52006PC0390




[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 14.07.2006

COM(2006) 390 konč.

2006/0127 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive Sveta 89/391/EGS, njenih posebnih direktiv in direktiv Sveta 83/477/EGS, 91/383/EGS, 92/29/EGS in 94/33/ES za poenostavitev in racionalizacijo poročil v zvezi s praktičnim izvajanjem

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

OZADJE PREDLOGA |

110 | Razlogi in cilji predloga Ta predlog si prizadeva poenostaviti in racionalizirati določbe direktiv Skupnosti glede varovanja zdravja in varnosti delavcev pri delu, ki za države članice in Komisijo določajo, da pripravijo poročila o njihovem praktičnem izvajanju. Trenutno morajo države članice pripraviti poročilo o praktičnem izvajanju, ki je ena od podlag za sestavo poročila Komisije, v skladu z Direktivo Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu[1] in v skladu z naslednjimi posebnimi direktivami v smislu njenega člena 16(1): Direktivo Sveta 89/654/EGS z dne 30. novembra 1989 o minimalnih zahtevah za varnost in zdravje na delovnem mestu[2], Direktivo Sveta 89/655/EGS z dne 30. novembra 1989 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev pri delu[3], Direktivo Sveta 89/656/EGS z dne 30. novembra 1989 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah za osebno varovalno opremo, ki jo delavci uporabljajo na delovnem mestu[4], Direktivo Sveta 90/269/EGS z dne 29. maja 1990 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah za ročno premeščanje bremen, kadar za delavce obstaja predvsem nevarnost poškodbe hrbta[5], Direktivo Sveta 90/270/EGS z dne 29. maja 1990 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za delo s slikovnimi zasloni[6], Direktivo Sveta 92/57/EGS z dne 24. junija 1992 o izvajanju minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtev na začasnih ali premičnih gradbiščih[7], Direktiva Sveta 92/58/EGS z dne 24. junija 1992 o minimalnih zahtevah za zagotavljanje varnostnih in/ali zdravstvenih znakov pri delu[8], Direktivo Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo[9], Direktivo Sveta 92/91/EGS z dne 3. novembra 1992 o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu za delavce v dejavnostih pridobivanja rudnin z vrtanjem[10], Direktivo Sveta 92/104/EGS z dne 3. decembra 1992, o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in zdravja delavcev v dejavnostih površinskega in podzemnega pridobivanja rudnin[11], Direktivo Sveta 93/103/ES z dne 23. novembra 1993 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah pri delu na ribiških ladjah[12], Direktivo Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu[13], Direktivo 99/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1999 o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in varstva zdravja delavcev, ki so lahko ogroženi zaradi eksplozivnega ozračja[14], Direktivo 02/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah glede izpostavljenosti delavcev tveganjem iz fizikalnih dejavnikov (vibracij)[15], Direktivo 03/10/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. februarja 2003 o minimalnih zahtevah za varnost in zdravje v zvezi z izpostavljenostjo delavcev fizikalnim dejavnikom (hrup)[16], Direktivo 04/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastajajo zaradi fizikalnih dejavnikov (elektromagnetnih sevanj)[17], Direktiva 2006/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastanejo zaradi fizikalnih dejavnikov (umetnih optičnih sevanj)[18]. Tri direktive iz tega področja ne določajo priprave poročil o praktičnem izvajanju: Direktiva Sveta 83/477/EGS z dne 19. septembra 1983 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu[19], Direktiva 2000/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu (sedma posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)[20] in Direktiva 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS)[21]. Poročilo o praktičnem izvajanju predvidevajo tudi Direktiva Sveta 91/383/EGS z dne 25. junija 1991, s katero se dopolnjujejo ukrepi za spodbujanje izboljšav glede varnosti in zdravja pri delu za delavce z delovnim razmerjem za določen čas ali z začasnim delovnim razmerjem[22], Direktiva Sveta 92/29/EGS z dne 31. marca 1992 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za izboljšanje medicinske oskrbe na ladjah[23] in Direktiva Sveta 94/33/ES z dne 22. junija 1994 o varstvu mladih ljudi pri delu[24]. Poleg tega veljavne določbe določajo različne časovne presledke za predložitev Komisiji nacionalnih poročil o praktičnem izvajanju (štiri ali pet let). Ta neskladja bodo usklajena s tem predlogom, ki si istočasno prizadeva izboljšati in racionalizirati obstoječi okvir z določitvijo enotnega poročila o praktičnem izvajanju, v katerem bi bil vključen splošni del s splošnimi načeli in skupnimi vidiki, veljavnimi za vse direktive, in dopolnjen s posebnimi poglavji, ki bi obravnavali posamezne vidike vsake direktive. Zaradi različnih časovnih presledkov, ki jih uvajajo različne direktive, ta ocenjevanja v sedanjem okviru potekajo praktično neprekinjeno, kar povzroča nesorazmerne upravne stroške. |

