[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 12.7.2006

COM(2006) 382 konč.

2006/0133 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o gostovanju v javnih mobilnih omrežjih znotraj Skupnosti in spremembi Direktive 2002/21/ES o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (predložila Komisija)

{SEC(2006) 925}{SEC(2006) 926}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

- Razlogi za predlog in njegovi cilji

Možnost, ki je na voljo uporabnikom mobilnih elektronskih komunikacijskih storitev, da uporabljajo svoje mobilne telefone za klicanje in sprejemanje klicev, ko so v tujini („mednarodno gostovanje“), je pomemben del storitev in prispeva k socialni in gospodarski blaginji Skupnosti kot celote. Vendar pa so organizacije potrošnikov, regulatorni organi in oblikovalci politike po vsej Skupnosti visoke cene, ki jih mobilni uporabniki plačujejo za to storitev, opredelili kot trdovratno težavo. Čeprav je bila v zadnjih letih sprejeta vrsta ukrepov za reševanje te težave znotraj obstoječega pravnega okvira, se razpoložljiva sredstva niso izkazala za učinkovita pri zniževanju cen na raven, ki bi odražala osnovne stroške zagotavljanja zadevne storitve.

Cilj tega predloga je torej spremeniti obstoječi regulativni okvir za elektronske komunikacije in tako zagotoviti potrebno pravno podlago za učinkovito in pravočasno ukrepanje, da bi usklajeno dosegli bistvena znižanja višine cen mobilnega gostovanja po vsej Skupnosti. To bi dosegli s pristopom, da cene, ki jih plačujejo uporabniki javnih mobilnih omrežij za storitve gostovanja, ko potujejo znotraj Skupnosti, ne smejo biti neupravičeno višje od cen, ki jih plačujejo za klice v svoji matični državi („pristop evropskega domačega trga“).

Mehanizem, izbran za ustrezno dosego tega cilja, je določitev zaščitnih zgornjih mejnih cen za prizemne mobilne operaterje v Skupnosti za zagotavljanje storitev gostovanja za glasovne klice med državami članicami na maloprodajni in veleprodajni ravni.

- Splošno ozadje

Težava visokih cen gostovanja za uporabnike mobilne telefonije, ki potujejo v Evropi, je bila prvič opredeljena sredi leta 1999, ko se je Komisija odločila, da bo izvedla preiskavo sektorja glede nacionalnih in mednarodnih storitev gostovanja. Posledica tega je bila, da je Komisija uvedla postopek zaradi domnevne pretekle kršitve člena 82 Pogodbe s strani nekaterih mobilnih operaterjev v Združenem kraljestvu in Nemčiji.

Mednarodno gostovanje je bilo že ob sprejemanju regulativnega svežnja za elektronske komunikacije iz leta 2002 spoznano kot poseben problem, za katerega bi bila primerna predhodna regulacija z opredelitvijo veleprodajnega nacionalnega trga za mednarodno gostovanje v javnih mobilnih omrežjih v Priporočilu Komisije z dne 11. februarja 2003 o upoštevnih trgih izdelkov in storitev v sektorju elektronskih komunikacij.

Evropska skupina regulatornih organov je maja 2005 ugotovila, da so maloprodajne cene brez jasne utemeljitve zelo visoke; da je to verjetno posledica visokih veleprodajnih cen, ki jih zaračunava operater tujega gostiteljskega omrežja, in pogosto tudi visokih maloprodajnih pribitkov, ki jih zaračunava operater uporabnikovega domačega omrežja; da se znižanja veleprodajnih cen pogosto ne odrazijo na cenah za maloprodajnega uporabnika in da potrošniki pogosto nimajo jasnih informacij o cenah za gostovanje.

Oktobra 2005 je Komisija opozorila na problem visokih cen za mednarodno gostovanje in na nepreglednost cen z objavo spletne strani z informacijami za stranke, ki ni samo potrdila dejstva, da so stroški pogosto očitno pretirani, ampak je pokazala razlike v cenah po Skupnosti, ki jih ni mogoče upravičiti za klice z enakimi značilnostmi.

Evropski parlament je v resoluciji z dne 1. decembra 2005 o pravni ureditvi in trgih evropskih elektronskih komunikacij 2004 pozdravil pobudo Komisije za povečanje preglednosti v sektorju mednarodnega gostovanja in pozval Komisijo, naj pripravi nove pobude za znižanje visokih stroškov čezmejnega prometa mobilne telefonije.

Decembra 2005 je Evropska skupina regulatornih organov opozorila Evropsko komisijo, da ukrepi, ki jih izvajajo nacionalni regulatorni organi, ne bodo odpravili problema visokih cen, in pripomnila, da je gostovanje poseben primer in da očitne škode, storjene potrošniku, verjetno ne bo mogoče odpraviti z uporabo okvira.

Marca 2006 je Evropski svet v svojih sklepih opozoril na pomen znižanja cen gostovanja za konkurenčnost zaradi potrebe po ciljno usmerjeni, učinkoviti in celostni politiki informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) na evropski in nacionalni ravni, da bi dosegli cilje gospodarske rasti in produktivnosti iz prenovljene Lizbonske strategije.

Čeprav so se nekateri operaterji odzvali na pobude EU in napovedali načrte za znižanje cen za storitve mednarodnega gostovanja, pa ni bilo splošnega odziva sektorja, ki bi omogočil uresničitev ciljev tega predloga brez regulativnega ukrepanja. Zlasti ni zagotovljeno, da bo znižanje cene, ki ga predvideva predlog, veljalo za vse uporabnike mednarodnega gostovanja.

Cilj tega predloga je torej zagotoviti usklajeno pravno podlago za tako ukrepanje, ki bo olajšalo dokončno oblikovanje notranjega trga za elektronske komunikacije.

- Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Instrumenti Skupnosti in nacionalno konkurenčno pravo omogočajo pristojnim organom, da kaznujejo protikonkurenčno obnašanje posameznih podjetij. Vendar pa se instrumenti konkurenčnega prava nanašajo na dejavnosti posameznih podjetij in torej ne morejo zagotovitvi rešitve, ki bi zavarovala interese vseh uporabnikov elektronskih komunikacij in akterjev na trgu v Skupnosti.

Obstoječi regulativni okvir za elektronske komunikacije zagotavlja mehanizem za uvedbo ex ante regulativnih obveznosti za podjetja v sektorju elektronskih komunikacij na podlagi opredelitve upoštevnih trgov, ki so lahko predmet ex ante regulacije, in procesa tržne analize, ki jo opravijo regulatorni organi. Posledice tega je uvedba regulativnih obveznosti za podjetja, za katera se ugotovi, da so prevladujoča na upoštevnem trgu. Veleprodajni nacionalni trg za mednarodno gostovanje v javnih mobilnih omrežjih je bil opredeljen kot tak upoštevni trg. Po drugi strani pa kot upoštevni trg ni bil opredeljen noben maloprodajni trg za zagotavljanje takih storitev, ker se storitve gostovanja na maloprodajni ravni ne kupujejo posebej, temveč so le del maloprodajnega paketa. Zato zaradi posebnih značilnosti trgov za storitve mednarodnega gostovanja in čezmejne narave teh storitev regulatorni organi s temi postopki niso mogli odpraviti visokih cen za mednarodno gostovanje.

