[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 14.6.2006

COM(2006) 310 konč.

Predlog

UREDBA SVETA

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz kalijevega klorida s poreklom iz Belorusije in Rusije

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

OZADJE PREDLOGA |

Razlogi in cilji predloga Ta predlog zadeva uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 2117/2005 z dne 23. decembra 2005 („osnovna uredba“) v postopku glede uvoza kalijevega klorida s poreklom iz Belorusije in Rusije. |

Splošno ozadje Ta predlog je nastal v okviru izvajanja osnovne uredbe in je posledica preiskave, ki je bila opravljena v skladu z vsebinskimi in postopkovnimi zahtevami iz osnovne uredbe. |

Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog Svet je z Uredbo (EGS) št. 3068/92 uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz pepelike s poreklom, med drugim, iz Belorusije in Rusije. Po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) in vmesnega pregleda v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe je Svet z Uredbo št. 969/2000 sklenil, da je treba zgoraj navedene ukrepe ohraniti in spremeniti obliko ukrepov. Ukrepi so bili uvedeni v obliki nespremenljivega zneska v EUR/tono za različne kategorije in kakovosti pepelike. Z Uredbo (ES) št. 992/2004 je Svet predvidel oprostitev plačila protidampinških dajatev na uvoz v nove države članice, ki so k Evropski uniji pristopile 1. maja 2004, pod pogoji posebnih ponujenih zavez, in pooblastil Komisijo, da sprejme te širitvene zaveze. Z Uredbo (ES) št. 1002/2004 je Komisija sprejela posebne širitvene zaveze od dveh proizvajalcev izvoznikov v Rusiji in od enega v Belorusiji. Z Uredbo (ES) št. 858/2005 je Komisija sprejela nove posebne zaveze od teh proizvajalcev izvoznikov za nadaljnje obdobje, ki se konča 13. aprila 2006. Z Uredbo (ES) 1891/2005 je Svet spremenil Uredbo (EGS) št. 3068/92, ki nespremenljive zneske dajatev nadomešča s individualno dajatvijo ad valorem za vse vrste pepelike, ki jih proizvajajo ruski vložniki. S Sklepom 2005/802/ES je Komisija sprejela zaveze dveh ruskih proizvajalcev za vso EU-25. |

Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Se ne uporablja. |

POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANKAMI IN PRESOJA VPLIVA |

Posvetovanje z zainteresiranimi strankami |

Zadevnim zainteresiranim strankam je že bila dana možnost, da zagovarjajo svoje interese med preiskavo v skladu z določbami osnovne uredbe. |

Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj |

Zunanje izvedensko mnenje ni bilo potrebno. |

Presoja vpliva Ta predlog je posledica izvajanje osnovne uredbe. Osnovna uredba ne predvideva splošne presoje vpliva, pač pa vsebuje izčrpen seznam pogojev, ki jih je treba oceniti. |

PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA |

Povzetek predlaganega ukrepanja Komisija je 13. aprila 2005 začela protidampinško preiskavo glede pregleda zaradi izteka ukrepa v zvezi z uvozom kalijevega klorida s poreklom iz Belorusije in Rusije. Namen te preiskave je bil preveriti, ali se damping v zvezi z uvozom kalijevega klorida s poreklom iz Belorusije in Rusije nadaljuje ali ponavlja in tako povzroča nadaljevanje ali ponovitev škode industriji Skupnosti. Komisija je istega dne začela preiskavo v zvezi z delnim vmesnim pregledom, omejeno na vidike dampinga v zvezi z uvozom kalijevega klorida s poreklom iz Belorusije. Preiskava je pokazala, da se je kalijev klorid s poreklom iz Belorusije in Rusije uvažal po dampinških cenah, in ugotovljeno je bilo, da se bo škoda verjetno nadaljevala. Zato je bilo sklenjeno, da je treba ohraniti protidampinške ukrepe na uvoz iz Belorusije in Rusije. Poleg tega je treba zaradi preiskave v zvezi z vmesnim pregledom spremeniti obliko in stopnjo protidampinških dajatev, ki veljajo za uvoz kalijevega klorida s poreklom iz Belorusije, tako da odražajo rezultate preiskave. Zato se predlaga, da Svet sprejme priloženi predlog Uredbe, ki jo je treba objaviti v Uradnem listu Evropske Unije najpozneje do 12. julija 2006. |

Pravna podlaga Uredba Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 2117/2005 z dne 23. decembra 2005. |

Načelo subsidiarnosti Predlog je v izključni pristojnosti Skupnosti. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja. |

Načelo sorazmernosti Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov: |

Oblika ukrepanja je opisana v zgoraj navedeni osnovni uredbi in ne daje možnosti za nacionalno odločanje. |

Navedba o tem, kako je zmanjšana finančna in administrativna obremenitev Skupnosti, nacionalnih vlad, regionalnih in lokalnih oblasti, gospodarskih subjektov in državljanov ter kako je sorazmerna z zastavljenim ciljem predloga, se ne uporablja. |

Izbira instrumentov |

Predlagani instrument: uredba. |

Druga sredstva ne bi ustrezala zaradi naslednjega razloga: Druga sredstva ne bi ustrezala, ker osnovna uredba ne predvideva drugih možnosti. |

PRORAčUNSKE POSLEDICE |

Predlog ne vpliva na proračun Skupnosti. |

1. Predlog

UREDBA SVETA

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz kalijevega klorida s poreklom iz Belorusije in Rusije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti[1] („osnovna uredba“), in zlasti člena 11(2) in 11(3) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije, ki ga je dala po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A. POSTOPEK

1. Veljavni ukrepi

(1) Svet je z Uredbo (EGS) št. 3068/92[2] („prvotna uredba“) uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz kalijevega klorida („pepelika“ ali „zadevni izdelek“) s poreklom, med drugim, iz Belorusije in Rusije („zadevni državi“).

(2) Po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) in vmesnega pregleda v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe („prejšnja preiskava“) je Svet z Uredbo št. 969/2000[3] sklenil, da je treba zgoraj omenjene ukrepe ohraniti in spremeniti obliko ukrepov. Ukrepi so bili uvedeni v obliki nespremenljivega zneska v EUR/tono za različne kategorije in kakovosti pepelike.

(3) Z Uredbo (ES) št. 992/2004[4] je Svet predvidel oprostitev plačila protidampinških dajatev na uvoz v nove države članice, ki so k Evropski uniji pristopile 1. maja 2004 („EU-10“), pod pogoji posebnih ponujenih zavez („širitvene zaveze“), in pooblastil Komisijo, da sprejme te širitvene zaveze. Na podlagi tega je Komisija z Uredbo (ES) št. 1002/2004[5] sprejela širitvene zaveze od (i) proizvajalca izvoznika v Belorusiji, skupaj z družbami iz Avstrije, Litve in Rusije, (ii) proizvajalca izvoznika v Rusiji, skupaj z družbami iz Rusije in Avstrije, ter (iii) proizvajalca izvoznika v Rusiji, skupaj z družbo, ki je imela v času sprejetja sedež na Cipru.

(4) Z Uredbo (ES) št. 858/2005[6] je Komisija sprejela nove zaveze od zgoraj navedenih proizvajalcev izvoznikov do 13. aprila 2006.

(5) Po dveh ločenih preiskavah v zvezi z delnim vmesnim pregledom v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, ki sta jih zahtevala ruska proizvajalca izvoznika JSC Silvinit in JSC Uralkali, je Svet z Uredbo (ES) 1891/2005[7] spremenil Uredbo (EGS) št. 3068/92, ki nespremenljive zneske dajatev nadomešča z individualno dajatvijo ad valorem za vse vrste pepelike, ki jih proizvajata ti ruski družbi. S Sklepom Komisije 2005/802/ES[8] so bile sprejete zaveze dveh ruskih vložnikov.

(6) Po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnih protidampinških ukrepov[9] so ukrepi za uvoz izdelkov s poreklom iz Ukrajine prenehali veljati 12. maja 2005, ker ni bil vložen zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa.

2. Zahtevki za pregled

2.1. Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa

(7) Po objavi zgoraj omenjenega obvestila o bližajočem se izteku je Komisija prejela zahtevek za pregled teh ukrepov v zvezi z Rusijo in Belorusijo v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(8) Evropsko združenje proizvajalcev pepelike („vložnik“) je 10. februarja 2005 vložilo zahtevek v imenu proizvajalcev, katerih skupna proizvodnja predstavlja okoli 99 % proizvodnje pepelike v Skupnosti, tj. večji delež celotne proizvodnje Skupnosti.

(9) Zahteva je temeljila na predvidevanju, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga in škode industriji Skupnosti. Dejansko je vložnik trdil, da se pepelika iz zadevnih držav v Skupnosti še vedno prodaja po dampinških cenah. Vložnik je trdil tudi, da se je uvoz zadevnega izdelka iz Belorusije in Rusije povečal ter da imajo obseg in cene še vedno negativen vpliv na tržni delež, prodane količine in raven cen, ki jih določa industrija Skupnosti, kar ima znaten škodljiv vpliv na splošno delovanje in finančno stanje industrije Skupnosti. Vložnik je predvideval verjetnost nadaljnjega škodljivega dampinga in predstavil dokaze, da se bo občutljiv položaj industrije Skupnosti še naprej slabšal, če bo iztek ukrepov dovoljen.

(10) Po posvetovanju s svetovalnim odborom, da so na voljo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, je Komisija z objavo obvestila o začetku[10] v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe začela preiskavo.

2.2. Zahtevek za delni vmesni pregled

(11) Delni vmesni pregled, omejen na damping, je zahteval edini proizvajalec izvoznik v Belorusiji, Republican Unitary Enterprise Production Amalgamation Belaruskali („Belaruskali“).

(12) Belaruskali je zagotovil dokaze, da so se glede njega okoliščine, na podlagi katerih so bili določeni ukrepi, spremenile in da so te spremembe trajne.

(13) Belaruskali je dokazal, da bi primerjava normalne vrednosti v ustrezni tretji državi s tržnim gospodarstvom in njegovih izvoznih cen v EU v daljšem časovnem obdobju pomenila zmanjšanje dampinga znatno pod raven zdajšnjega obsega. Zato nadaljevanje obstoječih ukrepov za preprečevanje dampinga na obstoječih ravneh, ki so temeljile na prej vzpostavljeni ravni, ni več potrebno.

(14) Po posvetovanju s svetovalnim odborom, da so na voljo zadostni dokazi za začetek tega delnega vmesnega pregleda, je Komisija z objavo obvestila o začetku[11] v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe začela preiskavo.

3. Preiskava

3.1. Obdobje preiskave

(15) Preiskava verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga za pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe v zvezi z Belorusijo in Rusijo je zajela obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2004 („OP“ ali „obdobje preiskave“). Preučitev trendov, pomembnih za presojo verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2001 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(16) Obdobje preiskave za delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe v zvezi z Belorusijo je enako tistemu za pregled zaradi izteka ukrepa.

3.2. Stranke, ki jih zadeva preiskava

(17) Komisija je o začetku pregledov uradno obvestila proizvajalce Skupnosti, izvoznike in proizvajalce v državah izvoznicah, uvoznike/uporabnike ter njihova predstavniška združenja, za katere je znano, da jih to zadeva, ter predstavnike držav izvoznic. Komisija je poslala vprašalnike vsem tem strankam in tistim, ki so se javile v roku, določenem v obvestilih o začetku. Poleg tega je vzpostavila tudi stik z znanimi proizvajalci v Kanadi, ki je bila izbrana kot morebitna primerljiva država, in jim poslale vprašalnike. Komisija je neposredno vpletenim strankam tudi dala možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in da zahtevajo zaslišanje.

(18) Vprašalnik so izpolnili trije proizvajalci Skupnosti. Štirinajst nepovezanih uvoznikov in/ali uporabnikov je tudi v celoti izpolnilo vprašalnik in pisno izrazilo svoja stališča.

(19) Izpolnjene vprašalnike so predložili trije proizvajalci izvozniki v zadevnih državah ter tudi pet uvoznikov v Skupnosti in en izvozni trgovec v Rusiji, ki so bili povezani s proizvajalci izvozniki.

(20) En proizvajalec v primerljivi državi je predložil v celoti izpolnjen vprašalnik, drug proizvajalec v primerljivi državi pa je predložil podrobne informacije v zvezi s proizvodnimi stroški podobnega izdelka.