120 | Splošno ozadje Številne direktive Skupnosti na področju varovanja zdravja in varnosti delavcev pri delu od držav članic zahtevajo, da Komisiji redno poročajo o izvajanju določb iz direktiv z navedbo stališč socialnih partnerjev. Te določbe določajo različne časovne presledke za predložitev Komisiji nacionalnih poročil, in sicer na vsakih pet let (direktive 89/391/EGS, 89/654/EGS, 89/655/EGS, 89/656/EGS, 91/383/EGS, 92/29/EGS, 92/58/EGS, 92/85/EGS, 92/91/EGS, 92/104/EGS, 94/33/ES, 98/24/ES, 99/92/ES, 02/44/ES, 03/10/ES in 04/40/ES) ali štiri leta (direktive 90/269/EGS, 90/270/EGS, 92/57/EGS in 93/103/EGS). Poleg tega je v nekaterih direktivah določeno, da mora Komisija redno pošiljati Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij poročilo o izvajanju zadevnih direktiv ob upoštevanju, med drugim, nacionalnih poročil. Izkušnje, pridobljene v letih uporabe teh določb, kažejo ne samo občutna spreminjanja v časovnih presledkih pri predložitvi nacionalnih poročil Komisiji, ampak tudi upravne ovire, ki postopek otežujejo in ga birokratizirajo. Priprava rednih poročil o praktičnem izvajanju direktiv na področju varovanja zdravja in varnosti delavcev je pomemben instrument, s katerim je mogoče proučiti in oceniti učinkovitost sprejetih ukrepov in njihov vpliv na kakovost zdravja in varnosti delavcev v Evropski uniji. V sporočilu „Prilagajanje spremembam pri delu in v družbi: nova strategija Skupnosti za zdravje in varnost 2002–2006“[25] Komisija v poglavju 3.3.1 „Prilagoditev pravnega in institucionalnega okvira“ navaja, da je „obstoj celovitega, skladnega in trdnega pravnega okvira Skupnosti nepogrešljiv instrument na področju zdravja in varnosti, kjer so potrebni standardi in načela za preprečevanje nevarnosti in zaščito delavcev“ in dodaja, da „namerava na tem področju še naprej uporabljati uravnotežen pristop na podlagi izkušenj, pridobljenih pri izvajanju zakonskih besedil, s pomočjo številnih vzporednih poti“, med drugim s poenostavitvijo in racionalizacijo veljavnega pravnega okvira, zlasti z enotnim poročilom o praktičnem izvajanju namesto posebnih poročil, ki jih določajo različne direktive“. Svet v Resoluciji[26] o Sporočilu Komisije o novi strategiji Skupnosti za zdravje in varnost pri delu 2002–2006 upošteva namero Komisije, da predloži zakonodajne predloge za racionalizacijo poročil o izvajanju direktiv Skupnosti in pozove Komisijo, da mu v okviru svoje pravice do pobude predloži potrebne predloge za dosego ciljev iz nove strategije, zlasti z namenom racionalizacije veljavnega pravnega okvira. Evropski parlament v Resoluciji[27] v zvezi z istim sporočilom Komisije meni, da je predlog za kodificiranje in poenostavitev (namesto deregulacije) zakonodaje Skupnosti v skladu z obširnim projektom za poenostavitev in izboljšanje pravnega reda Skupnosti na splošno, kakor se odraža v Sporočilu Komisije „Poenostavitev in izboljšanje zakonodajnega okolja“[28] ter v akcijskem načrtu[29], in poudarja, „da sta zdravje in varnost kot področje prava Skupnosti, ki se osredotoča na državljane, prednostna sektorja programa za poenostavitev zakonodaje, ki ga morajo skupaj opredeliti Svet, Komisija in Parlament.“ V zvezi s tem Parlament priznava, da je poudarek na pregledu uporabe veljavne zakonodaje Skupnosti in predloga o enotnem poročilu o izvajanju, ki zajema vse navedene direktive. Evropski parlament je nedavno v svojem poročilu o spodbujanju zdravja in varnosti pri delu podprl predlog Komisije, da predloži enotno poročilo o praktičnem izvajanju vseh direktiv v 25 državah članicah. V okviru pobude „Boljša priprava zakonodaje“ iz junija 2002 za izboljšanje zakonodaje je Komisija februarja 2003 predlagala strategijo za „posodobitev in poenostavitev pravnega reda Skupnosti“, da bi državljanom, gospodarskim subjektom, državnim organom itd. zagotovila jasen, razumljiv, posodobljen in uporabnikom prijazen korpus pravnega reda Skupnosti. Za dosego tega cilja Komisija deluje na šestih ravneh: poenostavitev, konsolidacija, kodifikacija, razveljavitev, zastarelost ter priprava in predložitev pravnega reda. Na podlagi kazalnikov iz sporočila iz februarja 2003 je Komisija opredelila 19 strateških sektorjev, ki bi bili lahko primerni za poenostavitev, vključno z zdravjem in varnostjo pri delu. To vprašanje je bilo obravnavano tudi v sklepih, ki jih je sprejel Svet „za konkurenčnost“ na svojem zasedanju 25. in 26. novembra 2004, kot ens od njegovih prednostnih nalog za poenostavitev zakonodaje Skupnosti. Analiza kaže, da informacije o zdravju in varnosti iz nekaterih direktiv pomenijo nesorazmerno breme za države članice, kot možna rešitev pa se predlaga zmanjšanje obsega zahtevanih informacij na najmanjšo možno mero, njihova uskladitev in predložitev vseh ukrepov v obliki celovitega poročila. |

130 | Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog V členu 3 predloga je naveden seznam obstoječih določb, ki bodo razveljavljene s tem predlogom. Gre za končne določbe navedenih direktiv, ki vsebujejo sklicevanja na poročila o praktičnem izvajanju direktiv. Ta predlog bo torej razveljavil vse te določbe. Z vključitvijo člena 17a v Direktivo 89/391/EGS in člena v zvezi s poročilom o izvajanju v direktive 83/477/EGS, 91/383/EGS, 92/29/EGS in 94/33/ES ta predlog kljub temu ohranja obveznost držav članic, da pripravijo in predložijo poročilo o praktičnem izvajanju direktiv „zdravje in varnost“ hkrati z uskladitvijo časovnih presledkov za njihovo predložitev na pet let in z racionalizacijo postopka prek priprave enotnega poročila. Ta predlog razširi to obveznost na direktive, ki ne predvidevajo poročila o izvajanju, in sicer direktive 83/477/EGS, 2000/54/ES in 2004/37/ES. Poleg tega predlog predvideva, da bo Komisija določila strukturo tega poročila v sodelovanju s Svetovalnim odborom za varnost in zdravje na delovnem mestu. |

140 | Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Ta predlog je skladen s cilji drugih politik Evropske unije, zlasti kar zadeva izboljšanje pravnega okvira za povečanje konkurenčnosti podjetij. Ta predlog bo prek enotnega poročila omogočil boljšo pripravo ocene o vplivu določb Skupnosti na področju zdravja in varnosti pri delu v zvezi z zmanjšanjem nesreč pri delu in poklicnih bolezni ter posledično natančnejšo oceno gospodarskih koristi za podjetja in družbo v celoti. |

POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA |

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi |

211 | Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev Komisija se je v skladu s členom 138 Pogodbe ES v dveh fazah posvetovala z predstavniškimi organizacijami socialnih partnerjev na evropski ravni iz Priloge 5 k Sporočilu Komisije „Partnerstvo za spremembo v razširjeni Evropi – Okrepiti prispevek evropskega socialnega dialoga“[30] in Svetovalnim odborom za varnost in zdravje pri delu v skladu s Sklepom Sveta z dne 22. julija 2003 o ustanovitvi Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu, ki je podal pozitivno mnenje. |

