni zaradi omogočanja nezakonitega bivanja the original of the present statement, duly stamped by the competent authority, must be presented in original within six months to the consular authorities competent for examining the visa application of the person(s) invited = izvirnik te izjave, pravilno žigosan pri pristojnem organu, je treba predložiti v izvirniku v roku šestih mesecev konzularnim organom, pristojnim za obravnavo vloge za izdajo vizuma povabljene osebe I declare, on my word of honour, that the information provided above is true = Izjavljam, da so zgoraj navedeni podatki pravilni Read and approved = Prebral in potrdil Witnessed for certification of the signature of = Overovitev podpisa Date and signature of invitee = Datum in podpis povabljene osebe Date = Datum Stamp of the competent authority = Žig pristojnega organa Documents to be attached = Dokumenti, ki jih je treba priložiti copy the invitee’s ID card or of the biodata-page of his/her passport = kopija osebne izkaznice povabljene osebe ali kopija strani z biometričnimi podatki iz potnega lista proof of residence (ex.: = dokazilo o bivališču (npr.: property title deeds, rental agreement, electricity/water/gas bills) = dokazilo o lastništvu, najemna pogodba, računi za elektriko/vodo/plin) proof of income (salary slip, receipt of pension, official document stating the amount of income) = dokazilo o dohodku (plačilni list, potrdilo o pokojnini, uradni dokument o višini dohodka) if applicable, health insurance policy for the invited person(s) = če je primerno, polica zdravstvenega zavarovanja povabljene osebe This section is for use by the competent authorities only = Ta oddelek uporabljajo samo pristojni organi Proof of accomodation = Dokazilo o nastanitvi Proof of bearing the costs = Dokazilo o kritju stroškov The accomodation conditions = Pogoji nastanitve have not been verified, = niso bili preverjeni, have not been judged compatible with the intended invitation = niso bili ocenjeni kot skladni z načrtovanim povabilom The level of financial means of the invitee = Znesek finančnih sredstev povabljene osebe has not been verified, = ni bil preverjen, has not been judged sufficient in relation to the applicable reference amounts and the duration of stay of the invited person(s) = ni bil ocenjen kot zadosten glede na veljavne referenčne zneske in za trajanje bivanja povabljene osebe Date = Datum Place = Kraj Stamp of the competent authority = Žig pristojnega organa PRILOGA VI: ENOTNA OBLIKA ŽIGA, KI POTRJUJE, DA JE BILA ODDANA VLOGA ZA IZDAJO VIZUMA …[25] vizum …[26] R/ …[27] xx/xx/xxxx[28] …….[29] Primer: vizum C FR R/ IT 22/04/2006 Francoski konzulat Džibuti | PRILOGA VII: SKUPNI SEZNAM TRETJIH DRŽAV, NAŠTETIH V PRILOGI I K UREDBI (ES) št. 539/2001, KATERIH DRŽAVLJANI MORAJO IMETI LETALIŠKI TRANZITNI VIZUM, KADAR PREČKAJO MEDNARODNO TRANZITNO OBMOČJE LETALIŠČA, KI SE NAHAJA NA OZEMLJU DRŽAV ČLANIC AFGANISTAN BANGLADEŠ KONGO (Demokratična republika) ERITREJA ETIOPIJA GANA IRAN IRAK NIGERIJA PAKISTAN SOMALIJA ŠRILANKA PRILOGA VIII: SEZNAM DOVOLJENJ ZA BIVANJE, KI DAJEJO IMETNIKOM PRAVICO DO TRANZITA PREKO LETALIŠČ DRŽAV ČLANIC BREZ LETALIŠKEGA TRANZITNEGA VIZUMA ANDORA: - Tarjeta provisional de estancia y de trabajo (dovoljenje za začasno bivanje in delo, bele barve). Izdajajo se sezonskim delavcem; čas veljavnosti je odvisen od trajanja zaposlitve, vendar ne sme biti daljši od šest mesecev. Tega dovoljenja ni mogoče podaljšati. - Tarjeta de estancia y de trabajo (dovoljenje za začasno bivanje in delo, bele barve). Ta dokument se izda za šest mesecev in se lahko podaljša za eno leto. - Tarjeta de estancia (dovoljenje za začasno bivanje, bele barve). Ta dokument se izda za šest mesecev in se lahko podaljša za eno leto. - Tarjeta temporal de residencia (dovoljenje za začasno bivanje, rožnate barve). To dovoljenje se izda za eno leto in se lahko podaljša dvakrat, vsakokrat za eno leto. - Tarjeta ordinaria de residencia (navadno dovoljenje za stalno bivanje, rumene barve). To dovoljenje se izda za tri leta in se lahko podaljša za tri leta. - Tarjeta privilegiada de residencia (posebno dovoljenje za stalno bivanje, zelene barve). To dovoljenje se izda za 5 let in se lahko podaljšuje, vsakokrat za 5 let. - Autorización de residencia (dovoljenje za stalno bivanje, zelene barve). To dovoljenje se izda za eno leta in se lahko podaljšuje, vsakokrat za tri leta. - Autorización temporal de residencia y de trabajo (dovoljenje za začasno bivanje in delo, rožnate barve). To dovoljenje se izda za dve leti in se lahko podaljša za dve leti. - Autorización ordinaria de residencia y de trabajo (navadno dovoljenje za začasno bivanje in delo, rumene barve). To dovoljenje se izda za pet let. - Autorización privilegiada de residencia y de trabajo (dovoljenje za stalno bivanje in delo, zelene barve). To dovoljenje se izda za 10 let in se lahko podaljšuje, vsakokrat za 10 let. KANADA: - Permanent resident card (plastična kartica) JAPONSKA: - Re-entry permit to Japan (dovoljenje za vrnitev na Japonsko) MONAKO: - Carte de séjour de résident temporaire de Monaco (dovoljenje za začasno bivanje) - Carte de séjour de résident ordinaire de Monaco (dovoljenje za stalno ali začasno bivanje) - Carte de séjour de résident privilégié (posebno dovoljenje za stalno ali začasno bivanje) - Carte de séjour de conjoint de ressortissant monégasque (dovoljenje za stalno ali začasno bivanje za zakonce monaških državljanov) SAN MARINO: - Permesso di soggiorno ordinario (validitá illimitata) (dovoljenje za stalno bivanje (z neomejeno veljavnostjo)) - Permesso di soggiorno continuativo speciale (validitŕ illimitata) (posebno dovoljenje za stalno bivanje (z neomejeno veljavnostjo)) - Carta d'identitá di San Marino (validitŕ illimitata) (osebna izkaznica San Marina (z neomejeno veljavnostjo)) ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE: - Form I-551 permanent resident card (z veljavnostjo od dveh do 10 let) - Form I-551 alien registration receipt card (z veljavnostjo od dveh do 10 let) - Form I-551 alien receipt card (z neomejeno veljavnostjo) - Form I-327 re-entry document (z veljavnostjo dve leti - izdan imetniku dokumenta I-551) - Resident alien card (izkaznica za tujca s stalnim bivanjem, z veljavnostjo dve ali 10 let ali z neomejeno veljavnostjo. Ta dokument zagotavlja imetniku vrnitev samo, če zunaj ZDA ni bival več kakor eno leto.) - Permit to reenter (odobritev vrnitve, z veljavnostjo dve leti. Ta dokument zagotavlja imetniku vrnitev samo, če zunaj ZDA ni bival več kakor dve leti.) - Valid temporary residence stamp (žig o začasnem bivanju, ki se odtisne v veljaven potni list in velja eno leto od dneva izdaje). PRILOGA IX: STANDARDNI OBRAZEC ZA OBVEŠČANJE O ZAVRNITVI IZDAJE VIZUMA IN IN OBRAZLOŽITEV ZAVRNITVE DIPLOMATSKO-KONZULARNO PREDSTAVNIŠTVO DRŽAVE ČLANICE ___________ __________________________________________________________________________ [30] ZAVRNITEV IZDAJE VIZUMA v skladu s členom 23 Vizumskega zakonika Skupnosti Spoštovani g./ga. _______________________________, ________________ ambasada/generalni konzulat/konzulat v ___________________ je [v imenu (ime zastopane države članice) ] preučil vašo vlogo za izdajo vizuma z dne xx. mesec 200x. Vizum se zavrne. Zavrnitev izdaje vizuma temelji na enem ali več izmed spodaj navedenih razlogov (označenih s kljukico), ki ne dovoljujejo izdaje vizuma: predložena je lažna/ponarejena/prenarejena potna listina namena in pogojev vašega bivanja ni bilo mogoče preveriti vašega namena vrniti se v matično državo ni bilo mogoče preveriti dokazilo o razpolaganju z zadostnimi sredstvi za preživljanje za čas in način bivanja, ali za vrnitev v matično državo ali za tranzit ni bilo predloženo v zadnjih šestih mesecih ste že tri mesece bivali na ozemlju držav članic razpisan je bil ukrep zavrnitve vstopa v SIS ga je vpisala ………………( navedba države članice ) v nacionalnem registru ena ali več držav članic meni, da predstavljate nevarnost za javni red, notranjo varnost, javno zdravje ali mednarodne odnose ene ali več držav članic Evropske unije (vsaka država članica mora navesti sklice na nacionalno zakonodajo v zvezi s takimi primeri zavrnitve vstopa ). niste navedli zadostnih dokazov o nujnosti, ki utemeljujejo predložitev vloge za izdajo vizuma na meji Datum in žig diplomatsko-konzularnega predstavništva _________________________ Podpis zadevne osebe PRILOGA X: NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE VIZUMSKE NALEPKE I. Oddelek za splošne podatke 1.1. Polje „VELJA ZA“: V to polje se vpiše ozemeljska veljavnost vizuma. Polje se lahko izpolni le na enega od naslednjih načinov: (a) schengenske države; (b) schengenska država ali schengenske države, na ozemlju katerih je omejena veljavnost vizuma (v tem primeru se za posamezne države uporabljajo naslednje oznake): A = Avstrija BNL = Belgija, Nizozemska in Luksemburg CY = Ciper CZE = Češka D = Nemčija DK = Danska E = Španija EST = Estonija F = Francija FIN = Finska GR = Grčija H = Madžarska I = Italija LT = Litva LVA = Latvija M = Malta P = Portugalska PL = Poljska P = Portugalska S = Švedska SK = Slovaška SVN = Slovenija IS = Islandija N = Norveška (c) država članica (ob uporabi kratic iz (b)), ki je izdala nacionalni vizum za dolgoročno bivanje 1.2. Ko se vizumska nalepka uporablja za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje ali tranzitnega vizuma, se v polje „velja za“ vpiše „ schengenske države “ v jeziku države članice, ki je izdala vizum. 1.3. Ko se vizumska nalepka uporablja za izdajo vizuma, ki omejuje vstop, bivanje in izstop na ozemlje ene države članice, se v to polje v uradnem jeziku te države članice vpiše ime države članice , na ozemlje katere je omejen vstop, bivanje in izstop imetnika vizuma. 1.4. Ko se vizumska nalepka uporablja za izdajo vizuma z ozemeljsko omejeno veljavnostjo na podlagi člena 21(1)(c) te uredbe, se lahko za oznake, ki jih je treba vpisati, uporabijo naslednje možnosti: (a) vpišejo se oznake zadevnih držav članic; (b) vpišeta se besedi „schengenske države“, ki jima v oklepaju sledijo znak minus in oznake držav članic, za ozemlje katerih vizum ne velja. 