Regulativni okvir Skupnosti naj bi državam članicam puščal nekoliko prostora za reševanje ugotovljenih težav na trgih mednarodnega gostovanja z drugimi zakonodajnimi ukrepi, kot je zakonodaja o varstvu potrošnikov. Vendar pa bi bil glede na čezmejno naravo storitev mednarodnega gostovanja, pri katerih so veleprodajni ponudniki v drugih državah članicah kot potrošniki, ki uporabljajo te storitve, vsak tak zakonodajni ukrep neučinkovit, posledica tega pa bi zaradi odsotnosti usklajenosti, ki jo zagotavlja ta predlog, bili različni rezultati po Skupnosti.

Obstoječi regulativni okvir Skupnosti (člen 19 Okvirne direktive 2002/21/ES) določa, da Komisija izda priporočila o usklajeni uporabi njenih določb. Vendar pa tako priporočilo na tem področju ne bi bilo učinkovito, saj ne bi bilo pravno zavezujoče, država članica, na katero bi bilo priporočilo naslovljeno, bi zato še vedno imela na razpolago samo obstoječa orodja regulacije.

Maloprodajni in veleprodajni trgi gostovanj imajo posebne zančilnosti, ki upravičujejo posebne ukrepe, ki presegajo mehanizme, ki so sicer na voljo znotraj regulativnega okvira 2002.

- Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Ta predlog je v skladu s prenovljeno Lizbonsko strategijo za spodbujanje rasti in delovnih mest na podlagi večje konkurenčnosti in povezano pobudo Komisije i-2010. Pomen znižanja cen mednarodnega gostovanja v Skupnosti je bil izrecno priznan na zasedanju Evropskega sveta marca 2006.

2. POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA

- Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev

Službe Komisije so v začetku leta 2006 začele posvetovanje v dveh fazah[1]. V prvem krogu so poskušale dobiti splošne povratne informacije o širših načelih. Službe so nato začele drugi krog, v katerem je bila podlaga za razpravo konkretnejša zamisel ureditve. V teh dveh fazah je vrsta interesnih skupin, ki so vključevale operaterje, nacionalne regulatorne organe, države članice, trgovinska združenja in združenja uporabnikov ter druge, poslala 152 prispevkov.

Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje

Posvetovanji sta pokazali široko podporo držav članic, nacionalnih regulatornih organov, skupin potrošnikov in celo nekaterih operaterjev za cilj Komisije, tj. znižanje cen gostovanja. Medtem ko je večina operaterjev nasprotovala ureditvi in trdila, da je trg konkurenčen in da cene padajo, so nekateri predlagali samoregulacijo ali neko obliko regulacije.

Na podlagi prejetih prispevkov je Komisija prilagodila svojo prvotno zamisel „načela domačega določanja cen“, ki bi povezal cene za mednarodno gostovanje s cenami, ki jih plačajo uporabniki gostovanja za enakovredne klice v svojem domačem omrežju, in prišla do zamisli „pristopa evropskega domačega trga“, v skladu s katerim se cene gostovanja približajo domačim cenam z uporabo skupnih zaščitnih zgornjih mejnih cen v vsej Skupnosti, s čimer bi dosegli visoko raven varstva za uporabnike in hkrati ohranili konkurenco.

- Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj

Razen prispevkov zainteresiranih strani, zagotovljenih v okviru javnih posvetovanj, ni bilo potrebe po zunanjem strokovnem znanju in izkušnjah.

- Ocena učinka

Pri presoji vpliva za ta predlog so bile preučene naslednje možnosti: nespremenjena politika, samoregulacija, koregulacija, nezavezujoči akti in usmerjena regulacija.

„Nespremenjena politika“ bi pomenila, da bi se za reševanje težave zanašali na tržni in tehnološki razvoj, pri čemer bi še naprej uporabljali obstoječa regulativna orodja in sredstva konkurenčnega prava. Zabeležimo lahko, da so nacionalni regulatorni organi že navedli, da so obstoječa regulativna orodja nezadostna za reševanje te težave.

Obravnavani sta bili tudi samoregulacija in koregulacija, čeprav do danes ni bilo nobene splošne pobude sektorja za predlaganje takih ukrepov. Tveganje, da bi nekateri potrošniki še vedno imeli izredno visoke stroške, čeprav bi povprečne cene padle, bi lahko spodkopalo splošni cilj takih pristopov.

Preučena je bil tudi možnost rešitve vprašanja na podlagi priporočil ali drugih nezavezujočih aktov. Vendar pa je bilo glede na strukturno naravo težave visokih porabniških cen za mednarodno gostovanje in dejstvo, da so se obstoječe določbe v regulativnem okviru Skupnosti za elektronske komunikacije izkazale za nezadostne za rešitev težave, očitno, da pobude, ki ne spreminjajo pravnega okvira za sanacijsko ukrepanje, ne bodo dosegle želenih ciljev.

V okviru širše možnosti usmerjene regulacije so bili analizirani trije pristopi: ureditev samo na veleprodajni ravni, ureditev samo na maloprodajni ravni in kombinacija ureditve na veleprodajni in maloprodajni ravni.

Uvedba ureditve samo na veleprodajni ravni bi odpravila težavo visokih stroškov med operaterji, vendar zaradi pomanjkanja konkurenčnih pritiskov na operaterje ne bi jamčila, da bi nižje veleprodajne cene občutili tudi uporabniki gostovanja na maloprodajni ravni. Cilj občutnih znižanj maloprodajnih cen za evropske uporabnike gostovanja torej ne bi bil zagotovljen.

Obravnavana je bila tudi ureditev samo na maloprodajni ravni, ki bi težavo reševala neposredno. Vendar pa bi, če bi ureditev na veleprodajni ravni prepustili eni strani, tak pristop lahko manjše operaterje podvrgel razkoraku cen, tako da jih veliko ne bi več moglo ponujati te storitve.

Nazadnje je bila preučena kombinacija ureditve na veleprodajni in maloprodajni ravni v vrsti različic. V presoji je bilo ugotovljeno, da tak kombiniran pristop k ureditvi na veleprodajni in maloprodajni ravni, ki vključuje določitev skupnih zaščitnih zgornjih mejnih cen na veleprodajni in maloprodajni ravni v vsej Skupnosti, zagotavlja najboljšo rešitev.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

- Povzetek predlaganih ukrepov

Predlog predvideva določitev na podlagi „pristopa evropskega domačega trga“ skupnih zgornjih mejnih cen v vsej Skupnosti za cene, ki jih lahko operaterji mobilnih omrežij zaračunajo za veleprodajno zagotavljanje storitev mobilnega gostovanja za mobilne glasovne klice iz obiskanega omrežja v Skupnosti, ki se zaključijo v javnem telefonskem omrežju, ki je prav tako v Skupnosti.

Zgornje mejne cene upoštevajo razlike v osnovnih stroških zagotavljanja storitev mednarodnega gostovanja za klice v usmerišče v obiskani državi na eni strani in klice v matično državo ali v tretjo državo v Skupnosti na drugi strani. Predlog torej predvideva nižjo veleprodajno mejno ceno za prvo kategorijo klicev (določeno na dvakratnik povprečne cene zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih v Skupnosti za operaterje mobilnih omrežij s pomembno tržno močjo) in višjo mejno ceno za drugo kategorijo (določeno na trikratnik povprečne cene zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih v Skupnosti za take operaterje).

Da bi zagotovili, da pri opravljanju storitev mobilnega gostovanja na maloprodajni ravni ne bi bilo razkoraka cen, predlog tudi predvideva zaščitne mejne cene na maloprodajni ravni za iste kategorije gostujočega klica, določene na 130 % veljavne veleprodajne meje.

Da bi v skladu s „pristopom evropskega domačega trga“ zagotovili, da zneski, ki jih uporabniki gostovanja plačujejo za sprejemanje klicev med gostovanjem v tujini znotraj Skupnosti, bolje odražajo osnovne stroške, ki jih imajo njihovi ponudniki mobilnih storitev za zagotavljanje te storitve, predlog predvideva, da te cene ne presegajo zgornje mejne cene.