212 | Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje Vsi socialni partnerji so poudarili pomen, ki ga pripisujejo pobudi za poenostavitev in racionalizacijo določb direktiv Skupnosti, ki uvajajo obveznosti glede poročil o praktičnem izvajanju. Njihovi predlogi za uskladitev obdobja za predložitev na pet let ter razširitev področja uporabe pobude na vse veljavne direktive na tem področju so bili upoštevani. Predstavniki socialnih partnerjev 25 držav članic v Svetovalnem odboru so ponovno potrdili stališče, ki so ga med posvetovanjem že izrazili socialni partnerji na evropski ravni v skladu s členom 138 Pogodbe. Vladni predstavniki v tem istem odboru so prav tako podprli pobudo za zmanjšanje upravnega bremena, ki nastane zaradi potrebe po pripravi številnih poročil. |

Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj |

229 | Zunanje izvedensko mnenje ni bilo potrebno. |

230 | Ocena učinka Možnost 1: Brez ukrepanja v tej fazi. Ta možnost bi zagotovila pravni okvir, v katerem bi bile številne obveznosti (ena na direktivo) za poročanje Komisiji ob različnih časih. Ta položaj od nacionalnih organov in socialnih partnerjev na nacionalni ravni zahteva, da si nenehno prizadevajo za pripravo ocene brez prave dodane vrednosti. Možnost 2: Sprememba pravnega okvira za združitev različnih obveznosti v eno poročilo hkrati omogoča pripravo skupne ocene v rednih časovnih presledkih in poenostavitev prizadevanj nacionalnih organov in socialnih partnerjev na nacionalni ravni za pripravo ocene, s čimer bi se stroški bistveno zmanjšali. Predlagana sprememba zadeva samo obveznosti držav članic, da Komisiji poročajo o praktičnem izvajanju direktiv s področja zdravja in varnosti pri delu. Podjetjem ne nalaga dodatnih obveznosti. Ta predlog bo prek enotnega poročila omogočil boljšo pripravo ocene o vplivu določb Skupnosti na področju zdravja in varnosti pri delu v zvezi z zmanjšanjem nesreč pri delu in poklicnih bolezni ter posledično natančnejšo oceno gospodarskih koristi za podjetja in družbo v celoti. Zaradi svoje narave ta predlog ni bil deležen ocene učinka. Finančni izkaz je priložen temu predlogu. |

PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA |

305 | Povzetek predlaganih ukrepov Direktivi 89/391/EGS se doda novi člen 17a z naslovom „Poročila o izvajanju“, ki določa, da države članice Komisiji vsakih pet let predložijo enotno poročilo o praktičnem izvajanju Direktive 89/391/EGS in njenih posebnih direktiv ter navedejo stališča socialnih partnerjev. Ta člen vsebuje določbe o vsebini in postopku v zvezi s pripravo in predložitvijo poročil ter o skupni oceni izvajanja, ki jo mora opraviti Komisija. Te določbe bodo med drugim omogočile vključitev vsake prihodnje posebne direktive v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS v ta postopek glede poročila o izvajanju. Člen 2 predloga določa vključitev novega člena v zvezi s poročilom o izvajanju v direktive, ki niso posebne direktive v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS, in sicer direktive 83/477/EGS, 91/383/EGS, 92/29/EGS in 94/33/ES, ki od držav članic zahteva, da Komisiji predložijo svoja poročila o izvajanju v obliki posebnega poglavja enotnega poročila iz člena 17a(1) Direktive 89/391/EGS, kar bo tudi podlaga za oceno, ki jo mora pripraviti Komisija v skladu s členom 17a(4).- Člen 3 predloga razveljavlja določbe trenutno veljavnih direktiv, ki obravnavajo poročila o izvajanju. |

310 | Pravna podlaga Člen 137(2) Pogodbe ES. |

320 | Načelo subsidiarnosti Načelo subsidiarnosti se uporablja, če se predlog nanaša na področje (varovanje zdravja in varnost delavcev pri delu), ki ne spada v izključno pristojnost Skupnosti. |

Ciljev predloga ni mogoče zadovoljivo uresničiti z ukrepi držav članic zaradi spodaj navedenih razlogov. |

323 | Določbe direktiv se na nacionalni ravni ne morejo spremeniti in razveljavit. |

Cilje predloga je mogoče bolje uresničiti z ukrepom Skupnosti zaradi spodaj navedenih razlogov. |

324 | Ta predloga spreminja veljavni pravni akt Skupnosti in razveljavlja nekatere določbe več direktiv na tem področju, česar države članice same ne bi mogle izvesti. Po drugi strani pa gre za uskladitev in racionalizacijo postopka za pripravo in predložitev nacionalnih poročil o praktičnem izvajanju direktiv ter poročila, ki ga mora pripraviti Komisija. |

325 | Predlog bo izboljšal sistem ocenjevanja direktiv s področja zdravja in varnosti pri delu. |

326 | Omogočil bo znatno zmanjšanje upravnega bremena, nastalega zaradi številnih obveznosti iz vsake direktive. |

327 | Načelo subsidiarnosti se ohrani, ker predlog spreminja že obstojoče določbe Skupnosti za izboljšanje in poenostavitev njihove uporabe. |

Predlog je tako skladen z načelom subsidiarnosti. |

Načelo sorazmernosti Predlog je skladen z načelom sorazmernosti zaradi spodaj navedenih razlogov. |

331 | Predlog ne presega tistega, kar je nujno za doseganje ciljev poenostavitve in racionalizacije veljavnega pravnega okvira, da se pripravi enotno poročilo o praktičnem izvajanju. |

332 | Pričakuje se, da se bo upravno breme za Komisijo, nacionalne organe in socialne partnerje znatno zmanjšalo. |

Izbira instrumentov |

341 | Predlagani instrument(i): direktiva. |

342 | Drugi instrumenti ne bi bili primerni zaradi spodaj navedenih razlogov. Ker gre za spremembo direktive in razveljavitev določb številnih direktiv, je edino ustrezno sredstvo sprejetje direktive. |