3.3. Zainteresirane stranke in preveritveni obiski

(21) Komisija je iskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev, ali je verjetno, da se bosta damping in škoda nadaljevala ali ponovila in ali je nadaljevanje veljavnosti ukrepov v interesu Skupnosti ali ne. Komisija je iskala in preverila tudi vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev stopnje dampinga pri edinem proizvajalcu izvozniku v Belorusiji. Preiskave so bile opravljene v naslednjih družbah:

(a) proizvajalci Skupnosti

- Cleveland Potash Limited, Saltburn, Združeno kraljestvo,

- Iberpotash, S.A., Suria (Barcelona), Španija,

- K+S Kali GmbH, Kassel, Nemčija;

(b) proizvajalca izvoznika v Rusiji

- JSC Silvinit („Silvinit“), Solikamsk, regija Perm, Rusija,

- JSC Uralkali („Uralkali“), Berezniki, regija Perm, Rusija;

(c) z družbo JSC Silvinit povezani izvoznik

- International Potash Company („IPC“), Moskva, Rusija;

(d) z družbama JSC Silvinit in Belaruskali povezani uvoznik

- Belurs GmbH („Belurs“), Dunaj, Avstrija;

(e) proizvajalca v primerljivi državi

- Agrium, Inc. („Agrium“), Calgary, Alberta, Kanada,

- PCS Potash Corp, Inc („PCS“), Saskatoon, Saskatchewan, Kanada; Saskatoon, Saskatchewan, Kanada;

(f) nepovezani uvoznik v Skupnosti

- AUREPIO SP, Varšava, Poljska;

(g) nepovezani uporabniki v Skupnosti

- Zaklady Chemiczne „Police“ SA, Police, Poljska,

- Fosfan S.A., Szczecin, Poljska,

- Tessenderlo Chemie NV/SA, Bruselj, Belgija,

- Yara SA, Bruselj, Belgija.

B. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

1. Zadevni izdelek

(22) Zadevni izdelek je enak kot v prejšnji preiskavi, tj. kalijev klorid („pepelika“). Običajno se neposredno uporablja kot kmetijsko gnojilo, kot mešanica z drugimi gnojili ali, po predelavi, kot kompleksno gnojilo, znano kot DFK (dušik, fosfor in kalij). Vsebnost kalija je spremenljiva in je izražena kot odstotek kalijevega oksida (K2O) v suhem brezvodnem proizvodu.

(23) Pepelika se običajno trži v standardni obliki prahu (standardna pepelika) ali v drugi „nestandardni“ obliki, ki med drugim vključuje obliko zrn (zrnata pepelika). Izdelek je razvrščen v tri osnovne kategorije glede na delež K2O, in sicer:

- delež kalija do vključno 40 mas.% K2O – uvrščen pod oznako KN 3104 20 10,

- delež kalija, ki presega 40 mas.% K2O, vendar do vključno 62 mas.% – uvrščen pod oznako KN 3104 20 50,

- delež kalija presega 62 mas.% K2O – uvrščen pod oznako KN 3104 20 90,

in nekatere posebne zmesi in mešanice z visoko vsebnostjo pepelike, in sicer:

- delež kalija, ki je enak ali presega 35 mas.% K2O, vendar ne presega 40 mas.% – uvrščen pod oznake KN ex 3105 20 10, ex 3105 20 90, ex 3105 60 90, ex 3105 90 91 in ex 3105 9099,

- delež kalija, ki presega 40 mas.% K2O, vendar ne presega 62 mas.% – uvrščen pod oznake KN ex 3105 20 10, ex 3105 20 90, ex 3105 60 90, ex 3105 90 91 in ex 3105 90 99.

Kot pri prejšnjih preiskavah je bilo ugotovljeno, da imajo različne vrste in kakovosti pepelike enake osnovne fizikalne in kemijske lastnosti ter dejansko enako osnovno uporabo. Zato jih je treba šteti za en izdelek.

2. Podobni izdelek

(24) Preiskava je potrdila, da imajo zadevni izdelek in pepelika, ki jo proizvajalci Skupnosti proizvajajo in prodajajo na trgu Skupnosti, ter pepelika, proizvedena in prodana na domačem trgu zadevnih držav, in tista, ki jo proizvajajo in prodajajo kanadski proizvajalci na kanadskem trgu, enake osnovne fizikalne in kemijske lastnosti ter enako uporabo. Zato se v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za podobni izdelek.

(25) En izvoznik v Rusiji je zahteval izključitev standardne pepelike z deležem K2O več kot 62 mas.%, za katero se je trdilo, da se uporablja le v farmacevtske namene, ima različne cene in se dostavlja v paketih (v nasprotju s pepeliko za gnojilo, ki se dostavlja v razsutem stanju). Vendar ima, kot je razloženo zgoraj, zadevni izdelek enake osnovne fizikalne lastnosti in osnovno kemično sestavo pepelike drugih kakovosti. V zvezi z domnevnimi razlikami v ceni je preiskava pokazala, da se ta izdelek pogosto prodaja po cenah, primerljivih s cenami pepelike z deležem K2O 60 mas.%–62 mas.%. Poleg tega dejstvo, da ima malo večji delež K2O, in način pakiranja ne preprečujeta, da se ne bi uporabljala kot gnojilo. Zato je bilo treba to zahtevo zavrniti.

C. DAMPING

1. Damping uvoza v obdobju preiskave

1.1. Belorusija

1.1.1. Primerljiva država

(26) Ker se Belorusija obravnava kot država z netržnim gospodarstvom, je morala Komisija v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe v tem primeru določiti normalno vrednost na podlagi podatkov proizvajalcev v tretji državi s tržnim gospodarstvom. V obvestilu o začetku je bila Kanada predvidena kot ustrezna primerljiva država. Kanada je bila kot primerljiva država uporabljena tudi v prejšnjih preiskavah v tem postopku.

(27) Vse zainteresirane stranke so imele možnost predložiti svoje stališče o izbiri primerljive države.

(28) Beloruski organi so menili, da bi bila Rusija ustreznejša primerljiva država od Kanade, ker je po prejšnji preiskavi Skupnost Rusijo priznala kot državo s tržnim gospodarstvom. Poleg tega se je domnevalo, da kanadski notranji trg ni konkurenčnejši od ruskega. Nazadnje so trdili, da je eden glavnih kanadskih proizvajalcev povezan prek tretje družbe z nekaterimi proizvajalci v Skupnosti in zato ne bi bilo primerno izračunati normalne vrednosti za Belorusijo na podlagi informacij, ki so jih zagotovile kanadske družbe.

(29) Poleg tega so Beloruski organi tudi, da se Rusija izbere za primerljivo državo, ker so bili (i) beloruski in ruski proizvajalci pepelike v obdobju ZSSR del ene industrije, (ii) ker je ruska industrija pepelike na ravni razvoja, ki je najbolj primerljiva z belorusko, in (iii) ker je obseg proizvodnje v Rusiji bolj primerljiv z beloruskim od kanadskega. Rusija bi bila tudi primernejša izbira za primerljivo državo, ker so dostop do surovin in stroški dela v Rusiji primerljivi z razmerami v Belorusiji. Nazadnje so zahtevali, da se mora izbrati Rusija, ker ruski proizvajalci izvozniki sodelujejo pri pregledu zaradi izteka ukrepa in je tveganje za nesodelovanje ruskih družb zanemarljivo.

(30) Belaruskali je trdil, da primerljivost med dostopom do surovin in proizvodnim procesom v Kanadi in Belorusiji ni bila dovolj utemeljena. Poleg tega je trdil, da dejstvo, da je Kanada največji proizvajalec pepelike, nima neposredne povezave z izbiro primerljive države in da bi bila izbira Rusije zaradi tega primernejša.

(31) Industrija Skupnosti je trdila, da so beloruski in kanadski rudniki primerljivi glede stroškovne strukture in učinkovitosti ter da je dostop do surovin v obeh državah zelo podoben. Poleg tega je tudi trdila, da se cene pepelike v Kanadi uravnavajo z normalnimi tržnimi silami in niso izkrivljene zaradi izolacije trga ali drugih dejavnikov. Industrija Skupnosti je tudi trdila, da obstajajo jasni znaki, da nekateri stroškovni dejavniki v Rusiji ne predstavljajo pravilno dejanskih razmer v zvezi s stroški in jih bo treba v vsakem primeru prilagoditi. Nazadnje so trdili, da najmanj en ruski proizvajalec pepelike in beloruski proizvajalec tesno sodelujeta prek skupne prodajne družbe in bi zato ta družba lahko želela prikazati nizke normalne vrednosti na ruskem trgu.

(32) V zvezi s trditvami, ki zadevajo ustreznost Kanade kot primerljive države, je treba opozoriti, da so bile normalne vrednosti za Belorusijo določene z upoštevanjem Kanade kot ustrezne primerljive države v prejšnjih preiskavah v enakem postopku in da ni dokaza, ki bi navajal, da ta izbira ni več ustrezna. Poleg tega se opozarja, da je Kanada ena glavnih svetovnih proizvajalk in izvoznic pepelike, pred Belorusijo in Rusijo. V zvezi s konkurenčnostjo na kanadskem in ruskem trgu je bilo ugotovljeno, da je glede proizvodnje in števila družb kanadski trg vsaj tako konkurenčen kot ruski. Nadalje je preiskava pokazala, da za uvoz pepelike v Kanado ne veljajo nobene carine ali druge omejitve. V zvezi s proizvodnim postopkom in dostopom do surovin je treba opozoriti, da so prejšnje preiskave že potrdile, da sta si proizvodni postopki in dostop do surovin v Kanadi in Belorusiji večinoma podobna ter da ni bil predložen noben dokaz, ki navaja spremembo.

(33) V zvezi z ustreznostjo Rusije kot primerljive države je bilo sklenjeno, da stranke niso predstavile nobenih nujnih razlogov, zakaj je treba kot boljšo podlago za določanje normalne vrednosti pepelike v Belorusiji uporabiti informacije z ruskega in ne s kanadskega trga. Pri tem je treba opozoriti, da nekateri stroškovni elementi v Rusiji niso bili upravičeno prikazani v proizvodnih stroških ruskih proizvajalcev in da je te stroškovne elemente v znatnih količinah treba prilagoditi, kot pojasnjuje uvodna izjava (54). Vendar se je oblikovalo mnenje, da sodelovanje enega ruskega proizvajalca z beloruskim proizvajalcem ne bi nujno onemogočilo morebitnega izbora Rusije za primerljivo državo. Trditev, da bi ruska družba želela prikazati nizko normalno vrednost, ne upošteva dejstva, da so podatki, ki se med drugim uporabljajo v primerljivih državah, pred uporabo temeljito pregledani.

(34) Institucije so se seznanile s predstavljenimi trditvami beloruskih organov v zvezi z odnosom med najmanj enim proizvajalcem v primerljivi državi in proizvajalci Skupnosti. Zato je bilo preverjeno, ali je bil takšen odnos med družbami, ki so zagotovile informacije v Kanadi, in proizvajalci Skupnosti. V tej zvezi je preiskava pokazala, da je bil en kanadski proizvajalec, ki je zagotovil potrebne informacije, posredno povezan z nekaterimi proizvajalci v Skupnosti. Informacije, ki jih je predložila ta družba, so bile preverjene v prostorih družbe in ugotovljeno je bilo, da so točne in zanesljive ter kot take dobra podlaga za določitev normalne vrednosti. Sklenjeno je bilo, da sodelovanje ene družbe v primerljivi državi z nekaterimi proizvajalci Skupnosti ne ovira izbora Kanade kot primerljive države. Poleg tega je bilo sprejeto stališče, da Rusija zaradi dejstva, da so bili beloruski in ruski proizvajalci v času ZRRS del ene industrije, ni primernejša primerljiva država kot Knanda. Glede na obseg proizvodnje v Kanadi je treba upoštevati, da je Kanada največja proizvajalka pepelike na svetu, ki velike količine pepelike proda na domačem in tujem trgu. Posamezni kanadski proizvajalci se med seboj razlikujejo v smislu količine proizvodnje in prodaje. To pa prispeva k uravnoteženosti in objektivnosti informacij o kanadskem trgu. Treba je tudi upoštevati, da velikost trga ni odločilna pri izboru primerljive države in da večji trg, ki temelji na ekonomiji obsega, lahko pomeni zgolj prednost za beloruskega proizvajalca. Zato je bila ta trditev ovržena. Prav tako je bila ovržena trditev v zvezi s stopnjo razvoja, ker ni bila dokazana.

(35) Zato je preiskava potrdila, da je treba uporabiti Kanado kot ustrezno primerljivo državo.

(36) Zato so izračuni temeljili na preverjenih informacijah dveh kanadskih proizvajalcev.

1.1.2. Normalna vrednost

(37) Domača prodaja kanadskega proizvajalca (ki je v celoti izpolnil vprašalnik) podobnega izdelka je bila reprezentativna, ker je predstavljala velik odstotek v zvezi z zadevnim izdelkom, ki ga je v Skupnost izvozil proizvajalec v Belorusiji.

(38) Preučilo se je tudi, ali se domača prodaja posamezne vrste izdelka, ki se na domačem trgu prodaja v reprezentativnih količinah, lahko šteje za običajen potek trgovine, in sicer tako, da se vzpostavi delež dobičkonosne prodaje zadevne vrste izdelka neodvisnim strankam. Kjer je obseg prodaje vrste izdelka, ki se je prodajal po neto ceni, enaki izračunanim proizvodnim stroškom ali višji od njih, predstavljal več kot 80 % skupnega obsega prodaje te vrste in kjer je bila tehtana povprečna cena te vrste enaka proizvodnim stroškom ali višja od njih, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste med OP, ne glede na to, ali je bila prodaja dobičkonosna ali ne. To je bilo ugotovljeno za eno vrsto izdelka družbe Agrium, ki se je prodajala na kanadskem trgu in jo je v Skupnost izvažala družba Belaruskali.