Mejne cene za maloprodajne tarife za opravljanje reguliranih gostujočih klicev bodo šest mesecev po začetku veljavnosti predlaganega ukrepa pravno zavezujoče.

Predlog za ponudnike mobilnih storitev uvaja obveznost, da svojim uporabnikom na njihovo zahtevo in brezplačno zagotovijo njihovim potrebam prilagojene informacije o maloprodajnih cenah gostovanja, kar prispeva k večji preglednosti maloprodajnih cen. Vsak uporabnik lahko izbere, ali naj informacije prejme s sporočilom SMS (storitev kratkih sporočil) ali govorno na svoj mobilni telefon. Poleg tega morajo ponudniki mobilnih storitev informacije o cenah gostovanja zagotoviti ob sklenitvi naročniškega razmerja, o njih redno obveščati svoje stranke in posebej tudi ob pomembnih spremembah cen gostovanja.

Predlog tudi daje nacionalnim regulatornim organom pristojnost in odgovornost, da uveljavijo upoštevanje v skladu s svojimi obstoječimi vlogami na podlagi regulativnega okvira Skupnosti za elektronske komunikacije. Poleg tega jim nalaga spremljanje spreminjanja veleprodajnih in maloprodajnih cen zagotavljanja govornih in podatkovnih storitev, vključno s cenami za SMS (storitev kratkih sporočil) in MMS (storitev multimedijskih sporočil), za uporabnike med gostovanjem v Skupnosti.

Nazadnje predlog spreminja določbe obstoječega regulativnega okvira, zlasti Okvirne direktive (2002/21/ES), da bi priznal poseben status ukrepov iz predloga v navedenem okviru in zagotovil, da se splošne določbe okvira še naprej uporabljajo za storitve gostovanja, ki jih ureja predlog (ob upoštevanju njegovih posebnih zahtev).

- Pravna podlaga

Člen 95 ES

- Načelo subsidiarnosti

Načelo subsidiarnosti velja, če predlog ni v izključni pristojnosti Skupnosti.

Glede na posebno čezmejno naravo storitev gostovanja, ki jih zajemajo predlagani ukrepi, pri katerih so operaterji, ki zagotavljajo veleprodajne storitve gostovanja, v drugi državi članici kot domači operater stranke, in glede na dejstvo, da predlagani ukrepi zahtevajo spremembo regulativnega okvira Skupnosti, ukrepi samo držav članic ne bi zadostovali ali ne bi mogli doseči ciljev predloga.

Ukrepi samo držav članic za rešitev problema, ki ga zajema ta predlog, bi lahko odprli vprašanja skladnosti z obstoječim regulativnim okvirom Skupnosti (če bi ta ostal nespremenjen) in/ali privedli do razhajajočih se rezultatov ter s tem ogrozili uresničitev notranjega trga.

Ker zagotavljanje storitev mobilnega gostovanja v Skupnosti po svoji naravi zadeva vse države članice in se nanaša na interese strank v različnih državah hkrati, je usklajen pristop na ravni Skupnosti bistvenega pomena za zagotovitev skladnosti uporabe in zavarovanje interesov potrošnikov in podjetij v vseh državah članicah.

Ker predlagani ukrepi zahtevajo spremembo obstoječega regulativnega okvira Skupnosti za elektronske komunikacije in določitev skupnih varoval za uporabnike in operaterje mobilne telefonije na nedskriminatorni podlagi po vsej Skupnosti, države članice ne morejo doseči ciljev tega predloga na varen, usklajen in pravočasen način, zato jih lahko bolje doseže Skupnost.

Predlog je torej v skladu z načelom subsidiarnosti.

- Načelo sorazmernosti

Regulativno ukrepanje, izbrano v tem predlogu, vključuje najmanjšo možno količino poseganja v gospodarsko obnašanje prizadetih podjetij. Določitev zaščitnih zgornjih mejnih cen na veleprodajni in maloprodajni ravni zagotavlja minimalno izkrivljanje konkurenčnih pogojev v skladu s cilji, saj ohranja svobodo operaterjev za konkuriranje in razlikovanje svoje ponudbe v okviru določenih zaščitnih meja. Od vseh obravnavanih regulativnih možnosti pomeni tudi najmanjše tveganje za oblikovanje izkrivljanja na povezanih, vendar ločenih trgih za mobilne storitve, bodisi na maloprodajni ali veleprodajni ravni. Predlagani ukrepi tudi puščajo nalogo spremljanja in uveljavljanja skladnosti regulatornim organom, pristojnim za elektronske komunikacije v vsaki državi članici, saj so ti najbližji zadevnim trgom in operaterjem.

Zaradi enostavnosti mehanizma, ki ga bo uveljavil predlog, in dejstva, da se bo kot uredba uporabljal neposredno v Skupnosti, se bo zmanjšalo administrativno in finančno breme za Skupnost, nacionalne vlade in organe. Nobene potrebe ne bo prenosu ali obsežnem izvajanju njenih zahtev v nacionalni zakonodaji, postopek spremljanja skladnosti pa bo sodil v običajne dejavnosti nacionalnih regulatornih organov. Dejansko bo predlog zmanjšal administrativno obremenitev nacionalnih regulatornih organov, ker bo odpravila potrebo, da bi ti organi redno analizirali in pregledovali nacionalni veleprodajni trg za mednarodno gostovanje v javnih mobilnih omrežjih na svojem ozemlju.

- Izbira instrumentov

Predlagan instrument: uredba.

Zaradi nujnosti in trdovratnosti opredeljene težave se zahteva preprosta, učinkovita in pravočasna rešitev za evropskega uporabnika, ki se uporablja usklajeno po vsej Skupnosti in brez potrebe po prenosu ali izčrpnem izvajanju na nacionalni ravni. Takšen postopek nacionalnega izvajanja bi verjetno znatno zakasnil učinek ukrepa v nekaterih državah članicah, kar bi povzročilo izkrivljanje konkurenčnih pogojev za mobilne operaterje v različnih državah članicah. Uredba je zato edini instrument, s katerim bo mogoče doseči želeni cilj.

4. PRORAčUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun Skupnosti.

5. DODATNE INFORMACIJE

- Poenostavitev

Predlog bo vzpostavil pravno varnost za mobilne uporabnike in akterje na trgu, tako da bo obstoječe mehanizme v skladu z regulativnim okvirom, katerih uporaba pri storitvah mednarodnega gostovanja za glasovno telefonijo je negotova, nadomestil s preprostim mehanizmom, ki je pregleden in predvidljiv za vse, ki jih to zadeva.

Predlog bo odstranil zahtevo, v skladu s katero morajo nacionalni regulatorni organi izvajati izčrpno in zapleteno zbiranje podatkov za analiziranje veleprodajnega nacionalnega trga za mednarodno gostovanje v javnih mobilnih omrežjih, in po njem nacionalnim vladam in organom ne bo več treba porabljati sredstev za iskanje alternativnih rešitev in strategij na nacionalni ravni.

Ker predlagani ukrep določa preprosto in pregledno mejno ceno za regulirane gostujoče klice, podjetjem ali drugim zainteresiranim stranem ne bo naložil večjih administrativnih obremenitev. Ker nacionalnim organom ne bo več treba izvajati analiz veleprodajnega trga za mednarodno gostovanje, bodo tako razbremenjeni tudi rednih zbiranj podatkov in posvetovalnih postopkov, ki jih zahteva proces pregleda trga. Podatke, ki so potrebni za uporabo predloga, operaterji pravzaprav že pripravljajo, zato ne bodo povečali obremenitve.