PRORAčUNSKE POSLEDICE |

409 | Predlog ne vpliva na proračun Skupnosti. |

DODATNE INFORMACIJE |

510 | Poenostavitev |

511 | Predlog uvaja poenostavitev pravnega okvira, upravnih postopkov, ki se uporabljajo za javne organe (nacionalne ali evropske), ter upravnih postopkov, ki se uporabljajo za subjekte in posameznike. |

512 | Trenutno večina obstoječih direktiv na področju varovanja zdravja in varnosti delavcev pri delu od držav članic zahteva, da pripravijo in Komisiji v različnih časovnih presledkih predložijo nacionalna poročila o praktičnem izvajanju z navedbo stališč socialnih partnerjev, ter Komisiji nalaga pripravo lastnega poročila o izvajanju direktiv. Ta predlog poenostavi in racionalizira postopek z uskladitvijo časovnih presledkov za predložitev nacionalnih poročil Komisiji in predvideva samo eno poročilo o praktičnem izvajanju, v katerem bodo vključeni splošni del in posebna poglavja o posameznih vidikih vsake direktive. |

513 | Nacionalni organi bodo morali vsakih pet let pripraviti in predložiti samo eno poročilo o izvajanju direktiv. Tudi naloge Komisije bodo bistveno poenostavljene, ker bo vsakih pet let namesto številnih poročil za vsako državo članico prejela in obravnavala le eno poročilo od vsake od njih. |

514 | Tudi naloge socialnih partnerjev bodo poenostavljene, ker bodo njihovi prispevki vsakih pet let omejeni na le eno poročilo o praktičnem izvajanju. |

516 | Predlog je del programa Komisije v zvezi s posodobitvijo in poenostavitvijo pravnega reda Skupnosti. |

520 | Razveljavitev obstoječe zakonodaje Sprejetje predloga bo povzročilo razveljavitev nekaterih zakonskih določb. |

560 | Evropski gospodarski prostor Ta osnutek instrumenta se nanaša na področje, ki ga zajema Sporazum EGS, in ga je torej treba razširiti na Evropski gospodarski prostor. |

570 | Podrobna obrazložitev predloga po poglavjih ali po členih Ta predlog poenostavi in racionalizira obveznosti za države članice, da pripravijo poročilo o praktičnem izvajanju direktiv, in Komisijo, da pripravi poročilo na podlagi nacionalnih poročil, saj usklajuje časovne presledke za pripravo poročil in njihovo predložitev Komisiji ter predvideva samo eno poročilo o praktičnem izvajanju, v katerem bodo vključeni splošni del in posebna poglavja za vsako zadevno direktivo (člena 1 in 2). Člen 1 predloga Direktivi 89/391/EGS tako doda nov člen 17a. Ta člen določa, da države članice Komisiji predložijo enotno poročilo o praktičnem izvajanju navedene direktive in posebnih direktiv v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS (člen17a(1) Direktive 89/391/EGS). Za zagotovitev skladnosti in boljše uporabe nacionalnih poročil ta predlog v členu 1 (člen 17a(2) Direktive 89/391/EGS) določa, da bo Komisija določila strukturo poročila v sodelovanju s Svetovalnim odborom za varnost in zdravje na delovnem mestu. Struktura poročila bo skupaj z vprašalnikom v zvezi z njegovo vsebino državam članica poslana šest mesecev pred koncem obdobja, ki je zajeto v poročilu. Države članice morajo svoja poročila predložiti Komisiji v devetih mesecih po koncu petletnega obdobja, ki je zajeto v poročilu (glej člen 1 predloga – člen 17a(3) Direktive 89/391/EGS). Prav tako predlog v svojem členu 1 (člen 17a(4) Direktive 89/391/EGS) določa, da Komisija na podlagi nacionalnih poročil izvede skupno oceno izvajanja zadevnih direktiv in doseženega napredka ter ostale institucije obvesti o rezultatih te ocene in po potrebi o vsaki pobudi, ki bi se izkazala za upravičeno. Člen 2 predloga določa vključitev novega člena v zvezi s poročilom o izvajanju v direktive, ki niso posebne direktive v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS, in sicer direktive 83/477/EGS, 91/383/EGS, 92/29/EGS in 94/33/ES, ki od držav članic zahtevajo, da Komisiji predložijo svoja poročila o izvajanju v obliki posebnega poglavja enotnega poročila iz člena 17a(1 do 3) Direktive 89/391/EGS, kar bo tudi podlaga za oceno, ki jo mora pripraviti Komisija v skladu s členom 17a(4).- Člen 3 predloga razveljavi določbe v zvezi s poročili o praktičnem izvajanju iz navedenih direktiv. Predlog določa, da države članice sprejmejo potrebne ukrepe za uskladitev z novimi pravili (člen 4). Vendar pa to ne pomeni nujno sprejetja zakonodajnih, regulativnih ali upravnih aktov na ravni držav članic. |

1. 2006/0127 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive Sveta 89/391/EGS, njenih posebnih direktiv in direktiv Sveta 83/477/EGS, 91/383/EGS, 92/29/EGS in 94/33/ES za poenostavitev in racionalizacijo poročil v zvezi s praktičnim izvajanjem (Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 137(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[31], ki ga je predložila po posvetovanju s Svetovalnim odborom za varnost in zdravje pri delu,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[32] po posvetovanju z Odborom regij,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[33],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe[34],

ob upoštevanju naslednjega:

2. Države članice morajo pripraviti poročilo o praktičnem izvajanju, ki je ena od podlag za sestavo poročila Komisije, v skladu z Direktivo Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu[35] in naslednjimi posebnimi direktivami v smislu člena 16(1): Direktivo Sveta 89/654/EGS z dne 30. novembra 1989 o minimalnih zahtevah za varnost in zdravje na delovnem mestu[36], Direktivo Sveta 89/655/EGS z dne 30. novembra 1989 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev pri delu[37], Direktivo Sveta 89/656/EGS z dne 30. novembra 1989 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah za osebno varovalno opremo, ki jo delavci uporabljajo na delovnem mestu[38], Direktivo Sveta 90/269/EGS z dne 29. maja 1990 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah za ročno premeščanje bremen, kadar za delavce obstaja predvsem nevarnost poškodbe hrbta[39], Direktivo Sveta 90/270/EGS z dne 29. maja 1990 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za delo s slikovnimi zasloni[40], Direktivo Sveta 92/57/EGS z dne 24. junija 1992 o izvajanju minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtev na začasnih ali premičnih gradbiščih[41], Direktivo Sveta 92/58/EGS z dne 24. junija 1992 o minimalnih zahtevah za zagotavljanje varnostnih in/ali zdravstvenih znakov pri delu[42], Direktivo Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo[43], Direktivo Sveta 92/91/EGS z dne 3. novembra 1992 o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu za delavce v dejavnostih pridobivanja rudnin z vrtanjem[44], Direktivo sveta 92/104/EGS z dne 3. decembra 1992, o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in zdravja delavcev v dejavnostih površinskega in podzemnega pridobivanja rudnin[45], Direktivo Sveta 93/103/ES z dne 23. novembra 1993 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah pri delu na ribiških ladjah[46], Direktivo Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu[47], Direktivo 99/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1999 o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in varstva zdravja delavcev, ki so lahko ogroženi zaradi eksplozivnega ozračja[48], Direktivo 02/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah glede izpostavljenosti delavcev tveganjem iz fizikalnih dejavnikov (vibracij)[49], Direktivo 2003/10/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. februarja 2003 o minimalnih zahtevah za varnost in zdravje v zvezi z izpostavljenostjo delavcev fizikalnim dejavnikom (hrup)[50], Direktivo 2004/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastajajo zaradi fizikalnih dejavnikov (elektromagnetnih sevanj)[51], Direktivo 2006/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastanejo zaradi fizikalnih dejavnikov (umetnih optičnih sevanj)[52].

3. Poročilo o praktičnem izvajanju predvidevajo tudi Direktiva Sveta 91/383/EGS z dne 25. junija 1991, s katero se dopolnjujejo ukrepi za spodbujanje izboljšav glede varnosti in zdravja pri delu za delavce z delovnim razmerjem za določen čas ali z začasnim delovnim razmerjem[53], Direktiva Sveta 92/29/EGS z dne 31. marca 1992 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za izboljšanje medicinske oskrbe na ladjah[54] in Direktiva Sveta 94/33/ES z dne 22. junija 1994 o varstvu mladih ljudi pri delu[55].

4. Določbe v zvezi s pripravo poročil v posebnih direktivah v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS in direktivah 91/383/EGS, 92/29/EGS ter 94/33/ES so neskladna tako glede časovnih presledkov kot vsebine.

5. Obveznosti za države članice, da pripravijo poročilo o praktičnem izvajanju, in Komisijo, da pripravi poročilo na podlagi nacionalnih poročil, predstavljajo pomembno fazo v zakonodajnem ciklu in ki omogočajo, da se prouči in oceni različne vidike glede praktičnega izvajanja določb direktiv; zato je treba to obveznost razširiti na direktive, ki ne predvidevajo priprave poročila, in sicer na: Direktivo 2000/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu (sedma posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)[56], Direktivo 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS)[57] in Direktivo Sveta 83/477/EGS z dne 19. septembra 1983 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu[58].

6. Zato je treba poenotiti določbe iz Direktive 89/391/EGS in posebnih direktiv v smislu njenega člena 16(1) ter direktiv 83/477/EGS, 91/383/EGS, 92/29/EGS in 94/33/ES.

7. Sporočilo Komisije „Prilagajanje spremembam pri delu in v družbi: nova strategija Skupnosti za zdravje in varnost 2002–2006“[59] predvideva oblikovanje zakonodajnih predlogov za poenostavitev in racionalizacijo poročil o izvajanju; ta zadeva je bila prav tako opredeljena kot ena od prednostnih nalog za poenostavitev zakonodaje Skupnosti v okviru predvidenih del znotraj pobude za boljšo pripravo zakonodaje.

8. Postopek je treba poenostaviti z uskladitvijo časovnih presledkov za predložitev nacionalnih poročil o praktičnem izvajanju Komisiji in z določitvijo samo enega poročila o praktičnem izvajanju, v katerem bodo vključeni splošni del, veljaven za vse direktive, in posebna poglavja o posameznih vidikih vsake direktive. Te določbe in zlasti uvedba novega člena 17a v Direktivo 89/391/EGS bodo poleg tega omogočile vključitev posebnih direktiv v ta postopek v zvezi s poročilom o izvajanju v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS, ki ne predvideva priprave poročil, in sicer direktivi 2000/54/ES in 2004/37/ES ter vsaka prihodnja posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS.

9. Zdi se primerno, da se časovni presledek med poročili in kako pogosto jih države članice pošljejo Komisiji določi na pet let: struktura teh poročil mora biti usklajena, da se omogoči njihova uporaba; ta poročila bodo pripravljena na podlagi vprašalnika, ki ga določi Komisija po posvetovanju s Svetovalnim odborom za varnost in zdravje na delovnem mestu.

10. V skladu s členom 138(2) Pogodbe se je Komisija na ravni Skupnosti posvetovala s socialnimi partnerji o možni usmeritvi ukrepov Skupnosti na tem področju.

11. Komisija je po tem posvetovanju ocenila, da bi bili ukrepi Skupnosti zaželeni, in se je ponovno posvetovala s socialnimi partnerji na ravni Skupnosti o vsebini načrtovanega predloga v skladu s členom 138(3) Pogodbe.

12. V smislu te druge faze posvetovanj socialni partnerji Komisije niso obvestili o svoji pripravljenosti, da začnejo postopek, ki bi lahko pripeljal do sklenitve sporazuma, kakor je določeno v členu 138(4) Pogodbe.

13. Potrebni ukrepi, ki jih morajo sprejeti države članice, ne vključujejo sprejetja zakonodajnih, regulativnih ali upravnih aktov, ker za pripravo poročil o izvajanju direktiv Skupnosti ni treba sprejeti takšnih določb na ravni držav članic –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1 – Sprememba Direktive 89/391/EGS

V Direktivo 89/391/EGS se vstavi naslednji člen 17a:

„Člen 17a – Poročila o izvajanju

1. Države članice Komisiji vsakih pet predložijo enotno poročilo o praktičnem izvajanju te direktive in posebnih direktiv v smislu člena 16(1) ter navedejo stališča socialnih partnerjev.

2. Komisija določi strukturo poročila v sodelovanju s Svetovalnim odborom za varnost in zdravje pri delu.

Poročilo vključuje splošni del, ki obsega določbe te direktive, in posebna poglavja, ki obsegajo vidike v zvezi z izvajanjem direktiv iz odstavka 1.