2. Polje „OD ... DO“: To polje navaja obdobje imetnikovega bivanja, ki ga dovoljuje vizum. Za besedo „OD“ se vpiše datum, ko imetnik lahko vstopi na ozemlje, za katero velja vizum, in sicer: - dan se izpiše z dvema številkama, pri dnevih od 1 do 9 se pred številko napiše ničla; - vezaj; - mesec se izpiše z dvema številkama; mesecem, ki so označeni z enomestno številko, se pred posamezno enomestno številko doda ničla; - vezaj; - leto se izpiše z dvema številkama, ki sta zadnji dve številki leta: - Na primer: 05-12-07 = 5. december 2007. Datum zadnjega dneva obdobja dovoljenega bivanja imetnika vizuma se vpiše po besedi „DO“. Imetnik vizuma mora ozemlje, za katero vizum velja, zapustiti do 24. ure tega dne. Datum se vpiše na isti način kakor prvi dan veljavnosti. 3. Polje „ŠTEVILO VSTOPOV“ : V tem polju se navede, koliko krat lahko imetnik vizuma vstopi na ozemlje, za katero vizum velja, in sicer pomeni število obdobij bivanja, ki se lahko razporedijo preko celotnega obdobja veljavnosti vizuma, glej 4 . Dovoljen je lahko enkratni, dvakratni ali večkratni vstop. Število vstopov se vpiše v polje desno od besedila z „01“ ali „02“ ali z okrajšavo „MULT“, kadar vizum dovoljuje več kakor dvakratni vstop. Za tranzitni vizum se lahko dovoli samo enkratni ali dvakratni vstop (vpiše se „01“ ali „02“). Večkratni vstop se označi z „MULT“. Vizum preneha veljati, ko je skupno število izstopov, ki jih opravi imetnik vizuma, enako številu dovoljenih vstopov; to velja tudi takrat, ko imetnik ne izrabi celotnega števila dni, ki mu jih za bivanje dovoljuje vizum. 4. Polje „TRAJANJE BIVANJA ... DNI“ V to polje se vpiše število dni, ko imetnik vizuma lahko ostane na ozemlju, za katerega velja vizum . To bivanje je lahko glede na število odobrenih dni neprekinjeno ali razdeljeno na več obdobij, in sicer v obdobju, ki je navedeno v 2, in ob upoštevanju števila odobrenih vstopov iz 3. V prazen prostor med besedami „TRAJANJE BIVANJA“ in „DNI“ se vpiše število odobrenih dni z dvema številkama; če je to število manjše od 10, je prva številka ničla. V to polje se lahko vpiše največ 90 dni za katero koli šestmesečno obdobje. Če se izda vizum, ki velja več kakor šest mesecev, navedba 90 dni pomeni 90 dni vsakih šest mesecev. 5. Polje „IZDANO V, ... DNE...“ V to polje se vpiše ime kraja , v katerem ima sedež diplomatsko-konzularno predstavništvo, ki je vizum izdalo. Datum izdaje vizuma se vpiše za besedico „DNE“. Datum izdaje vizuma se vpiše na isti način kakor datum v 2. 6. Polje „ŠTEVILKA POTNEGA LISTA“ : To polje vsebuje številko potne listine, v katero je bila pritrjena vizumska nalepka. Če je oseba, ki ji je vizum izdan, vpisana v potni list zakonca, matere ali očeta, se navede številka potne listine navedene osebe. Če država članica, ki je vizum izdala, ne priznava potne listine prosilca, se za pritrditev vizuma uporabi enotna oblika posebnega lista za pritrditev vizumov. Če se vizumska nalepka pritrdi na posebni list, se v to polje ne vpiše številka potnega lista, ampak ista šestmestna tipografska številka, kot je na obrazcu. 7. Polje „VRSTA VIZUMA“ : Za pomoč organom mejne kontrole je v tem polju vrsta vizuma navedena s črkami A, B, C in D: A: letališki tranzitni vizum B: tranzitni vizum LTV B: tranzitni vizum z ozemeljsko omejeno veljavnostjo C: vizum za kratkoročno bivanje LTV C: vizum za kratkoročno bivanje z ozemeljsko omejeno veljavnostjo D: nacionalni vizum za dolgoročno bivanje 8. Polje „PRIIMEK IN IME“: Prva beseda v polju „priimek“ in prva naslednja beseda v polju „ime“ potne listine imetnika vizuma se napišeta v navedenem vrstnem redu. Diplomatsko-konzularno predstavništvo preveri, ali sta priimek in ime, ki sta navedena v potni listini ter ki ju je treba vpisati v to in v strojno čitljivo polje, enaka priimku in imenu iz vloge za izdajo vizuma. 9. Obvezni vpisi v polje „OPOMBE“ a) oznaka „Zavarovanje ni potrebno“ Če je imetnik vizuma oproščen zahteve po potovalnem zdravstvenem zavarovanju, kakor je navedeno v členu 15, se v to polje vpiše oznaka „N-INS“. b) Oznaka, da je bilo predloženo dokazilo o nastanitvi in/ali dokazilo, da stroške krije gostitelj Če je vlagatelj predložil - dokazilo o nastanitvi ob predložitvi vloge za izdajo vizuma, se doda oznaka „Priloga IV-H“ - dokazilo o kritju stroškov ob predložitvi vloge za izdajo vizuma, se doda oznaka „Priloga IV-G“ Če sta bili predloženi obe dokazili, se doda oznaka „Priloga IV-H+G“. II. Nacionalni vpisi v polju „OPOMBE“ V to polje se vpisujejo tudi opombe v zvezi z nacionalnimi določbami, v jeziku države članice, ki je izdala vizum. Take opombe pa ne smejo podvajati obveznih opomb iz dela I te priloge. III. Rubrika za fotografijo Barvna fotografija imetnika vizuma se pritrdi na za to namenjeno mesto. Glede fotografije, ki se pritrdi na vizumsko nalepko, je treba upoštevati naslednja pravila. Velikost glave od brade do temena zaseda med 70 in 80 odstotki navpične dolžine na površini fotografije. Minimalne zahteve glede resolucije so: – 300 slikovnih pik na inč (ppi), nezgoščenih, za skeniranje, – 720 slikovnih točk na inč (dpi) za barvno tiskanje fotografij. IV. Strojno čitljivi del V tem polju sta dve vrstici, sestavljeni iz 36 znakov (OCR B-10 cpi). PRILOGA XI: ENOTNA OBLIKA ŽIGA ZA PODALJŠANJE BIVANJA, DOVOLJENEGA Z VIZUMOM Št. vizuma | 7.3.06[31] | 15.3.06[32] | 30[33] | 35[34] | Ausländeramt[35] | 20.2.06[36] | PRILOGA XII Del 1: NAVODILA ZA IZDAJANJE