(39) ,, ki se niso prodajale na domačem trgu v reprezentativnih količinah, je bila konstruirana normalna vrednost uporabljena v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe. Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da je bil proizvodnim stroškom vrste za izvoz prištet razumni znesek za prodajne, splošne in administrativne stroške (PSA-stroški) ter za ustrezno stopnjo dobička. V zvezi s tem in v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe so PSA-stroški in dobiček temeljili na dejanskih podatkih o proizvodnji in prodaji v običajnem poteku trgovine podobnega izdelka na domačem trgu. Informacije v zvezi s stroški proizvodnje so temeljile na odzivih dveh sodelujočih kanadskih proizvajalcev.

1.1.3. Izvozna cena

(40) Če je izvoz sodelujočega izvoznika med OP predstavljal celoten uvoz zadevnega izdelka iz Belorusije v Skupnost , je določitev izvozne cene temeljila na informacijah sodelujočega proizvajalca izvoznika v Belorusiji. Ugotovljeno je bilo, da je prodaja pepelike družbe Belaruskali v Skupnost med preiskavo potekala 1) neposredno neodvisnim strankam v Skupnosti, 2) prek povezanih uvoznikov v Skupnosti ali 3) prek povezanega trgovca v Rusiji (IPC); Povezani trgovec v Rusiji je prodal izdelek nepovezanim strankam v Skupnosti ali povezanim uvoznikom v Skupnosti.

(41) V zvezi z neposredno prodajo neodvisnim strankam v Skupnosti so bile cene, dejansko plačane ali plačljive družbi Belaruskali ali IPC, upoštevane kot podlaga za izračun izvozne cene.

(42) V zvezi s prodajo povezanim uvoznikom v Skupnosti s strani družbe Belaruskali ali IPC je bila izvozna cena konstruirana na podlagi cene, po kateri so bili uvoženi izdelki prvič nadalje prodani neodvisni stranki. Prilagoditve so bile narejene za vse stroške, ki so jih ti uvozniki imeli med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s PSA-stroški in dajatvami ter ob domnevi ustrezne stopnje dobička. Stopnja dobička 7,9 % se je štela za ustrezno za to vrsto trga in v skladu z dobičkom nepovezanih uvoznikov.

1.1.4. Primerjava

(43) Da bi zagotovili pravično primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so bila odobrena nadomestila v obliki prilagoditve za razlike, ki vplivajo na primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Na tej podlagi so bile po potrebi narejene prilagoditve v zvezi s stroški prevoza (vključno s stroški pretovarjanja), stroški čezmorskega prevoza in zavarovanja, stroški pakiranja in kredita. Prilagoditve izvozne cene glede na notranji prevoz v izvozni državi in stroške kredita so bile narejene na podlagi stroškov, ugotovljenih v primerljivi državi. Za izvoz prek povezanega trgovca v Rusiji je bila narejena tudi prilagoditev za izvozno ceno v skladu z drugim odstavkom člena 2(10)(i) osnovne uredbe. Prilagoditev v skladu s tem členom je bila narejena na ravni 3 %, saj naj bi ta raven ustrezno odražala provizije, plačane neodvisnim posrednikom, vključenim v trgovino z zadevnim izdelkom.

1.1.5. Stopnja dampinga

(44) V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga določena na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno za vrsto izdelka. Primerjava normalne vrednosti in izvozne cene družbe Belaruskali je med OP pokazala stopnjo dampinga v višini 27,5 %.

(45) Primerjava podatkov o izvozu v Skupnost, ki jih je predložila družba Belaruskali, in skupnega obsega uvoza, ugotovljenega na podlagi statističnih podatkov Eurostata o uvozu, je pokazala, da je bila stopnja sodelovanja visoka, ker je, kot je omenjeno zgoraj, izvoz družbe Belaruskali predstavljal celoto vsega uvoza Skupnosti iz Belorusije med OP.

1.2. Rusija

1.2.1. Normalna vrednost

(46) Za oba sodelujoča proizvajalca izvoznika je bilo najprej ugotovljeno, ali je bila celotna domača prodaja podobnega izdelka reprezentativna, tj., ali je celotni obseg takšne prodaje predstavljal vsaj 5 % njunega celotnega obsega izvoza v Skupnost, v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe. To je bilo potrjeno za oba proizvajalca izvoznika.

(47) Z opredelitvijo vrst izdelkov v skladu z oznakami TARIC, pod katere je uvrščen zadevni izdelek (tj. po standardni kakovosti ali ostalih standardnih kakovostih, vključno z zrnato), ter embalažo ali obliko, v kateri je odpremljen, (tj. v razsutem stanju, vrečah ali zabojnikih), je bila narejena analiza, da se ugotovi, ali je bila domača prodaja posamezne vrste izdelka dovolj reprezentativna za namene iz člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja določene vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, če je celotni obseg domače prodaje navedene vrste med OP predstavljal 5 % ali več celotnega obsega prodaje primerljive vrste izdelka, izvoženega v Skupnost. To je bilo ugotovljeno za 3 od 4 vrst izdelkov, ki jih v Skupnost izvaža Uralkali, in 2 od 3 vrst izdelkov, ki jih v Skupnost izvaža Silvinit.

(48) Preučilo se je tudi, ali se domača prodaja posamezne vrste izdelka, ki se na domačem trgu prodaja v reprezentativnih količinah, lahko šteje za običajen potek trgovine, in sicer tako, da se vzpostavi delež dobičkonosne prodaje zadevne vrste izdelka neodvisnim strankam. Kjer je obseg prodaje vrste izdelka, ki se je prodajal po neto ceni, enaki ali višji od prilagojenih stroškov na enoto, predstavljal več kot 80 % skupnega obsega prodaje te vrste in kjer je bila tehtana povprečna cena te vrste enaka prilagojenim stroškom na enoto, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste med OP, ne glede na to, ali je bila prodaja dobičkonosna ali ne. To je bilo ugotovljeno za vse vrste izdelkov družb Silvinit in Uralkali, ki so se prodajali na domačem trgu in izvažali v Skupnost.

(49) Če domačih cen posamezne vrste izdelka, ki ga je prodajal proizvajalec izvoznik, ni bilo mogoče uporabiti za določitev normalne vrednosti, ker se izdelki niso prodajali na domačem trgu v reprezentativnih količinah, je bilo treba uporabiti drugo metodo. Ker ni bilo na voljo nobene druge primerne metode, je bila uporabljena konstruirana normalna vrednost.

(50) V vseh primerih, ko je bila uporabljena konstruirana normalna vrednost in v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe, je bila normalna vrednost konstruirana tako, da je bil proizvodnim stroškom vrst za izvoz prištet razumni znesek za prodajne, splošne in administrativne stroške (PSA-stroški) ter za ustrezno stopnjo dobička. V zvezi s tem in v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe so PSA-stroški in dobiček temeljili na dejanskih podatkih o proizvodnji in prodaji v običajnem poteku trgovine podobnega izdelka na domačem trgu.

(51) V zvezi s stroški energije, kot sta elektrika in plin, ki se uporabljata pri rudarskih in proizvodnih postopkih zadevnega izdelka, je bilo s preiskavo ugotovljeno, da pomenijo ti stroški znaten del celotnih proizvodnih stroškov proizvajalcev pepelike, ne le v Rusiji, ampak tudi v drugih državah proizvajalkah. V tem primeru se je štelo za primerno, da se tudi primerja nabavne stroške energije na enoto ruskih proizvajalcev s stroški drugih velikih proizvajalcev pepelike s podobnimi proizvodnimi metodami, ravnijo proizvodnje in podobnimi naravnimi pogoji, da se ugotovi, ali plačane cene niso bile izjemno nizke in ali so realno odražale normalne stroške. Ker v Rusiji ni drugih proizvajalcev pepelike, je Komisija to informacijo iskala in dobila pri dveh kanadskih proizvajalcih.

(52) Posredovani podatki so pokazali, da so potrebe obeh kanadskih proizvajalcev po energiji podobne tistim, ki jih imata ruska proizvajalca, in da sta nabavljena elektrika in plin izvirala iz domačih hidroelektrarn ter glavnih plinskih polj, tako kot elektrika in plin, ki ju uporabljata ruski družbi. Ta primerjava je pokazala, da so stroški elektrike na enoto, ki jih plačujeta kanadska proizvajalca, podobna tistim, ki jih plačujeta ruska proizvajalca.

(53) V zvezi z dobavo plina je bilo na podlagi podatkov iz objavljenega letnega poročila ruskega dobavitelja plina OAO Gazprom (katerega regionalni distributer je bil dobavitelj za zadevna proizvajalca izvoznika) za leto 2004 ugotovljeno, da je domača cena plina, ki sta jo plačevala oba ruska proizvajalca, predstavljala približno petino izvozne cene zemeljskega plina iz Rusije. Isto poročilo pravi, da se „OAO Gazprom skupaj z vlado Ruske federacije trudi optimizirati nadzorovane veleprodajne cene plina.“ V skladu z analizo, predstavljeno v navedenem poročilu, obstaja „tveganje nizkih cen za zemeljski plin, ki se prodaja na domačem trgu“, in od „Gazprom Group se zahteva, da zemeljski plin ruskim uporabnikom prodaja po cenah, ki jih nadzoruje Zvezna tarifna služba. Sedaj so te cene bistveno nižje od mednarodnih cen za zemeljski plin.“ Poleg tega je bilo, kot je bilo ugotovljeno v prejšnji preiskavi pregledov, ki se je novembra 2005 končala z Uredbo (ES) št. 1891/2005, v letnem poročilu za leto 2003 navedeno, da „OAO Gazprom na domačem trgu ni ustvaril nikakršnega dobička“. Ker se cene plina, po katerih so plačevale družbe, niso povišale, s tem v zvezi ne kaže, da bi se lahko takšno stanje v OP spremenilo. Zato vsi dostopni podatki jasno kažejo, da so bile cene plina, zaračunane domačim strankam, določene po administrativno določenih cenah, ki so močno odstopale od stopenj pokrivanja stroškov. Preiskava je tudi pokazala, da je bila cena plina, ki sta jo plačevala ruska proizvajalca, znatno nižja od cene plina, ki sta jo plačevala kanadska proizvajalca.

(54) Glede na zgoraj navedeno se zato šteje, da cene, po katerih je ruskima proizvajalcema pepelike v obdobju preiskave zaračunaval ruski regionalni dobavitelj plina, niso mogle realno odražati stroškov, povezanih s proizvodnjo plina, če jih primerjamo z izvozno ceno plina iz Rusije in ceno kanadskega dobavitelja plina glavnim industrijskim uporabnikom v Kanadi. Zato so bili v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe proizvodni stroški obeh ruskih družb prilagojeni. Ker ni bilo nobene druge razumne osnove, so bili za prilagoditev uporabljene informacije v zvezi s ceno plina za izvoz, neto stroški prevoza, davkom na dodano vrednost in trošarino. Ta prilagoditev je bila narejena v skladu z metodologijo, uporabljeno pri prejšnji preiskavi pregleda, ki je bila zaključena novembra 2005 z Uredbo (ES) št. 1891/2005.

(55) Kar zadeva prilagoditev cen zemeljskega plina, so ruski organi menili, da je treba naravne primerjalne ali konkurenčne prednosti ustrezno upoštevati v protidampinških postopkih. Poleg tega so ruski organi trdili, da je metodologija, uporabljena za določitev dobička pri konstruiranju normalne vrednosti nelegalna in nesprejemljiva. V zvezi s tem je treba opozoriti, da ni bila opravljena nobena prilagoditev v zvezi s katero koli navedeno primerjalno ali konkurenčno prednostjo. Kakor je pojasnjeno v uvodnih izjavah od (51) do (54), pa je v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe prišlo do prilagoditve v zvezi s stroški za plin, povezanimi s proizvodnjo kalijevega klorida, saj ti stroški niso bili ustrezno odraženi v evidencah zadevnih strank. Ob upoštevanju konstrukcije normalne vrednosti je to bilo narejeno v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe, kakor je pojasnjeno v uvodni izjavi (50). Zato so bili ti argumenti zavrnjeni.

(56) Ker je to povezano tudi s proizvodnimi stroški, je industrija Skupnosti menila, da amortizacija, ki po dogovoru temelji na nabavni (dejanski) vrednosti osnovnih sredstev, v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe ne bo realno kazala stroškov, povezanih s proizvodnjo zadevnega izdelka. Zato je bilo predlagano, da je potrebno prilagajanje navzgor ruskih proizvodnih stroškov.

(57) V zvezi s tem so preveritveni obiski na kraju samem pri ruskih proizvajalcih pokazali, da je bila prvotna vrednost njunih osnovnih sredstev določena na podlagi vrednotenj, izvedenih med postopkom privatizacije leta 1993. Vrednosti osnovnih sredstev so bile potem popravljene med letoma 1993 in 1997 kot posledica uporabe „revalorizacijskih koeficientov“, ki jih je ruska vlada uvedla proti hiperinflaciji. Ob koncu leta 1997 in po uredbi ruske vlade so neodvisna vrednotenja osnovnih sredstev izvedli neodvisni ocenjevalci. Za določitev teh osnovnih sredstev so bila sprejeta tri osnovna merila, od katerih je bilo eno tudi nadomestitvena vrednost osnovnih sredstev. Ugotovitev teh neodvisnih vrednotenj je prikazana tudi v bilancah stanja družb leta 1998.