- Klavzula o ponovnem pregledu/reviziji/časovni omejitvi veljavnosti

Predlog predvideva ponovni pregled Uredbe po dveh letih. To pomeni, da bo Komisija, če bo v tem času tržni razvoj pokazal, da Uredba ni več potrebna, razmislila o predlogu za njeno razveljavitev v skladu z načeli boljše pravne ureditve.

- Evropski gospodarski prostor

Predlagani akt zadeva EGP in se zato razširi na Evropski gospodarski prostor.

- Podrobna obrazložitev predloga

Člen 1 določa cilj in področje uporabe Uredbe: uvedba pristopa evropskega domačega trga za uporabnike javnih mobilnih telefonskih omrežij za glasovne storitve mednarodnega gostovanja na poti znotraj Skupnosti. Cilj pristopa evropskega domačega trga je doseči visoko raven zaščite teh uporabnikov, in sicer z določitvijo zgornje meje za veleprodajne in maloprodajne cene, ki jih mobilni operaterji lahko zaračunajo za storitve mednarodnega gostovanja, zagotovljene znotraj Skupnosti.

Člen 2 določa opredelitev pojmov za Uredbo. „Domači ponudnik“, „domače omrežje“, „mednarodno gostovanje“, „regulirani gostujoči klic“, „uporabnik gostovanja“ in „obiskano omrežje“ so ključne nove opredelitve.

Člen 3 določa zgornje meje za cene, ki jih operaterji v mobilnih omrežjih lahko zaračunajo za zagotavljanje reguliranih gostujočih klicev na veleprodajni ravni. Najvišja veleprodajna cena, ki se uporablja za regulirane gostujoče klice v uporabnikovo matično državo ali tretjo državo znotraj Skupnosti, je trikrat višja od povprečne cene zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih, medtem ko je najvišja veleprodajna cena za zagotavljanje reguliranih gostujočih klicev v usmerišče znotraj obiskane države dvakrat višja od povprečne cene zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih.

Člen 4 določa zgornje meje za cene, ki jih domači ponudnik mobilnih storitev lahko zaračuna na maloprodajni ravni za regulirani gostujoči klic. To je 130 % veljavne najvišje veleprodajne cene za takšen klic (brez DDV).

Člen 5 določa, da maloprodajne cene iz člena 4 začnejo veljati po šestih mesecih.

Člen 6 postavlja zgornje meje maloprodajnih cen, ki jih domači ponudnik mobilnih storitev lahko zaračuna svojim uporabnikom gostovanja za sprejemanje klicev med gostovanjem znotraj Skupnosti. To je 130 % povprečne cene zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih, objavljene v skladu s členom 10 (brez DDV).

Člen 7 zagotavlja večjo preglednost maloprodajnih cen gostovanja tako, da domačega ponudnika zavezuje k obveščanju svojih uporabnikov gostovanja o teh cenah, in sicer na njihovo zahtevo in brezplačno, preko sporočila SMS (storitve kratkih sporočil) ali govorno. Poleg tega se zaradi povečanja preglednosti od domačih ponudnikov zahteva, da ob sklenitvi naročniškega razmerja stranke obvestijo o cenah gostovanja in jih nato redno obveščajo o njih, posebej pa tudi ob pomembnih spremembah.

Člen 8 določa pristojnosti in obveznosti nacionalnih regulatornih organov za nadzor in uveljavljanje skladnosti z Uredbo znotraj njihovega ozemlja.

Člen 9 zahteva, da države članice določijo pravila o kaznih za kršitve Uredbe.

Člen 10 določa pravila, ki regulirajo določitev in objavo povprečne cene zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih, ki se uporablja za izračun zgornjih mejnih cen iz členov 3 in 4.

Člen 11 uvaja potrebno spremembo Okvirne direktive, da se zagotovi usklajena uporaba direktiv, ki sestavljajo regulativni okvir, in same Uredbe.

Člen 12 določa rok za pregled Uredbe.

Člen 13 določa, da Komisija pomaga Odbor za komunikacije, ustanovljen na podlagi Okvirne direktive.

Člen 14 zahteva, da države članice obvestijo Komisijo o identiteti svojih nacionalnih regulatornih organov, ki so zadolženi za izvajanje nalog na podlagi Uredbe.

Člen 15 določa, da se ukrepi, potrebni za izvajanje Uredbe, sprejmejo v skladu s postopkom odbora iz člena 13.

Člen 16 določa, da bo Uredba začela veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2006/0133 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o gostovanju v javnih mobilnih omrežjih znotraj Skupnosti in o spremembi Direktive 2002/21/ES o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[2],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[3],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe[4],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Nacionalni regulatorni organi se spopadajo s problemom visokih cen, ki jih plačujejo uporabniki mobilnih telefonskih omrežij za uporabo mobilnih telefonov, ko so na poti v tujini znotraj Skupnosti. Evropska skupina regulatornih organov[5] je na svojem plenarnem sestanku maja 2005 med drugim ugotovila, da so maloprodajne cene brez jasne utemeljitve zelo visoke; da je to verjetno posledica visokih veleprodajnih cen, ki jih zaračunava operater tujega gostiteljskega omrežja, in pogosto tudi visokih maloprodajnih pribitkov, ki jih zaračunava operater uporabnikovega domačega omrežja; da se znižanja veleprodajnih cen pogosto ne odrazijo na maloprodajnih cenah za uporabnika in da obstajajo močne povezave med trgi v različnih državah članicah.

(2) Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (Okvirna direktiva)[6]; Direktiva 2002/19/ES z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju (Direktiva o dostopu)[7]; Direktiva 2002/20/ES z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva o odobritvi)[8]; Direktiva 2002/22/ES z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah)[9]; in Direktiva 2002/58/ES z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah)[10], skupaj „regulativni okvir 2002 za elektronska komunikacijska omrežja“, namenjen ustvarjanju notranjega trga elektronskih komunikacij znotraj Skupnosti, s hkratnim zagotavljanjem varstva potrošnika prek okrepljene konkurenčnosti.

(3) Regulativni okvir za elektronske komunikacije iz leta 2002 temelji na načelu, da je treba predhodne (ex ante) regulativne obveznosti uporabiti samo tam, kjer ni učinkovite konkurence, s čimer zagotavlja[11] postopek, pri katerem nacionalni regulatorni organi izvajajo redne analize trga in pregledujejo obveznosti, na podlagi česar se za operaterje, ki so bili določeni kot operaterji s pomembno tržno močjo, uvedejo predhodne (ex ante) obveznosti. Elementi, iz katerih je sestavljen ta postopek, vključujejo opredelitev upoštevnih trgov v skladu s Priporočilom Komisije z dne 11. februarja 2003 o upoštevnih trgih izdelkov in storitev v sektorju elektronskih komunikacij[12] (Priporočilo), analizo opredeljenih trgov v skladu s Smernicami Komisije[13], določitev operaterjev s pomembno tržno močjo in uvedbo ex ante obveznosti za operaterje, ki so bili tako opredeljeni.

(4) Priporočilo kot upoštevni trg, ki je lahko predmet ex ante regulacije, opredeljuje veleprodajni nacionalni trg za mednarodno gostovanje v javnih mobilnih omrežjih[14]. Vendar se je pri analizi veleprodajnih nacionalnih trgov za mednarodno gostovanje, ki so jo opravili nacionalni regulatorni organi (tako individualno kot v okviru Evropske skupine regulatornih organov), pokazalo, da se zaradi težav pri opredeljevanju podjetij s pomembno tržno močjo, zaradi posebnih okoliščin mednarodnega gostovanja, vključno z njegovo čezmejno naravo, nacionalni regulatorni organ ne more učinkovito spopasti z visokimi veleprodajnimi cenami mednarodnega gostovanja.