VIZUMOV NA MEJI POMORŠČAKOM V TRANZITU, ZA KATERE JE OBVEZEN VIZUM Namen teh navodil je zagotoviti pravila za izmenjavo informacij med pristojnimi organi držav članic, ki uporabljajo pravni red Skupnosti v zvezi s pomorščaki v tranzitu, za katere je obvezen vizum. Če se vizum izda na meji na osnovi izmenjanih informacij, je odgovornost na strani države članice, ki vizum izda. Za namene teh navodil: „pristanišče države članice“: pomeni pristanišče, ki predstavlja zunanjo mejo države članice „letališče države članice“: pomeni letališče, ki predstavlja zunanjo mejo države članice; in I. Vkrcanje na plovilo, privezano ali pričakovano v pristanišču države članice (a) vstop na ozemlje države članice prek letališča v drugi državi članici - ladjar ali njegov zastopnik obvesti pristojni organ v pristanišču države članice, kjer je ladja privezana ali pričakovana, da bodo pomorščaki, za katere je obvezen vizum, vstopili prek letališča države članice. Ladjar ali njegov zastopnik podpiše jamstvo za navedene pomorščake; - navedeni pristojni organ čim prej preveri, ali so informacije s strani ladjarja ali njegovega zastopnika točne, in preveri, ali so izpolnjeni drugi pogoji za vstop na ozemlje države članice. Preveri se tudi načrt potovanja po ozemlju države članice, na primer glede na letalsko vozovnico; - pristojni organ v pristanišču države članice s pravilno izpolnjenim obrazcem za pomorščake v tranzitu, za katere je obvezen vizum (kot je določeno v delu 2 Priloge XIII), poslanim po faksu, elektronski pošti ali na drugačen način, obvesti pristojni organ na vstopnem letališču države članice o rezultatih preverjanja in navede, ali se načeloma vizum na meji lahko izda; - če je rezultat preverjanja razpoložljivih podatkov pozitiven in se ujema z navedbami ali listinami pomorščaka, lahko pristojni organ na vstopnem ali izstopnem letališču države članice izda tranzitni vizum z veljavnostjo največ pet dni. Poleg tega se v takih primerih na zgoraj navedeno potno listino pomorščaka odtisne vstopni ali izstopni žig države članice in se izroči zadevnemu pomorščaku. (b) vstop na ozemlje države članice prek kopenske ali morske meje v drugi državi članici - postopek je enak kot tisti za vstop preko letališča države članice, razen da se obvesti pristojni organ na mejnem prehodu, preko katerega zadevni pomorščak vstopi na ozemlje države članice. II. Izkrcanje s plovila, ki je vplulo v pristanišče države članice (a) izstop z ozemlja države članice preko letališča v drugi državi članici - ladjar ali njegov zastopnik obvesti pristojni organ v navedenem vstopnem pristanišču države članice o pomorščakih, za katere je obvezen vizum, ki se bodo izkrcali in zapustili ozemlje države članice prek letališča države članice. Ladjar ali njegov zastopnik podpiše jamstvo za navedene pomorščake; - pristojni organ čim prej preveri, ali so informacije s strani ladjarja ali njegovega zastopnika točne, in preveri, ali so izpolnjeni drugi pogoji za vstop na ozemlje države članice. Preveri se tudi načrt potovanja po ozemlju države članice, na primer glede na letalsko vozovnico; - če je rezultat preverjanja razpoložljivih podatkov pozitiven, lahko pristojni organ izda tranzitni vizum z veljavnostjo največ pet dni. (b) izstop z ozemlja države članice prek kopenske ali morske meje v drugi državi članici - postopek je enak kot tisti za izstop prek letališča države članice. III. Premestitev s plovila, ki je vplulo v pristanišče države članice, na plovilo, ki bo izplulo iz pristanišča druge države članice - ladjar ali njegov zastopnik obvesti pristojni organ v navedenem vstopnem pristanišču države članice o pomorščakih, za katere je obvezen vizum, ki se bodo izkrcali in zapustili ozemlje države članice prek pristanišča druge države članice. Ladjar ali njegov zastopnik podpiše jamstvo za navedene pomorščake; - pristojni organ čim prej preveri, ali so informacije s strani ladjarja ali njegovega zastopnika točne, in preveri, ali so izpolnjeni drugi pogoji za vstop na ozemlje države članice. Pri preverjanju naveže stik s pristojnim organom v pristanišču države članice, iz katerega bodo pomorščaki z ladjo zapustili ozemlje države članice. Preveri, ali je ladja, na katero se bodo vkrcali, tam privezana ali pričakovana. Preveri se tudi načrt potovanja po ozemlju države članice; - če je rezultat preverjanja razpoložljivih podatkov pozitiven, lahko pristojni organ izda tranzitni vizum z veljavnostjo največ pet dni. PRILOGA XII: Del 2 OBRAZEC ZA POMORŠČAKE V TRANZITU, ZA KATERE JE OBVEZEN VIZUM | ZA URADNE ZAZNAMKE: | IZDAJATELJ: | PREJEMNIK: | ORGAN | (ŽIG) | PRIIMEK/ŠIFRA URADNIKA: | PODATKI O POMORŠČAKU: | PRIIMEK/PRIIMKI: | 1A | IME/IMENA: | 1B | DRŽAVLJANSTVO: | 1C | ČIN/STOPNJA: | 1D | KRAJ ROJSTVA: | 2A | DATUM ROJSTVA: | 2B | ŠTEVILKA POTNEGA LISTA: | 3A | ŠTEVILKA POMORSKE KNJIŽICE: | 4A | DATUM IZDAJE: | 3B | DATUM IZDAJE: | 4B | ROK VELJAVNOSTI: | 3C | ROK VELJAVNOSTI: | 4C | PODATKI O PLOVILU IN LADIJSKEM ZASTOPNIKU: | IME LADIJSKEGA ZASTOPNIKA: | 5 | IME PLOVILA: | 6A | ZASTAVA: | 6B | DATUM PRIHODA: | 7A | IZHODIŠČNI KRAJ PLOVILA: | 7B | DATUM ODHODA: | 8A | NAMEMBNI KRAJ PLOVILA: | 8B | PODATKI O GIBANJU POMORŠČAKA: | KONČNI