(58) Ker ni bilo zadostnih dokazov, ki bi kazali, da amortizacija v računovodski dokumentaciji proizvajalcev izvoznikov ni bila pravilno prikazana, se zdaj ne zdi utemeljeno, da se naredi prilagoditev stroškov amortizacije pri podatkih o proizvodnih stroških, ki se uporabljajo za določitev normalne vrednosti družb.

1.2.2. Izvozna cena

(59) V zvezi z družbo Silvinit je bilo ugotovljeno, da je prodaja pepelike v Skupnost med preiskavo potekala 1) neposredno neodvisnim strankam v Skupnosti, 2) prek povezanih uvoznikov v Skupnosti ali 3) prek nepovezanega trgovca v Švici. V primeru družbe Uralkali je vsa prodaja pepelike v Skupnost potekala prek nepovezanih trgovcev na Cipru in v Švici.

(60) V vseh primerih izvoza pepelike neodvisnim strankam v Skupnosti je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, tj. na podlagi izvoznih cen, dejansko plačanih ali plačljivih. V zvezi s prodajo povezanim uvoznikom v Skupnosti s strani povezanega trgovca je bila izvozna cena konstruirana na podlagi cene, po kateri so bili uvoženi izdelki prvič nadalje prodani neodvisni stranki. Prilagoditve so bile narejene za vse stroške, ki so jih ti uvozniki imeli med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s PSA-stroški in dajatvami ter ob domnevi razumne stopnje dobička, v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. Stopnja dobička 7,9 % se je štela za ustrezno za to vrsto trga in v skladu z dobičkom nepovezanih uvoznikov.

1.2.3. Primerjava

(61) Da bi zagotovili pravično primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so bila odobrena nadomestila v obliki prilagoditve za razlike, ki vplivajo na primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Na tej podlagi so bile po potrebi narejene prilagoditve v zvezi s posrednimi davki, stroški prevoza (vključno s stroški pretovarjanja), stroški čezmorskega prevoza in zavarovanja, stroški pakiranja in stroški kredita. Prilagoditve so bile narejene tudi pri prodaji za izvoz prek povezane družbe s sedežem v državi izven Skupnosti, v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe. Prilagoditev v skladu s tem členom je bila narejena na ravni 3 %, saj naj bi ta raven ustrezno odražala provizije, plačane neodvisnim posrednikom, vpletenim v trgovino z zadevnim izdelkom.

1.2.4. Stopnja dampinga

(62) V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga določena na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtanimi povprečnimi izvoznimi cenami za vrsto izdelka. S to primerjavo je bil ugotovljen znaten damping pri uvozu zadevnega izdelka sodelujočega izvoznika na ravni, ki presega 8 %, za družbo Uralkali in ravni, ki presega 14 %, za družbo Silvinit.

(63) Primerjava podatkov o izvozu v Skupnost, ki so jih zagotovili predložili izvozniki, in skupnega obsega uvoza, ugotovljenega na podlagi statističnih podatkov Eurostata o uvozu, je pokazala, da je bila stopnja sodelovanja visoka, ker so sodelujoči proizvajalci izvozniki predstavljali celoto vsega uvoza Skupnosti iz Rusije med OP.

2. Verjetnost nadaljevanja dampinga

2.1. Splošno

(64) Trije sodelujoči proizvajalci predstavljajo celoten uvoz iz zadevnih držav. Preučitev, ali obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga, če bi bili ukrepi razveljavljeni, je zato temeljila zlasti na informacijah, ki so jih predložili ti sodelujoči proizvajalci izvozniki.

2.1.1. Sedanji damping

(65) Za ugotovitev, ali obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga, je Komisija preučila obstoj sedanjega dampinga pri izvozu iz zadevnih držav v Skupnost na podlagi dejstva, da če bi damping obstajal, bi bilo ob odsotnosti kakršnih koli informacij o nasprotnem smiselno pričakovati, da se bo damping v prihodnosti verjetno nadaljeval. S tem v zvezi je treba ponovno opozoriti, da je bila stopnja dampinga za pepeliko s poreklom iz obeh zadevnih držav še naprej znatna (glej uvodne izjave (26) do (62)).

2.1.2. Razmerje med izvoznimi cenami v tretje države in prodajno ceno v Skupnosti

(66) Treba je tudi opozoriti, da je bilo ugotovljeno, da so bile izvozne cene v tretje države vseh zadevnih proizvajalcev povprečno nižje od prodajnih cen industrije Skupnosti v Skupnosti. To pomeni, da je zaradi prevladujoče ravni cene za zadevni izdelek na trgu Skupnosti ta zelo privlačen za izvoznike v zadevnih državah. Na podlagi tega se je štelo, da v resnici obstaja gospodarska pobuda, da se izvoz iz držav nečlanic v primeru razveljavitve veljavnih ukrepov preusmeri na dobičkonosnejši trg Skupnosti.

2.2. Belorusija

2.2.1. Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in naložbe v Belorusiji

(67) Družbi Belaruskali je med obravnavanim obdobjem uspelo povečati proizvodnjo za 25 %. Iz tabele je razvidno, da se je obseg proizvodnje povečal zlasti leta 2003 in med OP.

2001 | 2002 | 2003 | OP |

Dejanska proizvodnja Belorusije | 100 | 102 | 114 | 125 |

(68) Med obravnavanim obdobjem je družba Belaruskali povečala svojo proizvodno zmogljivost za 3 %. Do leta 2006 je bila predvidena nadaljnja rast proizvodne zmogljivosti za 12 odstotnih točk. Opozoriti je treba tudi, da je družba Belaruskali med OP, ob proizvodnji pepelike, ki je skoraj na ravni polne zmogljivosti , napovedala znatno dodatno povečanje svoje zmogljivosti in skupnih naložb v letih 2005 in 2006. Proizvodna zmogljivost in naložbe v poročilu, izražene v eurih v obliki indeksov, so:

2001 | 2002 | 2003 | 2004 (OP) | 2005* | 2006* |

Proizvodna zmogljivost | 100 | 100 | 100 | 103 | 114 | 115 |

Naložba | 100 | 132 | 111 | 128 | 175 | 175 |

*) Na podlagi ocen družbe Belaruskali.

(69) Na podlagi zgoraj navedenih podatkov se sklene, da ima družba Belaruskali potencialne zmogljivosti za povečanje izvoza na trg Skupnosti, če bi bili ukrepi razveljavljeni, ker je družba Belaruskali napovedala dodatno povečanje proizvodne zmogljivosti in znatno rast naložbene dejavnosti.

2.2.2. Domači trg v Belorusiji

(70) Domača prodaja pepelike v Belorusiji je med obravnavanim obdobjem ostala na nizki ravni in je predstavljala manj kot 10 % celotne prodaje družbe Belaruskali. Obseg domače prodaje v Belorusiji se je med letom 2001 in OP dejansko zmanjšal za 3 %. Ker se je domači trg nekoliko zmanjševal, ni mogel sprejeti povečanja proizvodnje. To se v prihodnosti verjetno ne bo spremenilo. Zato mora družba izvoziti večino svoje proizvodnje.

2.2.3. Izvoz Belorusije v druge države

(71) Po informacijah edinega proizvajalca izvoznika v Belorusiji je bila prodaja v nečlanice znatna in je predstavljala 82 % celotnega izvoza (glavni izvozni trgi so Ljudska republika Kitajska, Brazilija in Indija). Poleg tega se je obseg izvoza v tretje države med letom 2001 in OP povečal za 25 %. Zato je preiskava potrdila, da je bila večina proizvodnje pepelike v Belorusiji namenjena za izvozne trge, njena količina pa se je še povečevala.

(72) Za cene tistih vrst pepelike, ki jih je družba Belaruskali prodajala v Skupnost, je bilo ugotovljeno, da so povprečno nekoliko višje od cen ustreznih vrst pepelike, ki se prodajajo na trge v tretjih državah. Ker je bil izvoz iz Belorusije v Skupnost na dampinški ravni, kot je ugotovljeno v uvodni izjavi (44), je to pomenilo, da je bila tudi stopnja dampinškega izvoza na trge tretjih držav nekoliko višja kot izvoz v Skupnost. Poleg tega je trg Skupnosti za zadevno družbo privlačnejši za izvoz pepelike po dampinških cenah zaradi nekoliko višje ravni cene, bližine, manjšega tveganja v zvezi s plačilom zaradi plačilne sposobnosti kupcev ter zaradi ugodnih plačilnih pogojev.

2.3. Rusija

2.3.1. Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in naložbe v Rusiji

(73) Ruskima proizvajalcema je med obravnavanim obdobjem uspelo povečati svojo proizvodnjo za 29 %. Iz tabele je razvidno, da se je obseg proizvodnje povečal zlasti med OP.

2001 | 2002 | 2003 | OP |

Dejanska proizvodnja Rusije | 100 | 104 | 112 | 129 |

(74) Čeprav je proizvodna zmogljivost obeh ruskih družb med obravnavanim obdobjem ostala stabilna, sta družbi napovedali povečanje za 6 % do leta 2006. Po informacijah ruskih proizvajalcev sta še vedno imeli razpoložljivo zmogljivost za povečanje proizvodnje pepelike.

2001 | 2002 | 2003 | 2004 (OP) | 2005* | 2006* |

Proizvodna zmogljivost Rusije | 100 | 100 | 100 | 100 | 102 | 106 |

(75) Poleg tega sta poročala o znatni rasti svojih naložb v letih 2005 in 2006. Naložbe v poročilu, izražene v eurih v obliki indeksov, so:

2001 | 2002 | 2003 | 2004 (OP) | 2005* | 2006* |

Naložbe Rusije | 100 | 64 | 71 | 84 | 103 | 261 |

*) Na podlagi ocen ruskih družb

(76) Na podlagi zgoraj navedenih podatkov je mogoče skleniti, da imata proizvajalca izvoznika v Rusiji razpoložljivo zmogljivost za povečanje izvoza na trg Skupnosti, če bi bili ukrepi razveljavljeni. Poleg tega sta obe družbi napovedali znatno rast naložb in tako nakazali potencialno nadaljnje povečanje proizvodne zmogljivosti.

2.3.2. Domači trg v Rusiji

(77) Domača prodaja pepelike v Rusiji je med obravnavanim obdobjem ostala na nizki ravni in je predstavljala povprečno manj kot 15 % celotne prodaje obeh družb. Obseg domače prodaje v Rusiji se je med letom 2001 in OP povečal za 5 %. Rast domačega trga ni mogla absorbirati povečanja proizvodnje (29 %) in zato morata družbi izvoziti večino svoje proizvodnje.

2.3.3. Izvoz Rusije v druge države

(78) Po informacijah proizvajalcev izvoznikov je bila prodaja v nečlanice znatna in je predstavljala 95 % celotnega izvoza (glavna izvozna trga sta Ljudska republika Kitajska in Brazilija). Poleg tega se je izvoz Rusije v tretje države med letom 2001 in OP povečal za 46 %. Zato je preiskava potrdila, da je bila večina proizvodnje pepelike v Rusiji namenjena za izvozne trge, njena količina pa se je še povečevala.

(79) Za cene tistih vrst pepelike, ki sta jih zadevni družbi prodajali v Skupnost, je bilo ugotovljeno, da so nižje od cen ustreznih vrst pepelike, ki se prodajajo na trge v tretjih državah. Vseeno je trg Skupnosti za zadevni družbi še vedno privlačen za izvoz pepelike po dampinških cenah zaradi bližine, manjšega tveganja v zvezi s plačilom zaradi plačilne sposobnosti kupcev ter zaradi ugodnih plačilnih pogojev.

2.4. Sklep o verjetnosti nadaljevanja dampinga

(80) Dejstvo, da je splošno prevladujoča raven cene proizvajalcev Skupnosti v Skupnosti višja od povprečne izvozne ravni cene beloruskega in ruskih proizvajalcev izvoznikov na trge tretjih držav, je treba obravnavati kot pobudo za povečanje izvoza v Skupnost po dampinških cenah.

(81) Ker imajo proizvajalci izvozniki v Belorusiji in Rusiji neizkoriščeno proizvodno zmogljivost ter glede na to, da so vse zadevne družbe pokazale znatno povečanje celotnih naložb in proizvodne zmogljivosti, je mogoče skleniti, da bi se, če bi bili ukrepi razveljavljeni, dodatna proizvodnja izvozila v Skupnost ali bi se zdajšnji izvoz v države zunaj Skupnosti v znatnih količinah preusmeril na trg Skupnosti.

(82) Poleg tega je preiskava pokazala, da je bila za trg s pepeliko izven Skupnosti med OP značilna določena nestanovitnost v obliki znatnih nihanj izvoznih cen. Ta nestanovitnost naj bi bila posledica izjemnega stanja, ki ga je povzročilo veliko povečanje povpraševanja na nekaterih novonastalih trgih v Aziji in Južni Amreiki. V takšnih okoliščinah je verjetno, da bi bile znatne količine pepelike iz Belorusije in Rusije preusmerjene na precej stabilen trg Skupnosti, če bi rast na teh izvoznih trgih dosegla stopnjo zasičenosti in bi se zato povpraševanje nehalo povečevati ali bi se celo zmanjšalo. S tem v zvezi je treba tudi opozoriti, da so na čezmorskih trgih precej višji stroški prevoza kot na trgu Skupnosti, ki je zaradi bližine stroškovno ugodnejši za ladijski ali železniški prevoz.