(5) Po drugi strani pa Priporočilo za področje mednarodnega gostovanja nobenega maloprodajnega trga za zagotavljanje mednarodnih storitev gostovanja ne opredeljuje kot upoštevni trg, ker se (med drugim) mednarodne storitve gostovanja na maloprodajni ravni ne kupujejo posebej, temveč so del maloprodajnega paketa, ki ga uporabniki kupijo od svojega domačega ponudnika.

(6) Poleg tega nacionalni regulatorni organi, odgovorni za varstvo in uveljavljanje interesov uporabnikov mobilne telefonije, ki običajno prebivajo na njihovem ozemlju, ne morejo nadzirati ravnanja operaterjev obiskanega omrežja iz drugih držav članic, od katerih so navedeni uporabniki odvisni, ko uporabljajo storitve mednarodnega gostovanja. Ta omejitev bi tudi zmanjšala učinkovitost ukrepov, ki bi jih države članice sprejele na podlagi svoje neprenesene pristojnosti za sprejemanje predpisov za zaščito potrošnikov.

(7) Zato si države članice prizadevajo sprejeti ukrepe, s katerimi bi se spopadle z visokimi cenami za mednarodna gostovanja, vendar se je izkazalo, da mehanizem za ex ante regulativno ukrepanje nacionalnih regulatornih organov, ki ga predvideva regulativni okvir za elektronske komunikacije iz leta 2002, tem organom ne omogoča, da bi na tem posebnem področju lahko odločno ukrepali v skladu z interesi potrošnikov.

(8) Poleg tega je Evropski parlament v resoluciji z dne 1. decembra 2005 o pravni ureditvi in trgih evropskih elektronskih komunikacij 2004[15] pozval Komisijo, naj pripravi nove pobude za znižanje visokih stroškov čezmejnega prometa mobilne telefonije, medtem ko je Evropski svet z dne 23. in 24. marca 2006 sklenil, da je usmerjena, učinkovita in celostna politika informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) tako na evropski kot na nacionalni ravni bistvenega pomena za dosego ciljev prenovljene lizbonske strategije[16] gospodarske rasti in produktivnosti, in v tem smislu opozoril na pomen znižanja cen gostovanja za konkurenčnost.

(9) Čeprav je regulativni okvir za elektronske komunikacije iz leta 2002 na podlagi takrat znanih dejavnikov zagotovil odstranitev vseh ovir za trgovanje na področju, ki ga usklajuje, to ne more preprečiti sprejetja usklajenih predpisov glede na druge dejavnike, s katerimi bo mogoče poiskati najučinkovitejši način za zagotavljanje visoke ravni zaščite potrošnikov in pri tem izboljšati pogoje za delovanje notranjega trga.

(10) Zato je treba spremeniti regulativni okvir za elektronske komunikacije iz leta 2002, tako da bodo mogoča odstopanja od sicer veljavnih predpisov, in sicer, da je treba cene za ponujanje storitev določati s trgovinskimi sporazumi brez vpliva pomembne tržne moči, s čimer se uvedejo dopolnilne regulativne obveznosti, ki odražajo posebne lastnosti storitev mednarodnega gostovanja.

(11) Maloprodajni in veleprodajni trgi gostovanj imajo posebne zančilnosti, ki upravičujejo posebne ukrepe, ki presegajo mehanizme, ki so sicer na voljo znotraj regulativnega okvira 2002.

(12) Regulativne obveznosti bi morali uvesti na ravni maloprodaje in veleprodaje, tako da bi bili zavarovani interesi uporabnikov gostovanja, kot namreč kažejo izkušnje, ni nujno, da se zaradi znižanj veleprodajnih cen za storitve mednarodnega gostovanja znižajo tudi maloprodajne cene za gostovanje, saj za to ni pobud. Po drugi strani pa bi ukrepi za znižanje ravni maloprodajnih cen brez ukvarjanja z ravnjo veleprodajnih stroškov, povezanih z zagotavljanjem teh storitev, lahko ovirali pravilno delovanje trga mednarodnega gostovanja.

(13) Iz tega izhajajoče obveznosti morajo začeti učinkovati čimprej, pri čemer je treba zadevnim operaterjem zagotoviti razumljivo obdobje za prilagoditev cen in ponudbe storitev, tako da bo zagotovljena skladnost in se bodo uporabljale neposredno v vseh državah članicah.

(14) Uporabiti je treba skupni mehanizem, ki se bo imenoval pristop evropskega domačega trga in bo zagotavljal, da uporabniki javnih mobilnih telefonskih omrežij na poti znotraj Skupnosti ne bodo plačevali preveč za glasovne storitve mednarodnega gostovanja, ko bodo klicali ali prejemali glasovne klice, kar bo omogočilo visoko raven zaščite potrošnikov in obenem varovalo konkurenco med mobilnimi operaterji.. Čezmejna narava zadevnih storitev narekuje uvedbo skupnega mehanizma, tako da bodo imeli mobilni operaterji opraviti s samo enim skladnim regulativnim okvirom, ki bo temeljil na objektivno oblikovanih merilih.

(15) Glede na zgoraj navedeno je torej najbolj učinkovit in sorazmeren mehanizem za ureditev višine cen za opravljanje klicev mednarodnega gostovanja določitev enotne zgornje mejne cene na minuto na maloprodajni in veleprodajni ravni za celotno Skupnost.

(16) Ta skupni mehanizem bi moral zagotavljati, da maloprodajne cene za mednarodno gostovanje bolj stvarno odražajo osnovne stroške za zagotavljanje storitve, kot je bilo doslej, ko so operaterji lahko svobodno tekmovali z oblikovanjem različnih ponudb in prilagajanjem svojih cenovnih struktur tržnim razmeram in željam strank.

(17) Skupni mehanizem mora biti tak, da ga je mogoče preprosto izvajati in spremljati, tako se zmanjša administrativna obremenitev za operaterje, ki morajo upoštevati njegove zahteve, in nacionalne regulatorne organe, ki so zadolženi za njegov nadzor in uveljavitev.

(18) Zgornje mejne cene morajo upoštevati različne elemente, vključene v opravljanje klica mednarodnega gostovanja (vključno z režijskimi stroški, signaliziranjem, izvorom, tranzitom in zaključevanjem klica) in razlike v osnovnih stroških zagotavljanja storitev mednarodnega gostovanja za klice v usmerišče v obiskani državi na eni strani in za klice v matično državo uporabnika gostovanja ali v tretjo državo znotraj Skupnosti na drugi strani.

(19) Zgornja mejne cene za zagotavljanje klicev mednarodnega gostovanja na veleprodajni ravni mora temeljiti na povprečni ceni zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih na minuto za operaterje s pomembno tržno močjo, saj so takšne cene zaključevanja že podvržene regulativnemu nadzoru v skladu z regulativnim okvirom za elektronske komunikacije iz leta 2002, in se morajo potemtakem določati s sklicevanjem na načelo stroškovne naravnanosti. Glede na značilnosti trga za zaključevanje klicev v posameznih javnih mobilnih omrežjih in čezmejno naravo mednarodnega gostovanja zagotavljajo tudi trden temelj za ureditev, ki odraža stroškovno strukturo mobilnih omrežij po vsej Skupnosti. Povprečna cena mobilnega zaključevanja je zanesljiv primerjalni standard za komponente osnovnih stroškov na veleprodajni ravni in zgornja meja veleprodajne cene, ki temelji na ustreznem večkratniku takšne povprečne cene zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih, bo morala tako zagotavljati, da je mogoče povrniti dejanske stroške z zagotavljanjem reguliranih storitev gostovanja.