NAMEMBNI KRAJ POMORŠČAKA: | 9 | RAZLOGI ZA PROŠNJO: VKRCANJE ? | IZKRCANJE ZARADI VKRCANJA ? | IZKRCANJE ? | 10 | PREVOZNO SREDSTVO | AVTOMOBIL ? | VLAK ? | LETALO ? | 11 | DATUM: | PRIHOD: | TRANZIT: | ODHOD: | 12 | AVTOMOBIL* ? REGISTRSKA ŠT.: | VLAK* ? POT VLAKA: | INFORMACIJE O LETU: | DATUM: | ČAS: | ŠTEVILKA LETA: | Uradna izjava, podpisana s strani ladijskega zastopnika ali ladjarja, ki potrjuje svojo odgovornost za stroške bivanja in po potrebi stroške repatriacije pomorščaka. | 13 | * = izpolniti samo, če so podatki na voljo PODROBEN OPIS OBRAZCA Naslednje štiri točke se nanašajo na identiteto pomorščaka. (1) | A. Priimek/priimki[37] | B. Ime/imena | C. Državljanstvo | D. Čin/stopnja | (2) | A. Kraj rojstva | B. Datum rojstva | (3) | A. Številka potnega lista | B. Datum izdaje | C. Rok veljavnosti | (4) | A. Številka pomorske knjižice | B. Datum izdaje | C. Rok veljavnosti | Točki 3 in 4 sta prikazani posebej zaradi jasnosti, ker se za namene identifikacije lahko uporablja potni list ali pomorska knjižica glede na državljanstvo pomorščaka in državo članico, v katero vstopa. Naslednje štiri točke se nanašajo na ladijskega zastopnika in plovilo. (5) Ime ladijskega zastopnika (posameznik ali pravna oseba, ki zastopa ladjarja na kraju samem v vseh zadevah v zvezi z dolžnostmi ladjarja glede opremljenosti plovila). (6) | A. Ime plovila | B. Zastava (pod katero pluje trgovska ladja) | (7) | A. Datum prihoda plovila | B. Izhodiščni kraj (pristanišče) plovila | Črka „A“ se nanaša na datum prihoda plovila v pristanišče, kjer naj bi se pomorščak vkrcal. | (8) | A. Datum odhoda plovila | B. Namembni kraj plovila (naslednje pristanišče vplutja) | Točki 7A in 8A nakazujeta, kako dolgo lahko pomorščak potuje, da bi se vkrcal. Pri tem je treba upoštevati, da je pot zelo odvisna od nepričakovanih motenj in zunanjih dejavnikov, kot so nevihte, okvare itd. Naslednje štiri točke pojasnjujejo razlog za pomorščakovo pot in njegov namembni kraj. (9) „Končni namembni kraj“ je končni cilj pomorščakovega potovanja. To je lahko pristanišče, v katerem naj bi se vkrcal, ali država, v katero pripotuje zaradi izkrcanja. (10) Razlogi za prošnjo (a) V primeru vkrcanja je končni namembni kraj pristanišče, v katerem naj bi se pomorščak vkrcal. (b) Tudi v primeru izkrcanja zaradi vkrcanja na drugo plovilo na ozemlju države članice je to pristanišče, v katerem naj bi se pomorščak vkrcal. Izkrcanje zaradi vkrcanja na plovilo izven ozemlja države članice je treba šteti kot izkrcanje. (c) Za izkrcanje lahko obstajajo različni razlogi, kot so iztek pogodbe, nesreča pri delu, nujni družinski razlogi itd. (11) Prevozna sredstva Podatki o prevoznih sredstvih, ki jih na ozemlju držav članic uporabi pomorščak v tranzitu, za katerega je obvezen vizum, da doseže svoj končni namembni kraj. Na obrazcu so predvidene naslednje tri možnosti: (a) avtomobil (ali avtobus) (b) vlak (c) letalo (12) Datum prihoda (na ozemlje države članice) Zadeva predvsem pomorščaka na prvem letališču ali mejnem prehodu države članice (ker to ni nujno vedno letališče) na zunanji meji, na katerem želi vstopiti na ozemlje države članice. Datum tranzita To je datum, na katerega se pomorščak izkrca v pristanišču na ozemlju države članice in se napoti proti drugemu pristanišču, ki je tudi na ozemlju države članice. Datum odhoda To je datum, na katerega se pomorščak izkrca v pristanišču na ozemlju države članice, da bi se vkrcal na drugo plovilo v pristanišču izven ozemlja države članice, ali datum, na katerega se pomorščak izkrca v pristanišču na ozemlju države članice za vrnitev domov (izven ozemlja države članice). Poleg določitve možnih treh prevoznih sredstev je treba navesti tudi razpoložljive informacije v zvezi s temi sredstvi: (a) avtomobil, avtobus: registrska številka (b) vlak: ime, številka, itd. (c) informacije o letu: datum, čas, številka (13) Uradna izjava, podpisana s strani ladijskega zastopnika ali ladjarja, ki potrjuje svojo odgovornost za stroške bivanja in po potrebi stroške repatriacije pomorščaka Če pomorščaki potujejo v skupini, mora vsak posebej v priloženi obrazec navesti podatke pod točkami 1A do 4C. PRILOGA XIII: POSEBNI POSTOPKI IN POGOJI, KI OLAJŠUJEJO IZDAJO VIZUMOV ČLANOM OLIMPIJSKE DRUŽINE, KI SODELUJEJO NA OLIMPIJSKIH IN PARAOLIMPIJSKIH IGRAH Poglavje I NAMEN IN OPREDELITVE Člen 1 Namen Naslednji posebni postopki in pogoji, ki olajšujejo vizumske postopke in izdajo enotnih vizumov za kratkoročno bivanje članom olimpijske družine za čas trajanja olimpijskih in paraolimpijskih iger [ leto ]. Poleg tega se uporabljajo ustrezne določbe pravnega reda Skupnosti v zvezi z vizumskimi postopki in izdajo enotnega vizuma. Člen 2 Opredelitve V tej uredbi: 1) „odgovorne organizacije“ v zvezi z ukrepi o poenostavitvi vizumskih postopkov in izdaje vizumov za člane olimpijske družine, ki sodelujejo na olimpijskih in/ali paraolimpijskih igrah [ leto ] pomenijo uradne organizacije, kot jih opredeljuje Olimpijska listina, ki imajo pravico predložiti organizacijskemu odboru olimpijskih in paraolimpijskih iger [ leto ] sezname članov olimpijske družine z namenom izdaje akreditacijskih kartic za igre; 2) „člani olimpijske družine“ pomeni vse osebe, ki so člani Mednarodnega olimpijskega odbora, Mednarodnega paraolimpijskega odbora, Mednarodnih zvez, Nacionalnih olimpijskih ali paraolimpijskih odborov, organizacijskih odborov olimpijskih iger in nacionalnih zvez, kot na primer športniki, glavni in pomožni sodniki, trenerji in drugi športni delavci, zdravniško osebje, ki spremlja moštva ali posamezne športnike ali športnice, in medijsko akreditirani novinarji, vodstveni delavci, donatorji, sponzorji ali drugi uradni povabljenci, ki se strinjajo, da bo njihovo vedenje skladno s pravili, ki jih predpisuje Olimpijska listina, da bodo ravnali pod nadzorom in vrhovnim pokroviteljstvom Mednarodnega olimpijskega odbora, ki so na seznamih odgovornih organizacij in so akreditirani pri organizacijskem odboru olimpijskih in paraolimpijskih iger [ leto ] kot sodelujoči na olimpijskih in/ali paraolimpijskih igrah [ leto ]; 3) „olimpijska akreditacijska kartica“, ki jo izda organizacijski odbor olimpijskih in paraolimpijskih iger [ leto ] v skladu z [ sklic na nacionalno zakonodajo ] pomeni enega od dveh zavarovanih dokumentov, eden za olimpijske, drugi pa za paraolimpijske igre, na katerem je fotografija imetnika, ki omogoča identifikacijo člana olimpijske družine in dovoljuje dostop do objektov, kjer potekajo tekmovanja, in udeležbo na drugih dogodkih, ki so načrtovani med trajanjem iger; 4) „trajanje olimpijskih in paraolimpijskih iger“ pomeni obdobje od …. do ….. za zimske olimpijske igre [ leto ] in obdobje od ….. do ….. za paraolimpijske igre [ leto ]; 5) „organizacijski odbor olimpijskih in paraolimpijskih iger [ leto ]“ pomeni odbor, ki se je ustanovil v skladu z [ sklic na nacionalne določbe ] za organizacijo olimpijskih in paraolimpijskih iger [ leto ] v …., ki odloča o akreditaciji članov olimpijske družine, ki sodelujejo na navedenih igrah. 6) „službe, pristojne za izdajo vizumov“ pomeni službe, ki jih [ država članica, ki gosti olimpijske in paraolimpijske igre ] imenuje za obravnavanje vlog in izdajo vizumov članom olimpijske družine. Poglavje II IZDAJA VIZUMOV Člen 3 Pogoji V skladu s to uredbo se vizum lahko izda samo, če je zadevna oseba: (a) imenovana s strani ene od odgovornih organizacij in jo je organizacijskih odbor olimpijskih in paraolimpijskih iger [ leto ] akreditiral kot sodelujočo osebo na olimpijskih in/ali paraolimpijskih igrah [ leto ]; (b) imetnik veljavne potne listine, ki dovoljuje prehod zunanjih meja, kot do določa člen 5 Zakonika o schengenskih mejah[38]; (c) oseba, za katero ni bil razpisan ukrep zavrnitve vstopa; (d) oseba, za katero se meni, da ne ogroža javnega reda, nacionalne varnosti ali mednarodnih odnosov katere koli od držav članic. Člen 4 Izpolnjevanje vloge 1. V primerih, kjer odgovorna organizacija pripravi seznam oseb, ki so izbrane, da se udeležijo olimpijskih in/ali paraolimpijskih iger [ leto ] lahko skupaj z vlogo za olimpijsko akreditacijsko kartico za izbrane osebe vloži skupinsko vlogo za vizum za tiste izbrane osebe, za katere velja vizumska obveznost v skladu z Uredbo (ES) št. 539/2001, razen v primeru, ko imajo te osebe dovoljenje za bivanje, ki ga izda država članica, ali dovoljenje za bivanje, ki ga izda Združeno kraljestvo ali Irska v skladu z Direktivo 2004/38/ES. 2. Skupinske vloge za vizum se za zadevne osebe pošljejo hkrati z vlogami za izdajo olimpijske akreditacijske kartice organizacijskemu odboru olimpijskih in paraolimpijskih iger [ leto ], in sicer v skladu s postopkom, ki ga določi odbor. 3. Za osebe, ki sodelujejo na olimpijskih in/ali paraolimpijskih igrah [ leto ], se za posamezno osebo vloži samo ena vloga za vizum. 4. Organizacijski odbor olimpijskih in paraolimpijskih iger [ leto ] skupinske vloge za vizume na najhitrejši možni način pošlje službam, odgovornim za izdajo vizumov, skupaj s kopijami vlog za izdajo olimpijske akreditacijske kartice za zadevne osebe, na katerih je njihovo ime in priimek, državljanstvo, spol, datum in kraj rojstva ter številka, vrsta in datum poteka veljavnosti njihovega potnega lista. Člen 5 Obravnavanje skupinske vloge za vizum in vrsta izdanega vizuma 1. Vizum izda služba, ki je odgovorna za izdajo vizumov, po preučitvi, ki zagotavlja izpolnjevanje pogojev iz člena 3. 2. Izdani vizum je enotni vizum za kratkoročno bivanje, ki dovoljuje več vstopov in omogoča bivanje največ tri mesece v času trajanja olimpijskih in/ali paraolimpijskih iger [ leto ]. 3. Če član zadevne olimpijske družine ne izpolnjuje pogojev, določenih v točki (c) ali (d) člena 3, lahko službe, odgovorne za izdajo vizumov, izdajo vizum z omejeno ozemeljsko veljavnostjo v skladu s členom 21 Vizumskega zakonika. Člen 6 Oblika vizuma 1. Vizum ima obliko dveh številk, ki se vneseta na olimpijsko akreditacijsko kartico. Prva številka je številka vizuma. V primeru enotnega vizuma to številko sestavlja sedem (7) znakov, ki jih sestavlja šest (6) številk, pred katerimi stoji črka „C“. V primeru vizuma z omejeno ozemeljsko veljavnostjo to številko sestavlja osem (8) znakov, ki jih sestavlja šest (6) številk, pred katerimi stojita črki „IT“. Druga številka je številka potnega lista zadevne osebe. 