(83) V zvezi s cenami je preiskava pokazala, da uvoz v Skupnost iz Belorusije in Rusije še vedno poteka po dampinških cenah. Ker ni na voljo podatkov o nasprotnem, je smiselno pričakovati, da se bo damping v prihodnosti verjetno nadaljeval.

(84) Zaradi teh razlogov je mogoče skleniti, da obstaja verjetnost nadaljevanja dampinškega uvoza iz zadevnih držav in znatnega povišanja dampinškega uvoza, če bi bili ukrepi razveljavljeni.

D. VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE ŠKODE

1. Opredelitev industrije Skupnosti

(85) The investigation confirmed that the three complainant Community producers represented 99% of the Community production of potash. Zato se štejejo za industrijo Skupnosti v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(86) Ker sta dva proizvajalca Skupnosti povezani družbi (Cleveland Potash Ltd. in Iberpotash S.A., obe sta del družbe ICL Group, Israel Chemicals Ltd, Tel-Aviv), industrija Skupnosti vključuje le dve neodvisni skupini proizvajalcev, ICL Group in K+S Kali GmbH.

(87) Ker je industrija Skupnosti sestavljena le iz dveh skupin proizvajalcev, se lahko informacije v zvezi z industrijo Skupnosti predstavijo le v obliki indeksov zaradi zaupnosti. Zaradi analize škode je bila upoštevana le pepelika, ki jo je proizvedla industrija Skupnosti, medtem ko je bila nadaljnja prodaja kupljene pepelike (večinoma pepelike, ki jo je proizvedla skupina ICL v Izraelu) izključena.

(88) Analiza kazalnikov škode je bila izvedena na podlagi podatkov Eurostata in informacij, ki so jih v izpolnjenih vprašalnik predložili sodelujoči izvozni proizvajalci in industrija Skupnosti.

2. Analiza stanja industrije Skupnosti in trga Skupnosti s pepeliko

2.1. Potrošnja Skupnosti

(89) Celotna potrošnja pepelike v Skupnosti je bila izračunana tako, da se je uvoz pepelike s poreklom iz zadevnih držav in iz vseh drugih tretjih držav v Skupnost prištel prodaji industrije Skupnosti na trgu Skupnosti .

(90) Na tej podlagi se je potrošnja Skupnosti povečala s 7 231 000 ton v letu 2001 na približno 8 030 000 ton v OP, kar je približno za 11 %.

Potrošnja Skupnosti v 1 000 ton | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 (OP) |

EU-10 | 1 053 | 1 055 | 1 154 | 1 381 |

Indeks | 100 | 100 | 110 | 131 |

EU-15 | 6 177 | 6 206 | 6 568 | 6 649 |

Indeks | 100 | 100 | 106 | 108 |

EU-25 | 7 231 | 7 262 | 7 722 | 8 030 |

Indeks | 100 | 100 | 107 | 111 |

(91) V obravnavanem obdobju je bil skoraj ves uvoz iz Belorusije in Rusije v EU-15 opravljen v skladu z režimom oprostitev pri aktivnem oplemenitenju (IPR), medtem ko se IPR ni uporabljal pri uvozu v EU-10. Uvoz v skladu z IPR je konkurenčen s podobnimi izdelki, ki jih je proizvedla industrija Skupnosti, saj jih v Skupnosti obdelajo proizvajalci gnojil, ki kupijo del surovin, ki jih uporabljajo pri proizvodnji kompleksnih gnojil, prav tako namenjenih za izvoz, od industrije Skupnosti. Uvoz v skladu z IPR je bil zato v skladu s stalno prakso institucij Skupnosti upoštevan pri določitvi potrošnje Skupnosti in analize uvoza iz zadevnih držav.

2.2. Uvoz iz zadevnih držav

2.2.1. Obseg uvoza

(92) V OP so proizvajalci izvozniki v zadevnih državah prodali pepeliko na trgu EU-10 v okviru posebnih širitvenih zavez, omenjenih v zgornji uvodni izjavi (3). Prodane količine v okviru zavez so bile upoštevane, da bi pokazale prisotnost zadevnih držav na trgu EU.

(93) Obseg uvoza pepelike iz Rusije v EU-25 se je v obravnavanem obdobju povečal za 19 %. Obseg uvoza s poreklom iz Belorusije se je v enakem obdobju povečal za 44 %. Celoten uvoz iz zadevnih držav, izračunan na podlagi EU-25, se je v obravnavanem obdobju povečal za 37 %. Po rahlem zmanjšanju v letu 2002 zaradi zmanjšanja prodaje iz Belorusije večinoma v Španijo se je prodaja iz zadevnih držav znatno povečala v letih 2003 in 2004, in sicer v obeh letih za približno 20 %.

Uvozna količina | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 (OP) |

Belorusija EU-15 | 100 | 58 | 104 | 154 |

Belorusija EU-10 | 100 | 105 | 127 | 140 |

Belorusija EU-25 | 100 | 94 | 122 | 144 |

Rusija EU-15 | 100 | 88 | 95 | 105 |

Rusija EU-10 | 100 | 112 | 98 | 131 |

Rusija EU-25 | 100 | 101 | 97 | 119 |

Zadevne države EU-25 | 100 | 96 | 115 | 137 |

2.2.2. Tržni delež

(94) Tržni delež uvoza iz zadevnih držav na trg Skupnosti se je v obravnavanem obdobju povečal za 23 %. Vendar povečanje ni bilo stalno: tržni delež je ostal skoraj nespremenjen do leta 2003 in se je potem v letu 2004 nenadoma povečal.

Tržni delež zadevnih držav | 2001 | 2002 | 2003 | OP |

Belorusija EU-15 | 100 | 57 | 98 | 143 |

Belorusija EU-10 | 100 | 105 | 116 | 107 |

Belorusija EU-25 | 100 | 94 | 114 | 129 |

Rusija EU-15 | 100 | 88 | 90 | 97 |

Rusija EU-10 | 100 | 100 | 90 | 107 |

Rusija EU-25 | 100 | 112 | 89 | 100 |

Zadevne države EU-25 | 100 | 95 | 108 | 123 |

2.2.3. Razvoj in gibanje cen

2.2.3.1. Razvoj cen zadevnega uvoza

(95) Cene uvoza, ki so bile predmet preiskave v obravnavanem obdobju, so sledile padajočemu trendu, kot kaže spodnja tabela. V OP je bilo zmerno zvišanje cen po povpraševanju v drugih tretjih državah, večinoma na Kitajskem. Vendar je bilo to povišanje bistveno nižje od znižanja cen v prejšnjih letih.

Povprečne cene pepelike v EUR/tono (EU-25) | 2001 | 2002 | 2003 | OP |

Belorusija (Indeks) | 100 | 95 | 82 | 95 |

Belorusija (Indeks) | 100 | 97 | 78 | 84 |

Skupaj (Indeks) | 100 | 95 | 82 | 93 |

(96) Povprečno znižanje cene pepelike v zadevnih državah je obravnavanem obdobju znašalo 7 % v .

2.2.3.2. Gibanje cene

(97) Da bi vzpostavili nelojalno nižanje cen, so se cene izvoza pepelike s poreklom iz Belorusije in Rusije za prodajo neodvisnim strankam primerjale s fakturiranimi cenami industrije Skupnosti za prodajo na trgu Skupnosti. Ugotovljeno je bilo, da je stopnja nelojalnega nižanja za pepeliko s poreklom iz Belorusije 18 %, medtem ko je stopnja nelojalnega nižanja za pepeliko s poreklom iz Rusije med 17 % in 23 %.

2.3. Gospodarsko stanje v industriji Skupnosti

2.3.1. Proizvodnja

(98) V obravnavanem obdobju je celotna proizvodnja pepelike v Skupnosti bistveno narasla, razen v letu 2002, ko se je rahlo zmanjšala, ker en proizvajalec Skupnosti ni mogel pridobiti dovolj rudnin. Številke za skupno proizvodnjo Skupnosti pepelike so bile:

Proizvodnja | 2001 | 2002 | 2003 | OP |

Indeks | 100 | 95 | 102 | 104 |

2.3.2. Proizvodna zmogljivost

(99) Proizvodna zmogljivost industrije Skupnosti je bila nespremenjena v celotnem obravnavanem obdobju. Številke za skupno proizvodno zmogljivost pepelike so bile:

Zmogljivost | 2001 | 2002 | 2003 | OP |

Indeks | 100 | 100 | 100 | 100 |

2.3.3. Izkoriščenost zmogljivosti

(100) Izkoriščenost zmogljivosti industrije Skupnosti se je leta 2002 , leta 2003 pa se je začela povečevati. V obravnavanem obdobju se je izkoriščenost zmogljivosti industrije Skupnosti za pepeliko povečala za 3 %.

Izkoriščenost zmogljivosti | 2001 | 2002 | 2003 | OP |

Indeks | 100 | 96 | 102 | 103 |

2.3.4. Obseg prodaje EU

(101) Skupen obseg prodaje industrije Skupnosti nepovezanim strankam v EU se je v obravnavanem obdobju rahlo povečal, za 1 %, kot je prikazano spodaj:

Obseg prodaje EU | 2001 | 2002 | 2003 | OP |

Indeks | 100 | 98 | 102 | 101 |

2.3.5. Tržni delež

(102) Tržni delež industrije Skupnosti se je v obravnavanem obdobju nenehno zmanjševal, kot je prikazano spodaj:

Tržni delež EU | 2001 | 2002 | 2003 | OP |

Indeks | 100 | 97 | 95 | 91 |

2.3.6. Rast

(103) Čeprav se je trg Skupnosti s pepeliko v obravnavanem obdobju povečal za 11 %, industrija Skupnosti tega ni mogla izkoristiti. Povečala je lahko le obseg prodaje EU za 1 %, kar je bistveno manj od rasti trga.

2.3.7. Razvoj cen

(104) Preiskava je pokazala, da je povprečna prodajna cena proizvajalcev Skupnosti v obravnavanem obdobju zrasla za 6 %. Najprej je bila med letoma 2001 in 2003 precej nespremenjena, vendar je potem med letom 2003 in OP zrasla za 6 %. Rast cene sovpada z znatnim povpraševanjem v drugih tretjih državah, večinoma v Ljudski republiki Kitajski. To kaže, da na cene na trgu Skupnosti s pepeliko vpliva povpraševanje, ki prevladuje na drugih trgih. Povprečna prodajna cena industrije Skupnosti za pepeliko na trgu Skupnosti se je razvila takole:

Povprečna prodajna cena v EUR/tono | 2001 | 2002 | 2003 | OP |

Indeks | 100 | 99 | 100 | 106 |

2.3.8. Dobičkonosnost

(105) Dobičkonosnost domače prodaje industrije Skupnosti, ki je izražena kot odstotek neto prodaje, se je v obravnavanem obdobju povečala. Medtem ko je industrija Skupnosti utrpela izgubo v letih 2001 in 2002, je v letih 2003 in 2004 ponovno dosegla dobičkonosnost. Dobičkonosnost industrije Skupnosti na trgu Skupnosti s pepeliko se je razvila na naslednji način:

Stopnja dobička | 2001 | 2002 | 2003 | OP |

Indeks | -100 | -497 | 51 | 412 |

2.3.9. Zaposlovanje, produktivnost in plače

(106) Zaposlovanje se v glavnem ni spreminjalo:

Zaposleni v proizvodnji pepelike | 2001 | 2002 | 2003 | OP |

Indeks | 100 | 100 | 101 | 100 |

2.3.10. Zaloge

(107) Končne zaloge proizvajalcev Skupnosti za pepeliko so se v obravnavanem obdobju nenehno zmanjševale, in sicer za približno 27 %. Končne zaloge industrije Skupnosti so bile v srednjeročnem povprečju približno 500 000 ton. Končne zaloge so bile ob koncu OP pod povprečjem zlasti zaradi povečane prodaje in logističnih vzrokov. Končne zaloge industrije Skupnosti za pepeliko so se razvile takole:

Končne zaloge | 2001 | 2002 | 2003 | OP |

Indeks | 100 | 93 | 84 | 73 |

2.3.11. Naložbe

(108) Skupne naložbe industrije Skupnosti so se najprej med letoma 2001 in 2002 znatno povečale, vendar so se potem zmanjšale na raven 22 % pod številkami iz leta 2001, večinoma zaradi načrtovanega zmanjšanja nadomestnih naložb za enega proizvajalca Skupnosti. Naložbe industrije Skupnosti so se razvile na naslednji način:

Naložbe | 2001 | 2002 | 2003 | OP |

Indeks | 100 | 147 | 98 | 78 |

2.3.12. Donosnost naložb

(109) Ker se je neto knjigovodska vrednost uporabljenih sredstev za proizvodnjo podobnega izdelka v obravnavanem obdobju zelo malo spremenila, se je donosnost naložb razvijala vzporedno z dobičkonosnostjo.