(20) Zgornja mejna cena, ki se uporablja na ravni veleprodaje, bi uporabnikom gostovanja morala zagotavljati, da za regulirani gostujoči klic ne bodo plačali preveč, in domačim operaterjem hkrati puščala dovolj velik pribitek, da bodo svojim strankam lahko ponujali raznolike proizvode.

(21) Ponudniki mednarodnih storitev gostovanja za klice, izvedene med gostovanjem v tujini, ki jih pokriva ta uredba, morajo imeti na voljo obdobje, v katerem lahko prostovoljno prilagodijo svoje maloprodajne cene, da bi bile v skladu z najvišjimi mejnimi cenami, ki jih določa ta uredba. Za ta namen je primerno omogočiti obdobje šestih mesecev, ki bo udeležencem na trgu omogočilo potrebne prilagoditve.

(22) Podobno je treba najvišjo mejno ceno uporabljati tudi za cene sprejemanja klicev govorne telefonije, ki bi jih morali uporabniki plačevati med gostovanjem v tujini znotraj Skupnosti, in tako zagotoviti, da bi te cene bolje odražale stroške zagotavljanja takšnih storitev in da bi bili uporabniki bolj gotovi glede stroškov sprejemanja klicev v tujini.

(23) Ta uredba na posega v posebne ponudbe uporabnikom, ki so ugodnejše od najvišjih cen na minuto, navedenih v tej uredbi.

(24) Zahteve določanja cen v tej uredbi se morajo uporabljati ne glede na to, ali imajo uporabniki gostovanja predplačniško ali naročniško pogodbo z domačim ponudnikom, kar zagotavlja, da bodo imeli od njenih določb koristi vsi uporabniki glasovne mobilne telefonije.

(25) Povprečna cena zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih za namene te uredbe morajo temeljiti na informacijah, ki jih zagotovijo nacionalni regulatorni organi, in Komisija jih mora redno objavljati. Operaterji, za katere veljajo obveznosti po tej uredbi, morajo imeti na voljo dovolj časa za zagotovitev, da bodo njihove cene ostajale v okviru zgornjih mej, kot se spremenijo s takšno objavo.

(26) Za povečanje preglednosti maloprodajnih cen vzpostavljanja in sprejemanja klicev med gostovanjem znotraj Skupnosti in zaradi olajšanja odločitve uporabnikov glede uporabe storitve gostovanja z mobilnimi telefoni v tujini, morajo ponudniki telefonskih storitev svojim uporabnikom storitve gostovanja omogočiti preprost dostop do informacij o cenah gostovanja, ki veljajo zanje v zadevni obiskani državi članici, na njihovo zahtevo in brezplačno. Zaradi preglednosti morajo ponudniki zagotoviti informacije o cenah gostovanja že ob sklenitvi naročniškega razmerja, nato pa svoje uporabnike redno obveščati o spremembah cen gostovanja in jih posebej obvestiti o pomembnih spremembah.

(27) Nacionalni regulatorni organi, ki so pristojni za izvedbo nalog v skladu z regulativnim okvirom za elektronske komunikacije iz leta 2002, morajo biti pooblaščeni za nadziranje in uveljavljanje obveznosti iz te uredbe na svojem ozemlju. Spremljati morajo tudi spreminjanje cen govornih in podatkovnih storitev za uporabnike mobilnih omrežjih med gostovanjem znotraj Skupnosti, zlasti glede posebnih stroškov, povezanih z gostovanjem v najbolj oddaljenih območjih Skupnosti, in z nujnostjo ustrezne povrnitve teh stroškov na veleprodajnem trgu. Zagotavljati morajo, da imajo mobilni uporabniki na voljo zadnje informacije o uporabi te uredbe.

(28) Države članice morajo vzpostaviti sistem sankcij, ki se bo uporabljal pri kršitvah določb te uredbe.

(29) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[17].

(30) Ker ciljev predlaganega ukrepa, vzpostavitve skupnega mehanizma, ki bo uporabnikom mobilnih telefonskih omrežij zagotavljal, da na poti znotraj Skupnosti ne bodo plačevali preveč za storitve mednarodnega gostovanja pri opravljanju glasovnih klicev ali za prejemanje glasovnih klicev, kar bo omogočilo visoko raven zaščite potrošnikov in obenem varovalo konkurenco med mobilnimi operaterji, države članice ne morejo doseči varno, usklajeno in pravočasno, in jih je potemtakem mogoče bolje uresničiti na ravni Skupnosti, lahko v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe sprejme ukrepe Skupnost. V skladu z načelom sorazmernosti, določenim v istem členu, ta uredba zajema zgolj to, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev.

(31) Ta uredba se mora pregledati najpozneje dve leti po začetku veljavnosti, s čimer bi zagotovili, da bi bila še vedno potrebna in bi ustrezala aktualnim prevladujočim razmeram na trgu elektronskih komunikacij –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet in področje uporabe

1. Ta uredba uvaja skupni mehanizem, imenovan pristop evropskega domačega trga, za zagotovitev, da uporabniki mobilnih telefonskih omrežij na poti znotraj Skupnosti ne plačujejo preveč za storitve mednarodnega gostovanja, ko kličejo ali prejemajo klice, s čimer se dosega visoka raven zaščite potrošnikov in varuje konkurenca med mobilnimi operaterji. Določa pravila za cene, ki jih lahko zaračunajo mobilni operaterji za zagotavljanje storitev mednarodnega gostovanja za glasovne klice, ki izvirajo in se zaključujejo znotraj Skupnosti, in se uporablja tako za cene, ki si jih medsebojno zaračunavajo mrežni operaterji na veleprodajni ravni, kot za cene, ki jih zaračunava domači ponudnik na ravni maloprodaje.

2. Ta uredba ustanavlja poseben ukrep v smislu člena 1(5) Direktive 2002/21/ES, kot je bila spremenjena s to uredbo.

Člen 2

Opredelitev pojmov

1. V tej uredbi se uporabljajo opredelitve iz člena 2 Direktive 2002/21/ES, člena 2 Direktive 2002/19/ES in člena 2 Direktive 2002/22/ES.

2. Poleg opredelitev iz odstavka 1 se uporabljajo naslednje opredelitve:

1. „domači ponudnik“ pomeni podjetje, ki uporabniku gostovanja ponuja prizemne storitve javne mobilne telefonije na maloprodajni ravni;

2. „domače omrežje“ pomeni prizemno omrežje javne mobilne telefonije, ki je v državi članici in ga uporablja domači ponudnik za zagotavljanje storitev prizemne javne mobilne telefonije uporabniku gostovanja;

3. „mednarodno gostovanje“ pomeni, da uporabnik gostovanja uporablja svoj mobilni telefon ali drugo napravo za klicanje in/ali sprejemanje klicev, ko je zunaj države članice, v kateri je njegovo domače omrežje, in sicer na podlagi dogovora med operaterjem domačega omrežja in operaterjem obiskanega omrežja;

4. „regulirani gostujoči klic“ pomeni glasovni klic mobilne telefonije, ki ga opravi uporabnik gostovanja, ki izvira v obiskanem omrežju in se zaključuje v javnem telefonskem omrežju znotraj Skupnosti;

5. „uporabnik gostovanja“ pomeni uporabnika pri ponudniku prizmenih storitev mobilne telefonije prek prizmenega javnega omrežja mobilne telefonije v Skupnosti, ki na podlagi dogovora med operaterjem domačega omrežja in operaterjem obiskanega omrežja uporablja mobilni telefon ali drugo napravo za klicanje ali sprejemanje klicev v obiskanem omrežju;

6. „obiskano omrežje“ pomeni prizemno omrežje javne mobilne telefonije v državi članici, ki ni država domačega omrežja in ki uporabniku gostovanja omogoča, da prek dogovora z operaterjem domačega omrežja kliče ali sprejema klice.