3. Komisija pošlje strukturo poročila skupaj z vprašalnikom v zvezi z njegovo vsebino državam članicam šest mesecev pred koncem obdobja, ki ga zajema poročilo. Poročilo se pisno predloži Komisiji v devetih mesecih po koncu petletnega obdobja, ki je zajeto v poročilu.

4. Komisija na podlagi teh poročil izvede skupno oceno izvajanja zadevnih direktiv in doseženega napredka, zlasti glede raziskav in novih znanstvenih spoznanj na različnih področjih. Komisija redno obvešča Evropski parlament, Svet, Ekonomsko-socialni odbor in Svetovalni odbor za varnost in zdravje na delovnem mestu o rezultatih te ocene in po potrebi o vsaki pobudi za boljše delovanje pravnega okvira.

5. Prvo poročilo bo zajemalo obdobje od leta 2007 do vključno 2012.“

Člen 2 – Spremembe direktiv 83/477/EGS, 91/383/EGS, 92/29/EGS in 94/33/ES

1. V Direktivo 83/477/EGS se vstavi naslednji člen 17a:

„Člen 17a – Poročilo o izvajanju:

Države članice Komisiji vsakih pet predložijo poročilo o praktičnem izvajanju te direktive v obliki posebnega poglavja enotnega poročila iz člena 17a(1), (2) in (3) Direktive 89/391/EGS, kar bo tudi podlaga za oceno, ki jo mora pripraviti Komisija v skladu s členom 17a(4).“

2. V Direktivo 91/383/ES se vstavi naslednji člen 10a:

„Člen 10a – Poročilo o izvajanju:

Države članice Komisiji vsakih pet predložijo poročilo o praktičnem izvajanju te direktive v obliki posebnega poglavja enotnega poročila iz člena 17a(1), (2) in (3) Direktive 89/391/EGS, kar bo tudi podlaga za oceno, ki jo mora pripraviti Komisija v skladu s členom 17a(4).“

3. V Direktivo 92/29/ES se vstavi naslednji člen 9a:

„Člen 9a – Poročilo o izvajanju:

Države članice Komisiji vsakih pet predložijo poročilo o praktičnem izvajanju te direktive v obliki posebnega poglavja enotnega poročila iz člena 17a(1), (2) in (3) Direktive 89/391/EGS, kar bo tudi podlaga za oceno, ki jo mora pripraviti Komisija v skladu s členom 17a(4).“

4. V Direktivo 94/33/ES se vstavi naslednji člen 17a:

„Člen 17a – Poročilo o izvajanju:

Države članice Komisiji vsakih pet predložijo poročilo o praktičnem izvajanju te direktive v obliki posebnega poglavja enotnega poročila iz člena 17a(1), (2) in (3) Direktive 89/391/EGS, kar bo tudi podlaga za oceno, ki jo mora pripraviti Komisija v skladu s členom 17a(4).“

Člen 3 – Razveljavitev

S/z [datum, ki se ga določi, naveden v členu 4] se razveljavijo naslednje določbe:

1) člen 18(3) in (4) Direktive 89/391/EGS;

2) člen 10(3) in (4) Direktive 89/654/EGS;

3) člen 10(3) in (4) Direktive 89/655/EGS;

4) člen 10(3) in (4) Direktive 89/656/EGS;

5) člen 9(3) in (4) Direktive 90/269/EGS;

6) člen 11(3) in (4) Direktive 90/270/EGS;

7) člen 10(3) in (4) Direktive 91/383/EGS;

8) člen 9(3) in (4) Direktive 92/29/EGS;

9) člen 14(4) in (5) Direktive 92/57/EGS;

10) člen 11(4) in (5) Direktive 92/58/EGS;

11) člen 14(4), (5) in (6) Direktive 92/85/EGS;

12) člen 12(4) Direktive 92/91/EGS;

13) člen 13(4) Direktive 92/104/EGS;

14) člen 13(3) in (4) Direktive 93/103/ES;

15) člen 17(4) in (5) Direktive 94/33/ES;

16) člen 15 Direktive 98/24/ES;

17) člen 13(3) Direktive 1999/92/ES;

18) člen 13 Direktive 2002/44/ES;

19) člen 16 Direktive 2003/10/ES;

20) člen 12 Direktive 2004/40/ES;

21) člen 12 Direktive 2006/25/ES.

Člen 4 – Izvajanje

Države članice sprejmejo predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do .

Države članice se v sprejetih ukrepih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 5 – Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati […] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 6 – Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

ZAKONODAJNI FINANČNI IZKAZ

NASLOV PREDLOGA:

Predlog Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 89/391/EGS, njenih posebnih direktiv in direktiv Sveta 83/477/EGS, 91/383/EGS, 92/29/EGS in 94/33/ES za poenostavitev in racionalizacijo poročil v zvezi s praktičnim izvajanjem

OKVIR ABM/ABB (UPRAVLJANJE PRORAčUNA NA PODLAGI DEJAVNOSTI/OBLIKOVANJE PRORAčUNA NA PODLAGI DEJAVNOSTI)

Zadevno(-a) področje(-a) in povezana(-e) dejavnost(-i):

Zaposlovanje in socialne zadeve – Oganizacija dela in delovni pogoji – Posodobitev delovnopravne zakonodaje in industrijskih odnosov, vključno z varnostjo, higieno in zdravjem delavcev

PRORAČUNSKE VRSTICE

Proračunske vrstice (vrstice za poslovanje in z njimi povezane vrstice za tehnično in upravno pomoč (nekdanje vrstice BA)) z navedbo imena postavke:

Se ne uporablja

Trajanje ukrepa in finančni vpliv:

Se ne uporablja – predlog nima finančnih posledic

Značilnosti proračuna (po potrebi se dodajo vrstice): Se ne uporablja

Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Novo | Prispevek Efte | Prispevki držav kandidatk | Razdelek v finančni perspektivi |

obvezni/ neobvezni | dif.[60]/ nedif.[61] | DA/NE | DA/NE | DA/NE | št. […] |

obvezni/ neobvezni | dif./ nedif. | DA/NE | DA/NE | DA/NE | št. […] |

POVZETEK SREDSTEV

Finančna sredstva

Povzetek odobritev za prevzem obveznosti (OPO) in odobritev plačil (OP)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta odhodkov | Oddelek | Leto n | n +1 | n + 2 | n +3 | n +4 | n+5 in pozneje | Skupaj |