2. Službe, odgovorne za izdajo vizumov, pošljejo številke vizumov organizacijskemu odboru olimpijskih in paraolimpijskih iger [ leto ] zaradi izdaje akreditacijskih kartic. Člen 7 Oprostitev takse Za obravnavo vlog za vizume in izdajo vizumov službe, ki so odgovorne za izdajo vizumov, ne zaračunavajo nobenih taks. Poglavje III SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE Člen 8 Razveljavitev vizuma Če se seznam oseb, ki so prijavljene kot sodelujoče na olimpijskih in/ali paraolimpijskih igrah [ leto ], spremeni pred začetkom iger, odgovorne organizacije o tem brez odlašanja obvestijo organizacijski odbor olimpijskih in paraolimpijskih iger [ leto ], tako da je mogoče preklicati akreditacijske kartice za osebe, črtane s seznama. Organizacijski odbor nato o tem obvesti službe, odgovorne za izdajo vizumov, pri čemer navede številke zadevnih vizumov. Službe, odgovorne za izdajo vizumov, razveljavijo vizume za zadevne osebe. O tem nemudoma obvestijo organe, odgovorne za mejne kontrole, slednji pa brez odlašanja te podatke pošljejo pristojnim organom drugih držav članic. Člen 9 Kontrole na zunanjih mejah 1. Pri prehodu zunanjih meja držav članic so kontrole članov olimpijske družine, katerim so bili vizumi izdani v skladu s to uredbo, ob vstopu omejene na preverjanje izpolnjevanja pogojev, določenih v členu 3. 2. V času trajanja olimpijskih in/ali paraolimpijskih iger: (a) se vstopni in izstopni žig odtisneta na prvo prazno stran potnega lista tistih članov olimpijske družine, katerim je treba odtisniti takšne žige v skladu s členom 10(1) Zakonika o schengenskih mejah. Ob prvem vstopu se na isti strani označi številka vizuma; (b) se šteje, da so pogoji za vstop, predvideni v členu 5(1)(c) Zakonika o schengenskih mejah, izpolnjeni, ko je član olimpijske družine pravilno akreditiran. 3. Določbe odstavka 2 se uporabljajo za člane olimpijske družine, ki so državljani tretjih držav, ne glede na to, ali zanje velja vizumska obveznost po Uredbi (ES) št. 539/2001. PRILOGA XIV: KORELACIJSKA TABELA Določba te uredbe | Nadomeščena določba Schengenske konvencije (CSA), Skupnih konzularnih navodil (CCI) ali Schengenskega izvršilnega odbora (SCH/Com-ex) | Naslov I Splošne določbe | Člen 1 Cilj in področje uporabe | CCI, I.1. Področje uporabe (člena 9 in 10 CSA) | Člen 2 Opredelitve (1)-(4) | CCI: I. 2. Opredelitev pojmov in vrste vizumov (str. 10) CCI: Del IV „Pravna podlaga“ CSA: členi 11(2), 14(1), 15, 16 | Člen 2(5) Letališki tranzitni vizum | Skupni ukrep 96/197/PNZ (L 63/1996), CCI 2.1.1 | Člen 2(6), (7) in (8) Priznana potna listina Vizumska nalepka Poseben list za pritrditev vizuma | Uredba 333/2002, člen 1(1) | Naslov II Prejem in obravnava vlog za izdajo vizuma Poglavje I Organi, udeleženi v postopku obravnave vlog za izdajo vizuma | Člen 3 Pristojni organi za obravnavo vlog za izdajo vizuma | CCI, II 1.1 (a) (b) in II. 4. Priloga 6 = črtana CSA, člen 12(1)(2) | Člen 4 Ozemeljska pristojnost | CCI, II, 1.1 in 3 | Določba te uredbe | Nadomeščena določba Schengenske konvencije (CSA), Skupnih konzularnih navodil (CCI) ali Schengenskega izvršilnega odbora (SCH/Com-ex) | Člen 5 Merila za določanje države članice, pristojne za obravnavo vloge za izdajo vizuma | CCI, II 1.1 (a) (b) in II. 4. Priloga 6 = črtana CSA, člen 12(1)(2) | Člen 6(1) Pristojnost v zvezi z izdajo vizumov državljanom tretjih držav, ki se zakonito nahajajo na ozemlju države članice | - | Člen 6(2) | Sklep Sveta z dne 30. novembra 1994 na podlagi člena K.3(2)(b) Pogodbe o Evropski uniji o skupnem ukrepu o olajšavah za potovanje za učence iz tretjih držav s stalnim prebivališčem v državi članici | Člen 7 Sporazumi o zastopanju | CCI, II, 1.2 | Člen 8 Predhodno posvetovanje s centralnimi organi držav članic | CCI, II, 2,1 | Člen 9 Predhodno posvetovanje s centralnimi organi drugih držav članic | CCI, II, 2.3 in V, 2.3 (a)–(d) | Poglavje II Vloga | Člen 10 Predložitev vloge | - | Člen 11 Odvzem biometričnih podatkov | - | Določba te uredbe | Nadomeščena določba Schengenske konvencije (CSA), Skupnih konzularnih navodil (CCI) ali Schengenskega izvršilnega odbora (SCH/Com-ex) | Člen 12 Sprejemljivost vloge | - | Člen 13 Obrazec vloge | CCI, III .1 | Člen 14 Spremni dokumenti | CCI, III.2 in V. 1.4 | Člen 15 Potovalno zdravstveno zavarovanje | CCI, V, 1.4 | Člen 16 Taksa za vizumski postopek | CCI VII, 4. in Priloga 12 | Člen 17 Žig, s katerim se potrjuje predložitev vloge | Del VIII, 2 | Poglavje III Preučitev in obravnava vlog za izdajo vizuma | Člen 18 Preučitev vloge | CCI, III .4, V.1, CSA 13 (2) | Člen 19 Nesprejemljivost | - | Člen 20 Odločanje o vlogi za izdajo vizuma | CCI, V. 2.1 (druga alinea), 2.2, CCI | Člen 21 Vizumi z ozemeljsko omejeno veljavnostjo | CCI, V, 3 in Priloga 14, CSA 11(2), 14(1) in 16 | Določba te uredbe | Nadomeščena določba Schengenske konvencije (CSA), Skupnih konzularnih navodil (CCI) ali Schengenskega izvršilnega odbora (SCH/Com-ex) | Člen 22 Letališki tranzitni vizum | CCI, I, 2.1.1 – Skupni ukrep 96/197/PNZ (L 63/1996) | Člen 23 Zavrnitev izdaje vizuma | CCI, 2.4, | Člen 24 (in Priloga X) Navodila za izpolnjevanje vizumske nalepke | CCI, VI; 1-2-3-4 | Člen 25 Razveljavitev že izpolnjenega vizuma | CCI, VI, 5.2 | Člen 26 Pritrditev