Člen 3

Veleprodajne cene za opravljanje reguliranih gostujočih klicev

Skupna veleprodajna cena, ki jo operater obiskanega omrežja za zagotavljanje reguliranega gostujočega klica, med drugim vključno z izvorom, tranzitom in zaključevanjem, lahko zaračuna operaterju domačega omrežja uporabnika gostovanja, ne presega zneska na minuto, ki je določen v Prilogi I.

Člen 4

Maloprodajne cene za opravljanje reguliranih gostujočih klicev

Ob upoštevanju člena 5 skupna maloprodajna cena, brez DDV, ki jo domači ponudnik lahko zaračuna svojemu uporabniku gostovanja za zagotavljanje reguliranega gostujočega klica, ne sme presegati 130 % veljavne zgornje veleprodajne cene za ta klic, ki je bila določena v skladu s Prilogo I. Mejne cene v tem členu vključujejo vse fiksne elemente, povezane z zagotavljanjem reguliranih gostujočih klicev, kot so cene vzpostavitve klica ali plačila za storitve „opt-in“.

Člen 5

Uvedba uporabe najvišjih maloprodajnih mejnih cen za regulirane gostujoče klice

Obveznosti iz člena 4 začnejo veljati šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.

Člen 6

Maloprodajne cene sprejemanja klicev med gostovanjem v Skupnosti

Skupna maloprodajna cena, brez DDV, ki jo domači ponudnik lahko zaračuna svojemu uporabniku gostovanja za sprejem klica govorne telefonije med gostovanjem na obiskanem omrežju, ne presega 130 % povprečne cene zaključevanja klicev na minuto, objavljene v skladu s členom 10(3). Mejna cena v navedenem členu vključuje vse nespremenljive faktorje, povezane z izvedbo reguliranih gostujočih klicev, na primer enkratne priključnine ali plačila za storitve „opt-in“.

Člen 7

Preglednost maloprodajnih cen

1. Vsak domači ponudnik na zahtevo svojega uporabnika gostovanja zagotovi njegovim potrebam prilagojene informacije o maloprodajni ceni, ki veljajo za vzpostavljanje in sprejemanje klicev tega uporabnika v obiskani državi članici.

2. Uporabnik lahko te informacije zahteva s klicem z mobilnega telefona ali tako, da pošlje SMS (storitev kratkih sporočil), v obeh primerih na številko, ki jo za ta namen določi domači ponudnik, uporabnik pa tudi lahko sam izbere, ali bo zahtevano informacijo prejel med navedenim klicem ali pa prek sporočila SMS (v slednjem primeru brez nepotrebnega odlašanja).

3. Zgoraj navedena informacijska storitev se zagotovi brezplačno, brezplačno pa je tako pošiljanje zahteve kakor tudi sprejetje zahtevane informacije.

4. V tem členu navedene informacije, prilagojene potrebam uporabnika, so stroški, ki v skladu s tarifami veljajo za zadevnega gostujočega uporabnika za vzpostavljanje in sprejemanje klicev v katerem koli obiskanem omrežju v državi članici, v kateri uporabnik gostuje.

5. Domači ponudniki novim uporabnikom ob sklenitvi naročniškega razmerja zagotovijo vse informacije o veljavnih cenah gostovanja. Domači ponudniki redno zagotavljajo tudi informacije o spremembi veljavnih cen gostovanja svojim strankam, poleg tega pa jih posebej obvestijo tudi o pomembnejših spremembah.

Člen 8

Nadzor in uveljavljanje

1. Nacionalni regulatorni organi spremljajo in nadzirajo skladnost s to uredbo na svojem ozemlju.

2. Nacionalni regulatorni organi so pooblaščeni, da od podjetij, za katera veljajo obveznosti po tej uredbi, zahtevajo, naj zagotovijo vse informacije, ki so potrebne za izvajanje in uveljavitev te uredbe. Ta podjetja takšne informacije na zahtevo zagotovijo hitro in v roku ter s toliko podrobnostmi, kot zahteva nacionalni regulatorni organ. Informacije, ki jih bo zahteval nacionalni regulatorni organ, bodo ustrezale nalogi, ki jo mora izvesti.

3. Nacionalni regulatorni organi lahko na lastno pobudo posredujejo za zagotovitev skladnosti s to uredbo.

4. Če nacionalni regulatorni organ ugotovi kršitev obveznosti, določenih v tej uredbi, je pooblaščen, da zahteva takojšnje dokončanje takšne kršitve.

5. Nacionalni regulatorni organi poskrbijo, da so zadnje informacije, ki se nanašajo na uporabo te uredbe, javno dostopne, in sicer tako, da jih lahko zainteresirane strani pridobijo brez težav.

6. Nacionalni regulatorni organi spremljajo spreminjanje veleprodajnih in maloprodajnih cen omogočanja govornih in podatkovnih storitev za gostujoče uporabnike, vključno s cenami za storitev kratkih sporočil (SMS) in storitev multimedijskih sporočil (MMS), zlasti v najbolj oddaljenih območjih Skupnosti in Komisiji na njeno zahtevo sporočijo rezultate tega spremljanja.

7. V sporih med podjetji, ki zagotavljajo omrežja in storitve elektronskih komunikacij, glede vprašanj, vključenih v to uredbo, se uporabljajo nacionalni postopki poravnave sporov, oblikovani v skladu s členoma 20 in 21 Direktive 2002/21/ES.

8. Prav tako se lahko za nerešene spore med potrošniki in (če to dopušča nacionalna zakonodaja) drugimi končnimi uporabniki glede vprašanj, vključenih v to uredbo, uporabljajo postopki izvensodne poravnave sporov, oblikovani v skladu s členom 34 Direktive 2002/22/ES.

Člen 9

Kazni

Države članice določijo predpise o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se dejansko uporabljajo. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice o teh določbah obvestijo Komisijo najpozneje v šestih mesecih po začetku veljavnosti te Uredbe in jo nemudoma obvestijo tudi o vseh poznejših spremembah, ki vplivajo nanje.

Člen 10

Povprečna cena zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih

1. Povprečna cena zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih se na podlagi informacij, ki so jih sporočili nacionalni regulatorni organi v skladu z odstavkoma 2 in 4, določi v skladu z merili in metodologijo, določenimi v Prilogi II.

2. Vsak nacionalni regulatorni organ Komisiji na zahtevo in v roku, ki ga Komisija določi v tej zahtevi, sporoči podatke, opredeljene v Prilogi II.

3. Komisija v Uradnem listu Evropske unije redno objavlja povprečno ceno zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih, določeno v skladu z odstavki 1, 2 in 4.

4. Komisija se lahko pri prvi objavi povprečne cene zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih po začetku veljavnosti te uredbe opre na zadnje informacije v skladu s Prilogo II, ki jih je zbrala v skladu s členom 5(2) Direktive 2002/21/ES pri izpolnjevanju naloge spremljanja izvajanja regulativnega okvira za elektronske komunikacije iz leta 2002.