Odhodki iz poslovanja[62] |

Odobritve za prevzem obveznosti (OPO) | 8.1 | a | 0 |

Odobritve plačil (OP) | b | 0 |

Upravni odhodki, vključeni v referenčni znesek[63] |

Tehnična in upravna pomoč (NS) | 8.2.4 | c | 0 |

REFERENČNI ZNESEK SKUPAJ |

Odobritve za prevzem obveznosti | a+c |

Odobritve plačil | b+c |

Administrativni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek[64] |

Človeški viri in z njimi povezani odhodki (NS) | 8.2.5 | d | 0 | 0 |

Upravni stroški, ki niso vključeni v referenčni znesek, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (NS) | 8.2.6 | e |

Ocenjeni stroški financiranja ukrepa skupaj

OPO, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | a+c+d+e |

OP, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | b+c+d+e |

Podrobnosti o sofinanciranju

Če predlog vključuje sofinanciranje držav članic ali drugih organov (treba jih je navesti), se v spodnjo preglednico vpiše ocenjena raven tega sofinanciranja (lahko se dodajo vrstice, če ukrep sofinancirajo različni organi):

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Organ, ki sofinancira ukrep | Leto n | n + 1 | n + 2 | n + 3 | n + 4 | n+5 in pozneje | Skupaj |

…………………… | f |

OP, vključno s sofinanciranjem, SKUPAJ | a+c+d+e+f |

Skladnost s finančnim programiranjem

X Predlog je skladen z obstoječim finančnim programiranjem.

( Predlog bo pomenil ponovno programiranje ustreznega razdelka v finančni perspektivi.

( Predlog lahko zahteva uporabo določb Medinstitucionalnega sporazuma[65] (tj. instrumenta prilagodljivosti ali spremembe finančne perspektive).

Finančni vpliv na prihodke

X Predlog nima finančnih posledic za prihodke

( Predlog ima finančni vpliv – učinek na prihodke je naslednji:

Opomba: vse podrobnosti in pripombe glede metode izračuna učinka na prihodke je treba navesti v posebni prilogi.

v mio. EUR (na eno decimalno mesto natančno)

Pred ukrepom [Leto n-1] | Stanje po ukrepu |

Število potrebnih človeških virov SKUPAJ | 1A za 60 dni 1C za 60 dni | 1A za 120 dni 1C za 120 dni | 1A za 120 dni 1C za 120 dni |

ZNAČILNOSTI IN CILJI

Podrobnosti o ozadju predloga so predstavljene v obrazložitvenem memorandumu. Ta oddelek zakonodajnega finančnega izkaza mora vsebovati naslednje posebne dopolnilne podatke:

Potreba, ki jo je treba kratkoročno ali dolgoročno pokriti

Potreba za racionalizacijo in poenostavitev obstoječega pravnega okvira.

Dodana vrednost zaradi vključitve Skupnosti in skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti ter možne sinergije

Potrebno je ukrepanje na ravni Skupnosti, ker spremeni obstoječo Direktivo in razveljavi določbe številnih direktiv.

Cilji in pričakovani rezultati predloga ter z njimi povezani kazalniki v okviru ABM

Racionalizacija in poenostavitev obstoječega pravnega okvira

Metoda izvedbe (okvirno)

Spodaj se prikaže(-jo) izbrana(-e) metoda(-e)[67] izvedbe ukrepa.

X Centralizirano upravljanje

X neposredno s strani Komisije

( posredno s prenosom na:

( izvajalske agencije

( organe, ki so jih ustanovile Skupnosti, kakor je navedeno v členu 185 finančne uredbe

( nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve

( Deljeno ali decentralizirano upravljanje

( z državami članicami

( s tretjimi državami

( Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (treba jih je navesti)

Pripombe:

NADZOR IN VREDNOTENJE

Sistem nadzora

Nadzor predložitve nacionalnih poročil Komisiji.

Vrednotenje

Predhodno vrednotenje

Ni predvideno

Ukrepi, sprejeti po vmesnem/naknadnem vrednotenju (na podlagi podobnih preteklih izkušenj)

Predhodne izkušnje so razkrile potrebo po racionalizaciji in poenostavitvi obstoječega pravnega okvira.

Oblika in pogostnost prihodnjega vrednotenja

Naslednje vrednotenje bo potekalo ob koncu prvega obdobja za predložitev poročil o izvajanju leta 2012.

UKREPI PROTI GOLJUFIJAM

Se ne uporablja

PODROBNOSTI O SREDSTVIH

Cilji predloga z vidika stroškov financiranja

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 |

Uradniki ali začasno osebje[69] (XX 01 01) | A*/AD | 1A za 60 dni | 1A za 120 dni | 1A za 360 dni |

B*, C*/AST | 1C za 60 dni | 1C za 120 dni | 1C za 360 dni |

Osebje[70], financirano iz člena XX 01 02 |

Drugo osebje[71], financirano iz člena XX 01 04/05 |

SKUPAJ |

Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa

Leto n: priprava, proučitev in sprejetje strukture nacionalnih poročil.

Leto n+4 in/ali leto n+5: nadzor predložitve 25 nacionalnih poročil, analiza in priprava poročila Komisije.

Človeški viri – viri delovnih mest (po sistemizaciji)

Delo se bo izvajalo z uporabo obstoječih človeških virov

(Pri navedbi več virov se navede število delovnih mest, ki izhajajo iz vsakega vira).