Donosnost naložb | 2001 | 2002 | 2003 | OP |

Indeks | -100 | -477 | 48 | 412 |

2.3.13. Denarni tok in zmožnost zbiranja kapital

(110) Skupni denarni tokovi industrije Skupnosti so se najprej med letoma 2001 in 2002 znatno zmanjšali, vendar so se potem v letu 2003 in OP povečali. V obravnavanem obdobju so se denarni tokovi povečali za 64%.

Denarni tokovi | 2001 | 2002 | 2003 | OP |

Indeks | 100 | 56 | 127 | 164 |

(111) Vsi proizvajalci Skupnosti so del večjih skupin, ki so vključene v borzo, kar jim omogoča zbiranje kapitala znotraj skupine.

2.3.14. Obseg dampinga in okrevanje po preteklem dampingu

(112) Glede učinka obsega dejanske stopnje dampinga v OP na industrijo Skupnosti, ob upoštevanju obsega in cen uvoza iz teh dveh držav, se ta učinek ne sme obravnavati kot zanemarljiv. Vendar je treba poudariti, da je stopnja za Belorusijo nižja od tiste, ugotovljene v prejšnji preiskavi. Poudariti je treba tudi, da se je obseg dampinškega uvoza iz Belorusije in Rusije od prejšnje preiskave povečal.

2.3.15. Sklep o stanju industrije Skupnosti

(113) Industrija Skupnosti je po preteklem dampingu še vedno v postopku okrevanja. V obravnavanem obdobju se je okrevanje delno uresničilo z dvigom prodajnih cen in pozitivnim razvojem kazalnikov, kot so proizvodnja, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje in zalog. Zaradi pozitivnega razvoja dogodkov je imela industrija Skupnosti v OP dobiček. Vendar je tržni delež kazal negativen trend, zaradi česar je morala industrija Skupnosti zmanjšati naložbe. Poleg tega je dosežena stopnja dobička še vedno znatno nižja od stopnje dobička, ki naj bi jo industrija Skupnosti dosegla v odsotnosti dampinškega uvoza, tj. 9 %. Zato se lahko ugotovi, da si je industrija Skupnosti delno opomogla od škodljivega dampinga, vendar je še vedno v občutljivem položaju.

(114) Po razkritju ugotovitev sta en proizvajalec in ena zainteresirana stran trdila, da je na negativen razvoj nekaterih kazalnikov škode vplivalo dejstvo, da je en proizvajalec Skupnosti v Franciji v obravnavanem obdobju prenehal proizvajati pepeliko. Ker je ta francoski proizvajalec leta 2001 prenehal proizvajati pepeliko in ker bi njegova vključitev v analizo škode za navedeno leto zgolj izkrivila primerljivost podatkov, je treba poudariti, da informacije v zvezi z navedenim proizvajalcem Skupnosti nikoli niso bile vključene med kazalnike škode.

2.4. Obseg uvoza in uvozne cene iz drugih tretjih držav

(115) Obseg uvoza pepelike iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju povečal s približno 1 016 000 ton v letu 2001 na 1 255 000 ton v OP. To ustreza povečanju za 24 %. Večji del povečanja se pripisuje uvozu iz Izraela in Jordanije. Poudariti je treba, da so iz Izraela pretežno uvažale družbe, povezane z industrijo Skupnosti.

Uvoz iz drugih tretjih držav v tisoč tonah | 2001 | 2002 | 2003 | OP | Sprememba v 2001–OP |

Izrael | 552 | 745 | 740 | 643 | +17% |

Jordanija | 140 | 180 | 210 | 278 | +99% |

Kanada | 225 | 184 | 174 | 203 | -10% |

Druge države | 91 | 96 | 95 | 128 | -55% |

Skupaj | 1 016 | 1 209 | 1 223 | 1 255 | +24% |

(116) Tržni delež uvoza iz drugih tretjih držav se je rahlo povečal s 14 % v letu 2001 na 15 % v letu 2004. Iz teh držav se je pretežno uvažalo v EU-15.

(117) Glede na podatke Eurostata se je povprečna prodajna cena za ta uvoz znižala s 134,94 EUR/tono v letu 2001 na 127,24 EUR/tono v OP, vendar so vedno presegale cene industrije Skupnosti in so bile znatno višje od cen pepelike s poreklom iz Rusije in Belorusije. Podrobnejši razvoj dogodkov:

Povprečne uvozne cene iz drugih tretjih držav (EUR/tono) | 2001 | 2002 | 2003 | OP | Sprememba v 2001–OP |

Izrael | 119,80 | 126,25 | 127,17 | 125,16 | +4% |

Jordanija | 170,55 | 145,41 | 123,69 | 117,02 | -31% |

Kanada | 139,83 | 137,12 | 120,46 | 127,51 | -9% |

Druge države | 159,95 | 142,94 | 158,24 | 157,76 | -1% |

Skupaj | 134,94 | 132,10 | 128,03 | 127,24 | -6% |

(118) Iz zgoraj navedenega sledi, da uvoz iz tretjih držav ni vplival na trenutno stanje industrije Skupnosti, zlasti zaradi višjih stopenj cen in dokaj stabilnega tržnega deleža.

2.5. Izvozne dejavnosti industrije Skupnosti

(119) Izvoz pepelike industrije Skupnosti v tretje države se je razvijal pozitivno. Celotno povečanje izvoza v obravnavanem obdobju znaša 23 %. Izvoz tako nima negativnega vpliva na stanje industrije Skupnosti. Podrobnejši razvoj dogodkov v obravnavanem obdobju:

Obseg izvoza industrije Skupnosti | 2001 | 2002 | 2003 | OP |

Indeks | 100 | 107 | 127 | 123 |

3. Sklep o nadaljevanju ali ponovitvi škode

3.1. Trenutno stanje industrije Skupnosti

(120) Kot je omenjeno v uvodni izjavi (90), se je potrošnja pepelike v Skupnosti v obravnavanem obdobju povečala za približno 11 % in dosegla najvišjo raven v letu 2004.

(121) Medtem ko se je tržni delež industrije Skupnosti zmanjšal za 9 %, se je tržni delež zadevnih držav v obravnavanem obdobju povečal za 23 %.

(122) Tržni delež drugih tretjih držav se je povečal za 1 odstotno točko na raven 15 % pri cenah, ki ne nelojalno nižajo prodajne cene industrije Skupnosti. Zato se šteje, da uvoz iz drugih tretjih držav ni bistveno vplival na gospodarsko stanje industrije Skupnosti v OP.

(123) Hkrati je bil razvoj gospodarskih razmer industrije Skupnosti mešan, številni kazalniki škode, kot je tržni delež, in naložbe so bili negativni, medtem ko so se drugi, kot je proizvodnja, obseg prodaje, prodajne cene in dobičkonosnost, izboljšali.

(124) Preiskava je pokazala obstoj neobičajno nizkih uvoznih cen, ki so še naprej dampinške in so negativno vplivale na obseg prodaje, tržni delež in posledično na dobičkonosnost industrije Skupnosti. Na negativni učinek na obseg prodaje kaže dejstvo, da je bilo v obravnavanem obdobju povečanje obsega prodaje industrije Skupnosti (+1 %) v primerjavi s povečanjem potrošnje na trgu Skupnosti (+11 %) zelo majhno. Le v zadnjih šestih mesecih OP so se razmere glede uvoznih cen nekoliko izboljšale, ker so se te cene dvignile zaradi veljavnih zavez.

(125) Na splošno industriji Skupnosti še vedno grozi, da se bo škodljiv damping nadaljeval, če se bo dovolila ukinitev ukrepov.

(126) Na podlagi zgornjih elementov je bilo ugotovljeno, da ni mogoče določiti nobenih jasnih ugotovitev o nadaljevanju škodljivega dampinga. Zato se je preučilo, ali obstaja verjetnost ponovitve škode.

3.2. Verjetnost ponovitve škode

(127) Ugotovljeno je bilo (glej uvodno izjavo (84)), da bi se dampinški uvoz iz zadevnih držav znatno povečal, če bi se ukrepi razveljavili. Vsekakor je trg Skupnosti privlačen zaradi geografske bližine v primerjavi z drugimi glavnimi izvoznimi trgi (Brazilija, Kitajska in Indija) in ima ugodnejše plačilne pogoje. Poleg tega absorbirajo domači trgi izvoznih proizvajalcev le omejene dele njihove proizvodnje.

(128) Proizvodna zmogljivost v Belorusiji in Rusiji je v obravnavanem obdobju ostala precej nespremenjena s skupaj 20 milijoni ton pepelike, kar je približno 33 % svetovne zmogljivosti in približno 250 % potrošnje Skupnosti. Načrtovane so nadaljnje pomembne naložbe za povečanje proizvodne zmogljivosti. Poleg tega ima Rusija še proste proizvodne zmogljivosti.

(129) Poleg tega so k delnemu okrevanju industrije Skupnosti, opisanem v uvodni izjavi (113), v veliki meri pripomogli protidampinški ukrepi. Okrevanje bi ob razveljavitvi ukrepov bilo ogroženo. Razveljavitev ukrepov bi privedla do prodaje čedalje večjih količin pepelike iz zadevnih držav na trgu pepelike v Skupnosti. Takšno povečanje prodaje se lahko doseže zgolj z nelojalnim nižanjem obstoječih ravni cen. Takšno nelojalno nižanje ravni cen bo neizogibno povzročilo padec prodajnih cen in zmanjšalo dobičkonosnost industrije Skupnosti ter tako povzročilo škodo.

3.3. Sklep o ponovitvi škode

(130) Kot je prikazano zgoraj, ostaja industrija Skupnosti občutljiva in šibka. V uvodni izjavi (81) je bilo ugotovljeno, da bo dodatna proizvodnja verjetno iz Belorusije in Rusije izvožena v Skupnost, če bodo ukrepi prenehali veljati. Ker bo verjetno šlo za izvoz po dampinških cenah, bi to povzročilo poslabšanje prodaje industrije Skupnosti, njenih tržnih deležev, prodajnih cen in posledično tudi poslabšanje finančnega stanja. Na tej podlagi se zato ugotavlja, da bi prenehanje veljavnosti ukrepov zelo verjetno povzročilo poslabšanje še vedno šibkega stanja industrije Skupnosti in ponovitev škode. Zato se predlaga, da je sedanje protidampinške ukrepe treba ohraniti.

E. INTERES SKUPNOSTI

1. Uvod

(131) V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo preučeno, ali bi bilo podaljšanje obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Skupnosti kot celote ali ne. Določitev interesa Skupnosti je temeljila na presoji vseh različnih interesov, kot je interes industrije Skupnosti, uvoznikov in uporabnikov zadevnega izdelka. Za oceno verjetnega učinka nadaljnja veljavnosti ukrepov so službe Komisije pozvale vse zgoraj navedene zainteresirane stranke, da predložijo informacije.

(132) Treba je opozoriti, da sta se sprejetje in ohranitev ukrepov v prejšnji preiskavi obravnavala, kot da nista v nasprotju z interesom Skupnosti.

(133) Zaradi velikega števila uvoznikov je bilo sklenjeno, da se uporabi vzorčenje. Vprašalniki za vzorčenje so bili poslani 21 uvoznikom/uporabnikom in vsi so jih izpolnili. V vzorec je bilo vključenih 5 uvoznikov Skupnosti. V skladu s členom 17 osnovne uredbe je vzorec zajemal več kot 80 % celotnega uvoza in je predstavljal največji reprezentativni obseg uvoza, ki ga je mogoče dovolj dobro preiskati v času, ki je na voljo. Vseh pet uvoznikov, vključenih v vzorec, je v celoti izpolnilo vprašalnik.

(134) Uporabnikom je bilo poslanih skupaj 23 vprašalnikov, 7 od njih pa jih je izpolnilo. Vprašalniki so bili poslani tudi organizacijam uvoznikov/uporabnikov. Na vprašalnik je odgovorilo Evropsko združenje uvoznikov umetnih gnojil (European Fertilizer Import Association – EFIA) in več združenj uporabnikov v različnih državah članicah.

(135) Na podlagi tega je bilo preučeno, ali obstajajo kljub ugotovitvam o nadaljevanju dampinga in ponovitvi škodljivega dampinga utemeljeni razlogi, na podlagi katerih bi sklepali, da ohranitev ukrepov v tem posebnem primeru ni v interesu Skupnosti.

2. Interesi industrije Skupnosti

(136) V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je industrija Skupnosti trdna in konkurenčna, vendar je še vedno v občutljivem položaju. Razlog za to je delno manjši tržni delež v Skupnosti in tudi nezadovoljiv položaj v zvezi z dobičkom, ki še ni ponovno dosegel običajne in stalne stopnje, ki podpira visoke naložbe, potrebne za ponovno zagotovitev dolgoročnih učinkovitih možnosti za industrijo.

(137) Združenje sindikatov rudarjev v Skupnosti in Splošni sindikat delavcev v Združenem kraljestvu sta menila, da industrija Skupnosti zagotavlja pomemben obseg delovnih mest v Skupnosti, ki bi bil ogrožen, če bi bili ukrepi ukinjeni.