5. Podjetja, za katera se uporabljajo zahteve te uredbe, zagotovijo, da vse spremembe njihovih cen, ki se zahtevajo za zagotovitev skladnosti s členi 3, 4 in 6, začnejo veljati dva meseca po vsaki objavi v skladu z zgornjimi odstavki tega člena.

6. Spremembe, ki so potrebne za prilagoditev Priloge II tehničnemu in tržnemu razvoju, sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 13(3).

Člen 11

Sprememba Direktive 2002/21/ES

V člen 1 Direktive 2002/21/ES se doda naslednji odstavek 5:

„5. Ta direktiva in posebne direktive ne vplivajo na noben posebni ukrep, sprejet za regulacijo cen mednarodnega gostovanja za klice mobilne glasovne telefonije.“

Člen 12

Postopek pregleda

Komisija pregleda izvajanje te uredbe in poroča Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje dve leti po datumu začetka njene veljavnosti. Komisija v svojem poročilu navede razloge za potrebo po nadaljnji regulaciji ali pa za možnost njene odprave, odvisno od razmer na trgu in glede konkuriranje. Komisija lahko v ta namen od držav članic in nacionalnih regulatornih organov zahteva informacije, ki se zagotovijo brez nepotrebnih zamud.

Člen 13

Odbor

1. Komisiji pomaga Odbor za komunikacije, ki je ustanovljen v skladu s členom 22 Direktive 2002/21/ES.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok, določen v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, je tri mesece.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 14

Zahteve po obveščanju

Države članice Komisijo v dveh mesecih obvestijo o začetku veljavnosti te uredbe in identiteti vseh nacionalnih regulatornih organov, zadolženih za opravljanje nalog po tej uredbi.

Člen 15

Izvajanje

Ukrepi, potrebni za izvajanje te uredbe, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 13(2).

Člen 16

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

Veleprodajne cene za opravljanje reguliranih gostujočih klicev iz člena 3

Skupna veleprodajna cena, ki jo operater obiskanega omrežja lahko zaračuna operaterju domačega omrežja uporabnika gostovanja za zagotavljanje reguliranega gostujočega klica, ki izvira v tem obiskanem omrežju, ne presega zneskov na minuto, ki ustrezajo znesku, enakemu ceni zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih, objavljeni v skladu s členom 10(3) in pomnoženi:

a) z dve pri reguliranem gostujočem klicu na številko v javnem telefonskem omrežju v državi članici, kjer je obiskano omrežje, ali

b) s tri pri reguliranem gostujočem klicu na številko v javnem telefonskem omrežju v drugi državi članici, kot je tista, kjer je obiskano omrežje.

Mejne cene v tej prilogi vključujejo vse stalne elemente, kot je cena vzpostavitve klica.

PRILOGA II

Metodologija za določanje povprečne cene zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih iz člena 10

(1) V tej prilogi imajo posamezni izrazi naslednji pomen:

(a) „nacionalna ponderirana povprečna cena zaključevanja klicev“ pomeni povprečje cen zaključevanja klicev posameznih operaterjev s pomembno tržno močjo, ponderiranih na podlagi števila aktivnih naročnikov na operaterja s pomembno tržno močjo,

(b) „nacionalna ponderirana cena na operaterja s pomembno tržno močjo“ pomeni povprečno ceno na minuto (vključno s cenami vzpostavitve klica), ki temelji na triminutnem klicu po višji tarifi, brez DDV in v nacionalni valuti zadevne države članice, za zaključevanje glasovnih klicev v njegovem mobilnem omrežju, ki jo uporablja vsak operater s pomembno tržno močjo, kakor je določeno v skladu z metodologijo, ki jo je odobril nacionalni regulatorni organ,

(c) „operater s pomembno tržno močjo“ pomeni operaterja prizemnih javnih mobilnih omrežij, ki je v zadevni državni članici v skladu s členom 16 Direktive 2002/21/ES na trgu zaključevanja klicev v takšnih omrežjih opredeljen kot operater s pomembno tržno močjo,

(d) „aktivni naročniki na operaterja s pomembno tržno močjo“ pomeni skupno število aktivnih naročnikov vsakega operaterja s pomembno tržno močjo in število aktivnih naročnikov vsakega drugega ponudnika mobilnih storitev, ki uporablja omrežje operaterja s pomembno tržno močjo za zaključevanje govornih klicev svojih uporabnikov,

(e) „aktivni naročniki“ pomeni aktivne naročnike mobilne telefonije (predplačnike in poplačnike) kakor je določeno v skladu z metodologijo, ki jo je odobril nacionalni regulatorni organ.

(2) Povprečna cena zaključevanja klicev, objavljena v skladu s členom 10(3) je povprečna vrednost nacionalnih ponderiranih povprečnih cen zaključevanja klicev, ki je sama ponderirana na podlagi skupnega števila aktivnih naročnikov v vsaki državi članici. Izračuna se na podlagi podatkov navedenih v odstavku (3) spodaj, ki jih Komisiji sporočijo nacionalni regulatorni organi v skladu s členom 10(2) ali (4).

(3) Podatki, ki jih nacionalni regulatorni organi sporočijo Komisiji, so:

(a) nacionalna ponderirana povprečna cena zaključevanja klicev, in

(b) število vseh aktivnih naročnikov na operaterja s pomembno tržno močjo v lastni državi članici,

vedno se sporoči stanje z dne, ki ga Komisija za ta namen opredeli v svoji zahtevi.

(4) Komisija bo za države članice, v katerih valuta ni euro, priglašene nacionalno ponderirano povprečno ceno zaključevanja klicevzamenjala v euro po menjalnem tečaju, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije na dan, ki ga Komisija določi v skladu s točko (3) zgoraj.

[1] Prvo posvetovanje je potekalo od 20. februarja 2006 do 22. marca 2006 in drugo od 3. aprila 2006 do 12. maja 2006. [Rezultati so na voljo na [ ] ]

[2] UL C, , str. .

[3] UL C, , str. .

[4] UL C, , str. .

[5] Glejte Sklep Komisije 2002/627/ES z dne 29. julija 2002 o ustanovitvi Evropske skupine regulatornih organov za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (UL L 200, 30.7.2002, str. 38), kakor je bil spremenjen s Sklepom Komisije 2004/641/ES z dne 14. septembra 2004 (UL L 293, 16.9.2004, str. 30).

[6] UL L 108, 24.4.2002, str. 1.

[7] UL L 108, 24.4.2002, str. 7.

[8] UL L 108, 24.4.2002, str. 21.

[9] UL L 108, 24.4.2002, str. 51.

[10] UL L 201, 31.7.2002, str. 37.

[11] Glej zlasti člene 14 do 16 Okvirne direktive, člena 7 in 8 Direktive o dostopu ter člena 16 in 17 Direktive o univerzalnih storitvah.

[12] Priporočilo Komisije z dne 11. februarja 2003 o upoštevnih trgih izdelkov in storitev v sektorju elektronskih komunikacij, ki so lahko predmet predhodnega urejanja v skladu z Direktivo 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve – C(2003) 497, UL L 114, 8.5.2003, str. 45.

[13] Smernice Komisije za tržno analizo in oceno pomembne tržne moci v skladu z regulativnim okvirom Skupnosti za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (2002/C 165/03) UL C 165, 11.7.2002, str. 6.

[14] Trg 17 v Prilogi.

[15] Resolucija EP 2005/2052(INI)

[16] Sporočilo spomladanskemu Evropskemu svetu. Skupna prizadevanja za gospodarsko rast in nova delovna mesta, Nov začetek za lizbonsko strategijo, COM (2005)24 z dne 2.2.2005, in Sklepi predsedstva Evropskega sveta, 22.-23. marec 2005.

[17] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.