( Delovna mesta, trenutno dodeljena upravljanju programa, ki se nadomesti ali podaljša

( Delovna mesta, ki so bila predhodno dodeljena v okviru izvajanja LSP/PPP za leto n

( Delovna mesta, ki bodo zahtevana v naslednjem postopku LSP/PPP

( Delovna mesta, ki bodo prerazporejena z uporabo obstoječih človeških virov znotraj zadevne službe (notranja prerazporeditev)

( Delovna mesta, potrebna za leto n, ki niso predvidena za izvajanje LSP/PPP za zadevno leto

Drugi upravni odhodki, vključeni v referenčni znesek (XX 01 04/05 – Odhodki za upravno poslovodenje)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica (številka in ime postavke) | Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 in pozneje | SKUPAJ |

1. Tehnična in upravna pomoč (vključno s povezanimi stroški za osebje) |

Izvajalske agencije[72] | 0 |

Druga tehnična in upravna pomoč | 0 |

- notranja |

- zunanja |

Tehnična in upravna pomoč SKUPAJ | 0 |

Stroški financiranja človeških virov in z njimi povezani stroški, ki niso vključeni v referenčni znesek

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta človeških virov | Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 in pozneje |

Uradniki in začasno osebje (XX 01 01) | 0 |

Osebje, financirano iz člena XX 01 02 (pomožno osebje, napoteni nacionalni izvedenci, pogodbeno osebje itd.) (navesti proračunsko vrstico) | 0 |

Stroški za človeške vire in z njimi povezani stroški (ki NISO vključeni v referenčni znesek) SKUPAJ | 0 |

Izračun – Uradniki in začasni uslužbenci

Po potrebi s sklicevanjem na točko 8.2.1

Izračun - Osebje, financirano iz člena XX 01 02

Po potrebi s sklicevanjem na točko 8.2.1

Drugi upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 in pozneje | SKUPAJ |

XX 01 02 11 01 – Misije |

XX 01 02 11 02 – Sestanki in konference |

XX 01 02 11 03 – Odbori[73] |

XX 01 02 11 04 – Študije in konzultacije |

XX 01 02 11 05 – Informacijski sistemi |

2. Drugi odhodki za poslovodenje skupaj (XX 01 02 11) |

3. Drugi odhodki upravne narave (opredeliti, vključno s sklicem na proračunsko vrstico) 04.0301.00.00 | 0.03 | 0.03 | 0.06 |

Upravni odhodki, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (ki NISO vključeni v referenčni znesek), SKUPAJ | 0.06 |

Izračun - Drugi upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek

[1] UL L 183, 29.6.1989, str. 1.

[2] UL L 393, 30.12.1989, str. 1.

[3] UL L 393, 30.12.1989, str. 13.

[4] UL L 393, 30.12.1989, str. 18.

[5] UL L 156, 21.6.1990, str. 9.

[6] UL L 156, 21.6.1990, str. 14.

[7] UL L 245, 26.8.1992, str. 6.

[8] UL L 245, 26.8.1992, str. 23.

[9] UL L 348, 28.11.1992, str. 1.

[10] UL L 348, 28.11.1992, str. 9.

[11] UL L 404, 31.12.1992, str. 10.

[12] UL L 307, 13.12.1993, str. 1.

[13] UL L 131, 5.5.1998, str. 11.

[14] UL L 23, 28.1.2000, str. 57.

[15] UL L 177, 6.7.2002, str. 13.

[16] UL L 42, 15.2.2003, str. 38.

[17] UL L 159, 30.4.2004, str. 1.

[18] UL L 114, 27.4.2006, str. 38.

[19] UL L 263, 24.9.1983, str. 25.

[20] UL L 262, 17.10.2000, str. 21.

[21] UL L 229, 29.6.2004, str. 23.

[22] UL L 206, 29.7.1991, str. 19.

[23] UL L 113, 30.4.1992, str. 19.

[24] UL L 216, 20.8.1994, str. 12.

[25] COM(2002) 118 konč. z dne 11. 3. 2002.

[26] UL C 161 z dne 5. julija 2002.

[27] PE 323.680.

[28] COM(2001) 726 z dne 5. 12. 2001.

[29] COM(2002) 278 z dne 6. junija 2002.

[30] COM (2004) 557 konč. z dne 12. 8. 2004.

[31] UL C […], […], str. […].

[32] UL C […], […], str. […].

[33] UL C […], […], str. […].

[34] Mnenje Evropskega parlamenta z dne […], (UL C, Skupno stališče Sveta z dne […] in Stališče Evropskega parlamenta z dne […]

[35] UL L 183, 29.6.1989, str. 1.

[36] UL L 393, 30.12.1989, str. 1.

[37] UL L 393, 30.12.1989, str. 13.

[38] UL L 393, 30.12.1989, str. 18.

[39] UL L 156, 21.6.1990, str. 9.

[40] UL L 156, 21.6.1990, str. 14.

[41] UL L 245, 26.8.1992, str. 6.

[42] UL L 245, 26.8.1992, str. 23.

[43] UL L 348, 28.11.1992, str. 1.

[44] UL L 348, 28.11.1992, str. 9.

[45] UL L 404, 31.12.1992, str. 10.

[46] UL L 307, 13.12.1993, str. 1.

[47] UL L 131, 5.5.1998, str. 11.

[48] UL L 23, 28.1.2000, str. 57.

[49] UL L 177, 6.7.2002, str. 13.

[50] UL L 42, 15.2.2003, str. 38.

[51] UL L 159, 30.4.2004, str. 1.

[52] UL L 114, 27.4.2006, str. 38.

[53] UL L 206, 29.7.1991, str. 19.

[54] UL L 113, 30.4.1992, str. 19.

[55] UL L 216, 20.8.1994, str. 12.

[56] UL L 262, 17.10.2000, str. 21.

[57] UL L 229, 29.6.2004, str. 23.

[58] UL L 263, 24.9.1983, str. 25.

[59] COM(2002) 118 konč.

[60] Diferencirana sredstva.

[61] Nediferencirana sredstva.

[62] Odhodki, ki ne spadajo v poglavje xx 01 zadevnega naslova xx.

[63] Odhodki v okviru člena xx 01 04 naslova xx.

[64] Odhodki v okviru poglavja xx 01, razen odhodkov iz člena xx 01 04 in xx 01 05.

[65] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[66] Po potrebi, tj. če ukrep traja več kot 6 let, se dodajo stolpci.

[67] Pri navedbi več kot ene metode je treba navesti dodatne podrobnosti v oddelku „pripombe“ pod to točko.

[68] Kakor je opisano v oddelku 5.3.

[69] Stroškov zanje referenčni znesek NE krije.

[70] Stroškov zanje referenčni znesek NE krije.

[71] Stroški zanje so vključeni v referenčni znesek.

[72] S sklicevanjem na posebni zakonodajni finančni izkaz za zadevno(-e) izvajalsko(-e) agencijo(-e).

[73] Opredeliti vrsto odbora in skupino, v katero spada.