vizumskih nalepk | CCI, VI, 5,3 | Člen 27 Enotna oblika posebnega lista za pritrditev vizuma | Uredba (ES) št. 333/2002 | Poglavje IV Sprememba veljavnosti izdanega vizuma | Člen 28 Podaljšanje vizumov | Com-ex (93) 21 | Člen 29 Razveljavitev vizuma | Com-ex (93) 24 in Priloga 14 k CCI | Člen 30 Preklic vizuma | Člen 31 Skrajšanje trajanja bivanja, dovoljenega z vizumom | Določba te uredbe Nadomeščena določba Schengenske konvencije (CSA), Skupnih konzularnih navodil (CCI) ali Schengenskega izvršilnega odbora (SCH/Com-ex) | Poglavje V Vizumi, izdani na zunanjih mejah | Člen 32 Vizumi, izdani na zunanji meji | Uredba (ES) št. 415/2003 | Člen 33 Vizumi, ki se na zunanji meji izdajo pomorščakom v tranzitu | Naslov III Upravljanje in organizacija | Člen 34 Organizacijska sestava vizumskih oddelkov | CCI , VII, 1-2-3 | Člen 35 Sredstva za obdelavo vlog za izdajo vizumov in spremljanje diplomatsko-konzularnih predstavništev | - | Člen 36 Obnašanje osebja, ki obravnava vloge | - | Člen 37 Oblike sodelovanja v zvezi s prejemom vlog za izdajo vizumov | - | Člen 38 Sodelovanje s komercialnimi posredniki | CCI, VIII, 5.2 | Člen 39 Obveščanje širše javnosti | - | Določba te uredbe | Nadomeščena določba Schengenske konvencije (CSA), Skupnih konzularnih navodil (CCI) ali Schengenskega izvršilnega odbora (SCH/Com-ex) | Naslov IV Konzularno sodelovanje na lokalni ravni | Člen 40 Konzularno sodelovanje diplomatsko-konzularnih predstavništev držav članic na lokalni ravni | CCI, VIII, 1-3-4 | Naslov V Končne določbe | Člen 41 Izjemne ureditve | - | Člen 42 | Uredba (ES) št. 789/2001 | Člen 43 | - | Člena 44 in 45 Odbor | Uredba (ES) št. 789/2001, člen 1 Uredba (ES) št. 333/2002, člen 6 | Člen 46 Obveščanje | Uredba (ES) št. 789/2001, člen 2 | Člen 46(1)(f) | SCH Com-ex (94) 25 in (98) 12 | Člen 47 Sprememba Uredbe VIS | - | Člen 48 Razveljavitve | - | Člen 49 Začetek veljavnosti | - | PRILOGE | Priloga I Predhodno posvetovanje s centralnimi organi države članice | CCI Priloga 5 A in C | Priloga II Predhodno posvetovanje s centralnimi organi drugih držav članic | CCI Priloga 5 B | Določba te uredbe | Nadomeščena določba Schengenske konvencije (CSA), Skupnih konzularnih navodil (CCI) ali Schengenskega izvršilnega odbora (SCH/Com-ex) | Priloga III Usklajen obrazec vloge | CCI, Priloga 16 | Priloga IV Neizčrpen seznam spremnih dokumentov | Deloma CCI, V, 1.4 | Priloga V Usklajen obrazec dokazila o kritju stroškov | CCI, Priloga 15 Com-ex (98) 57 | Priloga VI Enotna oblika žiga, ki potrjuje, da je bila oddana vloga za izdajo vizuma | CCI, VIII, 2 | Priloga VII Skupni seznam tretjih držav, katerih državljani morajo imeti letališki tranzitni vizum | CCI, Priloga 3, del I | Priloga VIII: seznam dovoljenj za bivanje, ki dajejo imetnikom pravico do tranzita prek letališč držav članic brez letališkega tranzitnega vizuma | CCI, Priloga 3, del III | Priloga IX Usklajen obrazec za obrazložitev zavrnitve | - | Priloga X Navodila za izpolnjevanje vizumske nalepke | CCI, del VI, oddelek 1-4 | Priloga XI Enotna oblika žiga za podaljšanje bivanja | Deloma Com-ex (93) 21 | Priloga XII del 1: Navodila za izdajanje vizumov na meji pomorščakom v tranzitu del 2: obrazec, ki se izpolni za pomorščake v tranzitu | Uredba (ES) št. 415/2003, priloga I in II | [1] Sklep Sveta št. 1999/436/CE (UL L 176, 10.7.1999). [2] Po statističnih podatkih o vizumih za leto 2004 (doc. 9749/05) so države članice izdale 1.017.348 "D" vizumov in le 20.938 "D+C" vizumov. [3] UL L 176, 10.7.1999, str. 36. [4] UL L 131, 1.6.2000, str. 43. [5] UL L 64, 7.3.2002, str. 20. [6] UL L 370, 17.12.2004, str. 78. [7] UL L 236, 23.9.2003, str. 33. [8] UL L 175, 29.6. 2006, str.77 * UL L 81, 21.3.2001, str. 1-7. ** UL L 327, 12.12.2001, str. 1-2. *** UL L 69, 13.3.2003, str. 10-11. [9] UL C, str. [10] UL C, str. [11] UL L 230, 22.9.2000, str. 19. [12] UL C 326, 22.12.2005 [13] UL C 53, 3.3.2005 [14] UL L 184, 17.9.1999, str. 23. [15] UL L 176, 10.7.1999, str. 36. [16] UL L 176, 10.7.1999, str. 31. [17] UL L 176, 10.7.1999, str. 53. [18] Dokument Sveta 13054/04 je na voljo na http://register.consilium.eu.int [19] UL L 370, 17.12.2004, str. 78. [20] UL L 368, 15.12.2004, str.26. in UL L 370, 17.12.2004, str. 78 [21] UL L 131, 1.6.2000, str. 43. [22] UL L 64, 7.3.2002, str. 20. [23] UL L 81, 21.3.2001, str. 1 [24] Tehnične zahteve so enake za vse potne liste, ki jih izdajo države članice svojim državljanom v skladu z Uredbo (ES) št. 2252/2004. [25] Šifra vizuma, za katerega je bila predložena vloga. [26] Šifra države članice, ki obravnava vlogo. [27] Če je primerno, šifra države članice, ki jo zastopa država članica, ki obravnava vlogo za izdajo vizuma. [28] Datum vloge (šestmestna številka: xx dan, xx mesec, xxxx leto) [29] Organ, ki obravnava vlogo za izdajo vizuma [30] Za Norveško, Islandijo in Švico se ne zahteva logotip. [31] Datum izteka veljavnosti vizuma. [32] Trajanje prvotnega dovoljenega obdobja bivanja. [33] Nov datum izteka veljavnosti vizuma. [34] Novo trajanje dovoljenega bivanja. [35] Organ, ki odloča o podaljšanju. [36] Datum sprejetja odločitve o podaljšanju. [37] Prosimo, navedite priimek/priimke iz potnega lista. [38] UL L 105, 13.4.2006.