(138) Glede na gospodarske težave, ki jih je imela v preteklosti industrija Skupnosti, in še vedno spremenljive razmere na trgu, kot so vladale med OP, se šteje, da bi bil položaj industrije Skupnosti ogrožen, če bi bil dovoljen iztek veljavnosti ukrepov. S tem je povezana velika verjetnost, da bi se stanje industrije Skupnosti ponovno poslabšal glede na trenutno zmerno dobičkonosen položaj. Zato bi se lahko zelo zmanjšale naložbe in število zaposlenih.

(139) Če pa se ukrepi ohranijo, bo industrija Skupnosti imela možnost, da si dodatno opomore in si zlasti zagotovi možnost, ki omogoča naložbe, potrebne za zagotovitev dolgoročne trdnosti in konkurenčnosti industrije. Nadaljnja veljavnost ukrepov je zato v interesu industrije Skupnosti.

3. Interesi uvoznikov (trgovcev)

(140) Sodelujoči uvozniki pepelike so bili na splošno proti podaljšanju protidampinških ukrepov. Menili so, da bi imela nadaljnja veljavnost ukrepov s prekinitvijo povezav z njihovimi tradicionalnimi dobavitelji negativen vpliv, zlasti če bi se prekinile zaveze. Menili so tudi, da bi lahko s podaljšanjem dajatev proizvajalci Skupnosti prevzeli prevladujoč položaj na trgu Skupnosti in bi se zato svobodna konkurenca v Skupnosti zmanjšala na najnižjo stopnjo, zaradi česar bi se cene v Skupnosti še bolj povišale. Eden od uvoznikov pa je menil, da zagotavlja trenutno položaj z veljavnimi ukrepi pravilen razvoj trga. Zato je zahteval, da se protidampinški ukrepi ohranijo.

(141) Čeprav je bila večina pepelike iz zadevnih držav uvožena v EU-15 v skladu z režimom oprostitev pri aktivnem oplemenitenju, so širitvene zaveze omogočale dajatev prost uvoz iz zadevnih držav pod nekaterimi pogoji. Poleg tega je bil uvoz iz drugih tretjih držav je bil s 15-odstotnim tržnim deležem precej stalen. Zato je bila konkurenca na trgu Skupnosti precejšnja in nobenega razloga ni, na podlagi katerega bi lahko pričakovali spremembo takšnega stanja. Trditev o domnevnem prevladujočem položaju industrije Skupnosti je zato treba zavrniti.

(142) Po razkritju ugotovitev je več zainteresiranih strani vztrajalo, da bi nadaljevanje ukrepov ustvarilo nekonkurenčno okolje, v katerem bi industrija Skupnosti imela prevladujoč položaj. V zvezi s tem je treba opozoriti, da med preiskavo nič ni pokazalo na to, da so ukrepi, poleg zmanjšanja učinkov škodljivega dampinga, znatno vplivali tudi na konkurenčnost v korist industrije Skupnosti. Nasprotno, uvoz iz zadevnih držav se je celo povečal, uvoz iz drugih tretjih držav pa še vedno pomeni znaten delež na trgu Skupnosti. Zato se zdi, da noben element ne kaže na to, da bi nadaljevanje ukrepov povzročilo izkrivljanje konkurenčnosti na trgu Skupnosti.

(143) Trditev v zvezi z domnevno težkim dostopom trgovcev do uvožene pepelike ni bila dokazana. Zato je bilo treba to zahtevo zavrniti.

(144) Treba je tudi opozoriti, da uvozniki (trgovci) pepelike pogosto uvažajo tudi druge izdelke. Glavna dejavnost nekaterih uvoznikov je trgovanje s pepeliko, pri drugih uvoznikih pa trgovanje s pepeliko pomeni le 10 % poslovanja. Poleg tega so uvozniki, katerih zdajšnja glavna dejavnost je povezana s pepeliko, navedli, da bi se lahko preusmerili v druge izdelke, po katerih povprašuje njihova mreža kupcev, zlasti v druga gnojila. Vendar sta po razkritju končnih ugotovitev en uvoznik in eno združenje uvoznikov trdila, da so nekateri uvozniki močno odvisni od uvoza pepelike iz Belorusije in bi se zelo težko preusmerili na druge vire dobave, če bi se ukrepi ohranili. Ugotovljeno pa je bilo, da preusmeritev na druge vire dobave, na primer na industrijo Skupnosti ali na uvoz iz drugih držav razen Belorusije predstavlja resnično možnost za uvoznike. Čeprav ta preusmeritev lahko vpliva na ekonomske in finančne rezultate teh uvoznikov, se šteje, da to na njihovo raven dobičkonosnosti ne bi vplivalo toliko, da bi ogrozilo njihovo dolgoročno sposobnost preživetja. Glede na vse argumente, ki so jih predložili uvozniki, se sklene, da so učinki protidampinških ukrepov na finančno stanje uvoznikov razmeroma omejeni. Na podlagi preverjenih odgovorov na vprašalnik je bilo ugotovljeno, da obstoječi protidampinški ukrepi zaenkrat niso negativno vplivali na dobičkonosnost uvoznikov. Zato ni razlogov, da bi se takšen položaj bistveno spremenil, če bi se ukrepi ohranili.

(145) Zato se sklene, da nadaljnja veljavnost ukrepov ne bi znatno vplivala na položaj uvoznikov (trgovcev).

4. Interesi uporabnikov

4.1. Kmetje

(146) Neposredni uporabniki pepelike kot gnojila (kmeti) niso sodelovali, čeprav je njihova predstavniška organizacija prejela vprašalnik. Vseeno je eno od združenj kmetov v eni od držav članic menilo, da bi protidampinške dajatve škodljivo vplivale na položaj kmetov na konkurenčnem trgu, kjer so uvozne cene snovi, kot so gnojila, administrativno določene, cene uvoženih živil pa ne.

(147) To trditev je treba zavrniti, ker protidampinški ukrepi ne obravnavajo splošnih vprašanj v zvezi s kmetijsko politiko. Namen protidampinških preiskav je le ponovna vzpostavitev stanja poštene trgovine po obstoju škodljivega dampinga. Ker ni bila predložena nobena druga tehtna trditev in nobena navedba, da bi bil učinek obstoječih protidampinških ukrepov negativen za kmete, je treba skleniti, da nadaljevanje protidampinških dajatev ne bo bistveno negativno vplivalo na kmete.

4.2. Proizvajalci gnojil

(148) Uporabniki, ki so izpolnili vprašalnik, so bili proizvajalci gnojil, ki kupujejo pepeliko pri industriji Skupnosti in jo tudi uvažajo iz zadevnih držav ali tretjih držav. Pepeliko uporabljajo kot surovino za proizvodnjo gnojil, ki pogosto vsebujejo tri različna hranila: nitrogen, fosfat in pepeliko (gnojila NPK ali sestavljena gnojila). This means that potash is one of the cost elements for their final products, representing between 15 and 30% of the production cost. Med obravnavanim obdobjem so se proizvodni stroški gnojil, ki vsebujejo pepeliko, leta 2002 in 2003 znatno zmanjšali, potem pa so se med OP nekoliko povečali, pri čemer niso dosegli prevladujočih stopenj iz leta 2001. Zato je mogoče skleniti, da protidampinški ukrepi za pepeliko niso znatno vplivali na stroškovno strukturo proizvajalcev gnojil.

(149) Večina teh uporabnikov je bila enako kot uvozniki proti nadaljevanju veljavnosti ukrepov. Vendar je en proizvajalec gnojil opozoril, da je tudi nadaljnji obstoj proizvajalcev pepelike v Skupnosti in zunaj nje v njegovem interesu.

(150) Ker konkurenčni proizvajalci gnojil v tretjih državah ne plačujejo protidampinških dajatev za nakup pepelike, so proizvajalci pepelike Skupnosti tudi trdili, da ne morejo konkurirati cenam končnega izdelka, ki ga ponujajo tuji konkurenti. Vendar je treba v zvezi s tem opozoriti, da lahko proizvajalci gnojil Skupnosti uvažajo v skladu z režimom oprostitev pri aktivnem oplemenitenju, tj., ne da bi plačevali protidampinške dajatve. Poleg tega je treba opozoriti, da so na voljo tudi drugi viri ponudbe v tretjih državah, za katere ne veljajo protidampinški ukrepi, in v Skupnosti. S preiskavo tudi ni bilo ugotovljeno, da ti uporabniki niso mogli konkurirati z uvoženim sestavljenim gnojilom na trgu Skupnosti.

(151) Na podlagi zgoraj navedenega se sklene, da ukrepi niso znatno negativno vplivali na položaj uporabnikov. Vpliv ukrepov na dobičkonosnost proizvajalcev gnojil med obravnavanim obdobjem je bil najmanjši in predložene niso bile nobene prvine, ki bi kazale na to, da bi se takšen položaj spremenil, če bi ukrepe ohranili. Zato se sklene, da takšni interesi uporabnikov ne preprečujejo nadaljevanja veljavnosti ukrepov.

5. Posledice za konkurenco na trgu Skupnosti

(152) Ukrepi v zdajšnji obliki so nedvomno imeli stabilizirajoč vpliv na industrijo Skupnosti, ki je lahko končala obdobje poslovanja z izgubo in ponovno dosegla zmerno dobičkonosen položaj. Takšnega razvoja ne bi bilo mogoče doseči brez ukrepov. Vseeno ne bi mogel preprečiti nadaljnje koncentracije trga, ki se kaže tudi s prevzemom dveh proizvajalcev Skupnosti s strani družbe ICL Group iz Izraela. Poleg tega je leta 2001 francoska industrija pepelike zaradi izčrpanja rudnikov prenehala delovati; po mnenju uvoznikov in uporabnikov je takšen razvoj povzročil dejansko duopol na trgu EU s kombiniranim tržnim deležem, ki presega 70 %, v EU-15 pa presega celo 80 %. Zato so menili, da so trenutni ukrepi vplivali na trg tako, da so ovirali konkurenco.

(153) Takšno trditev je treba zavrniti, ker so trenutni ukrepi industriji Skupnosti omogočili, da ohrani svoje dejavnosti in si delno opomore od učinkov škodljivega dampinga. Brez ukrepov bi se verjetno še bolj zmanjšala konkurenca, ker bi bili proizvajalci Skupnosti prisiljeni ustaviti proizvodnjo pepelike. Zato nadaljevanje veljavnosti ukrepov preprečuje nadaljnje zmanjšanje konkurence tako, da omogoča preživetje in nadaljnjo konkurenčnost industrije Skupnosti.

(154) Opozoriti je tudi treba, da je navzočnost več drugih konkurentov iz tretjih držav in tudi zadevnih držav na trgu Skupnosti zagotovila konkurenco na trgu Skupnosti in ni nobenega razloga za domnevo, da se bi to spremenilo, če bi se ukrepi ohranili.

6. Sklep o interesu Skupnosti

(155) Na podlagi analize različnih vključenih interesov je po eni strani mogoče skleniti, da bo nadaljevanje veljavnosti protidampinških ukrepov verjetno povzročilo stalen in predvidljiv razvoj v zvezi s trgom Skupnosti s pepeliko, ki bo industriji Skupnosti omogočil, da si dodatno opomore in ostane konkurenčna pod poštenimi konkurenčnimi pogoji. Če ne bi bila zagotovljena ustrezna zaščita industrije Skupnosti pred dampinškim uvozom, po drugi strani najverjetneje ne bi več dosegala majhne dobičkonosnosti zadnjih let in njen položaj bi se resno poslabšal. Če ukrepi ne bi več veljali, bi industrija Skupnosti dejansko najverjetneje morala postopno zapustiti trg, njegov večji del pa bi prevzeli beloruski in ruski izvozniki, zaradi česar bi uvozniki, kmetje in uporabniki v Skupnosti imeli vedno bolj omejeno izbiro virov pepelike. Zato so ugodnosti za industrijo Skupnosti, ki izhajajo iz nadaljevanja veljavnosti ukrepov proti škodljivemu dampingu, znatno večje kot cenovna prednost za uvoznike, ki bi jo dosegli, če bi bil dopuščen iztek veljavnosti protidampinških ukrepov.

(156) Neugodnost za uporabnike in končne uporabnike v primeru podaljšanja ukrepov se šteje za zelo omejeno v primerjavi z možnostjo, da se vzpostavi stabilna industrija Skupnosti. Pravzaprav podaljšanje ukrepov ne spremeni sedanjih tržnih pogojev, ki ne vplivajo znatno na uporabnike. Možni negativni vplivi na položaj industrije Skupnosti prevladajo nad morebitnim bremenom za uporabnike in končne uporabnike, ki se ne bo razlikoval od zdajšnjega položaja. Zato se sklene, da ni nobenih nujnih razlogov proti podaljšanju veljavnosti obstoječih protidampinških ukrepov.

F. TRAJNOST SPREMENJENIH OKOLIŠČIN

(157) V okviru vmesnega pregleda v zvezi z uvozom pepelike iz Belorusije je bilo tudi preverjeno, ali za spremenjene okoliščine ob upoštevanju prvotne preiskave o dampingu lahko velja, da so trajne v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe.

(158) S primerjavo normalnih vrednosti in izvoznih cen med prejšnjo in sedanjo preiskavo je bilo ugotovljeno, da se je ob upoštevanju primerljivih vrst izdelka normalna vrednost precej povišala, vendar se je povprečna izvozna cena še bolj povišala, kar je povzročilo znižanje stopnje dampinga. V zvezi z beloruskimi izvoznimi cenami za druge trge je bilo ugotovljeno, da so na splošno usklajene z izvoznimi cenami za trg EU. Nobenega dokaza ni, da ne bo izvoz iz Belorusije potekal po dampinških cenah, in sicer še na nižji stopnji kot v preteklosti. Z upoštevanjem navedenega se lahko upravičeno zanesljivo ugotovi, da je nova nižja stopnja dampinga trajna.

(159) Glede na te dejavnike je primerno spremeniti obstoječe ukrepe v zvezi z Belorusijo z znižanjem stopnje dampinga na stopnjo, določeno v tej preiskavi.

(160) Glede na člen 9(4) osnovne uredbe vsota protidampinške dajatve ne sme presegati določene stopnje dampinga, vendar mora biti manjša od te stopnje, če bi bila manjša dajatev primerna za odpravo škode industrije Skupnosti. Ker so bile obstoječe dajatve za Belorusijo izračunane na podlagi stopnje dampinga in ker je nova stopnja dampinga nižja od prejšnje, je treba dajatev prilagoditi nižji stopnji dampinga, določeni v tej preiskavi, in sicer 27,5%.

H. ZAVEZA

(161) Po razkritju končnih ugotovitev je proizvajalec izvoznik iz Belorusije ponudil cenovno zavezo.

(162) Običajno Komisija ne sprejme zavez od družb, ki ne izpolnjujejo meril za tržnogospodarsko obravnavo ali individualno obravnavo, ker zaveze od takšnih družb ne štejejo za praktične. Ne glede na to se v posebnih okoliščinah zaveze od takšnih družb lahko sprejmejo. Te okoliščine zahtevajo zlasti sodelovanje državnih organov v državi izvoznici pri zagotavljanju upoštevanja pogojev zaveze.

(163) Ključni dejavnik pri sprejetju kakršne koli zaveze je, da ta omogoča zaupanje med Skupnostjo in strankami zaveze. Pri tem je treba opozoriti, da je Svet s skupnim s/tališčem 2005/276/SZVP[12] in z Uredbo Sveta (ES) št. 765/2006[13] uvedel nekatere omejevalne ukrepe za predsednika Lukašenka in nekatere beloruske uradnike. Opozoriti je treba tudi, da je družba Belaruskali v celoti v državni lasti, zaradi česar imajo trenutni organi oblasti neposreden in odločilen vpliv na njeno delovanje. Ker Komisija ni menila, da med Skupnostjo in vsemi strankami zaveze obstaja zaupanje, je bilo sklenjeno, da zaveza, ki jo je ponudil Berluskali, ni praktična. Zato je bila ponudba zavrnjena.

G. PROPOSED DUTIES

(164) Glede na sklepe v zvezi z nadaljevanjem dampinga, zaradi verjetnosti ponovitve škode in v interesu Skupnosti, je treba uvesti ukrepe za uvoz iz Belorusije in Rusije, da bi preprečili ponovitev škode, ki bi jo dampinški uvoz povzročil industriji Skupnosti.

1. Rusija

(165) Glede na zgornje ugotovitve in v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je treba ohraniti ukrepe za uvoz kalijevega klorida s poreklom iz Rusije, ki jih uvaja Uredba Sveta (EGS) št. 3068/92, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1891/2005.

(166) Zaveze, ki sta jih ponudila ruska proizvajalca, so bile sprejete v okviru delnih vmesnih pregledov, sklenjenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1891/2005.

2. Belorusija

(167) Glede na zgornje ugotovitve in v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe je treba ukrepe za uvoz kalijevega klorida s poreklom iz Belorusije spremeniti. Obstoječi ukrepi za Belorusijo vključujejo fiksne zneske od 19,51 EUR/tono do 48,19 EUR/tono, odvisno od vrste izdelka. Vendar je bilo med sedanjim obdobjem preiskave ugotovljeno, da je bil celoten izvoz družbe Belaruskali omejen na vrste izdelkov, uvrščene pod dve oznaki KN. Skladno s tem glede na informacije o drugih vrstah izdelkov in glede na to, da je videti, da se posebne vrste pepelike najbolj tržijo, velja nadomestitev vseh fiksnih zneskov z dajatvijo ad valorem ali minimalno uvozno ceno, ki temelji na tržnih razmerah, ki veljajo v OP na trgu s pepeliko, kot najbolj smiseln pristop.

(168) Ker je ugotovljena stopnja dampinga nižja od stopnje škode, določene v prejšnji preiskavi, je treba določiti dajatev ad valorem na stopnji dampinga, ki je 27,5 %.

(169) Glede na posebne tržne pogoje, ki prevladujejo na trgu s pepeliko, namreč povišanje izvoznih cen zadevnega izdelka med letom 2003 in OP, povišanje, ki se je dejansko nadaljevalo leta 2005 in 2006, je bilo ocenjeno kot primerno naložiti ukrepe v obliki minimalne uvozne cene („MIP“) (i) na podlagi ugotovitev iz obdobja preiskave ob odpravi posledic škodljivega dampinga, ugotovljenega za vrste izdelkov, uvrščenih pod oznake KN 3104 20 50 (oznaki TARIC 3104 20 50 10 in 3104 20 50 90) in 3104 20 90 (oznaka TARIC 3104 20 90 00), uvoženih v Skupnost med OP, kar je pomenilo najbolje prodajane vrste izdelkov, ki se utegnejo uvažati v Skupnost tudi med OP, zajetim v razširjenih ukrepih, ter (ii) glede na tveganje izogibanja ukrepu, povezanim s posebnimi okoliščinami iz gornje uvodne izjave (163) do količinske zgornje meje, nad katero mora veljati dajatev ad valorem v višini 27,5 %. Ista dajatev ad valorem mora veljati tudi za uvoz, ki spada pod količinsko zgornjo mejo, če se minimalna uvozna cena ne spoštuje ali če je uvoz izdelka, za katerega veljajo ukrepi, predložen za sprostitev v prosti promet, uvrščen pod tiste oznake KN, za katere ne velja minimalna uvozna cena (tj. oznake KN 3104 20 10, ex 3105 20 10 (oznaki TARIC 3105 20 10 10 in 3105 20 10 20), ex 3105 20 90 (oznake TARIC 3105 20 90 10 in 3105 20 90 20), ex 3105 60 90 (oznaki TARIC 3105 60 90 10 in 3105 60 90 20), ex 3105 90 91 (oznaki TARIC 3105 90 91 10 in 3105 90 91 20), ex 3105 90 99 (oznaki TARIC 3105 90 99 10 in 3105 90 99 20).) Zato je treba določiti količinsko zgornjo mejo s sklicevanjem na zadnjo količino izvoza v letu 2005 beloruskega izvoznika v Skupnost, saj je to količina izvoza, ki jo izvoznik lahko doseže brez do izogibanja MIP. Na tej osnovi je treba kot količinsko zgornjo mejo za minimalno uvozno ceno določiti 700 000 ton blaga, sproščenega v prosti promet, na leto.

(170) Zaradi upoštevanja dejstva, da se izdelki dostavljajo v skladu s pogoji DAF in CIF (pristanišče Skupnosti) (kakor je opredeljeno v Incoterms 2000) ter se stroški prevoza, pretovarjanja in natovarjanja, vključeni v fakturirane cene, znatno razlikujejo glede na to, ali gre za prevoz po kopnem do kopenske meje Skupnosti (pod pogoji DAF) ali za pomorski prevoz preko morskih pristanišč v tretjih državah do pristanišča Skupnosti (pogoji CIF (pristanišče Skupnosti)), morajo za ti dve vrsti dobavnih pogojev veljati različne MIP.

(171) Svet potrjuje, da je za uvedbo količinske zgornje meje potreben sistem vodenja, ki ga pred začetkom veljavnosti te uredbe ni mogoče vzpostaviti. Svet glede na zapletenost zadeve meni, da je primerno, da Komisija z uredbo določi pogoje in načine izvajanja sistema vodenja zgornje meje, kakor hitro bo to tehnično mogoče.

(172) Svet prav tako potrjuje, da je tveganje izogibanja, omenjenega v uvodni izjavi (169), kratkoročno omejeno, saj uredba, ki spreminja sedanjo obliko in raven ukrepa, začne veljati šele v drugi polovici leta 2006, znatno povečanje izvoza zadevnega izdelka pa kratkoročno pomeni logistične težave. Zato se glede na tehnične težave, omenjene v uvodni izjavi (171), in glede na omejeno tveganje izogibanja šteje kot primerno, da se količinska zgornja meja v tej fazi ne uvede. Zato morajo MIP in dajatev ad valorem , kakor je razloženo v uvodni izjavi (169), veljati od začetka veljavnosti te uredbe.

(173) Če pa bi količina, sproščena v prosti promet, kakor je ugotovila Komisija na podlagi podatkov, zbranih v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe, v katerem koli koledarskem letu ali preostanku leta 2006 na osnovi pro rata temporis , znatno presegla 700 000 ton, kar odraža tradicionalno količino, kakor je ugotovljeno v uvodni izjavi (169), in iz razlogov, navedenih v omenjeni izjavi ter s sklicevanjem na posebne okoliščine, opisane v uvodni izjavi (163), mora Komisija Svetu predložiti predlog za uvedbo dajatve ad valorem glede vseh izdelkov, ki spadajo v opredelitev izdelka te preiskave.

(174) Za zagotovitev učinkovitega spoštovanja MIP je treba uvoznike opozoriti na to, da kadar se po preverjanju po uvozu ugotovi, da (i) je neto cena franko meja Skupnosti (tj. neto carine in vsi stroški po uvozu, na primer stroški pretovarjanja in natovarjanja ter stroški prevoza), ki jo je dejansko plačala prva neodvisna stranka v Skupnosti (cena po uvozu), nižja od neto cene franko meja Skupnosti, pred plačilom dajatve, ki izhaja iz carinske deklaracije; in je (ii) cena po uvozu nižja kot MIP, velja dajatev ad valorem retroaktivno za zadevne opravljene posle. Kadar se ugotovijo znaki napačne deklaracije, morajo carinski organi o tem nemudoma obvestiti Komisijo.

(175) V tej zvezi se navaja sklicevanje na Uredbo Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti[14], med drugim na člen 78, v skladu s katerim lahko carinski organi pregledajo trgovinske dokumente in podatke v zvezi z uvozom ali izvozom za zadevno blago ali v zvezi z naknadnimi trgovinskimi posli, povezanimi z navedenim blagom. Taki pregledi se lahko izvajajo v prostorih deklaranta, katere koli druge osebe, ki je neposredno ali posredno poslovno povezana z omenjenimi posli ali katere koli druge osebe, ki poseduje navedeni dokument in podatke za poslovne namene –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz kalijevega klorida, ki je uvrščen pod oznake KN 3104 20 10, 3104 20 50, 3104 20 90, in na uvoz posebnih zmesi (tj. kalijevega klorida, ki vsebuje dodatne gnojilne elemente, z deležem kalija, računanega kot K2O, z deležem, ki je enak ali presega 35 mas. % do vključno 62 mas. % v suhem brezvodnem proizvodu), ki je uvrščen pod oznake KN ex 3105 20 10 (oznaki TARIC 3105 20 10 10 in 3105 20 10 20), ex 3105 20 90 (oznaki TARIC 3105 20 90 10 in 3105 20 90 20), ex 3105 60 90 (oznaki TARIC 3105 60 90 10 in 3105 60 90 20), ex 3105 90 91 (oznaki TARIC 3105 90 91 10 in 3105 90 91 20), ex 3105 90 99 (oznaki TARIC 3105 90 99 10 in 3105 90 99 20), s poreklom iz Belorusije in Rusije.

Člen 2

1. Stopnja protidampinške dajatve, veljavne za neto ceno franko meja Skupnosti, pred plačilom dajatve, izdelka iz odstavka 1, s poreklom iz Belorusije, je 27,5 %. Uporablja se pod spodaj določenimi pogoji:

(a) Dajatev se obračunava za izdelke, uvrščene pod oznaki KN 3104 20 50 in 3104 20 90 (dodatna oznaka TARIC A999), razen kadar

– je neto cena franko meja Skupnosti, pred plačilom dajatve, izdelka enaka ustrezni minimalni uvozni ceni iz Priloge I ali višja od nje in

– skupna količina izdelkov iz Priloge I, sproščena v prosti promet, kumulativno ni dosegla 700 000 ton.

Komisija čim prej z uredbo določi pogoje in načine za izvajanje sistema vodenja zgornje meje.

b) Dajatev se obračunava za izdelke, uvrščene pod oznaki CN 3104 20 10, ex 3105 20 10 (oznaki TARIC 3105 20 10 10 in 3105 20 10 20), ex 3105 20 90 (oznaki TARIC 3105 20 90 10 in 3105 20 90 20), ex 3105 60 90 (oznaki TARIC 3105 60 90 10 in 3105 60 90 20), ex 3105 90 91 (oznaki TARIC 3105 90 91 10 in 3105 90 91 20), ex 3105 90 99 (oznaki TARIC 3105 90 99 10 in 3105 90 99 20).

2. Z odstopanjem od člena 2(1) do začetka veljavnosti uredbe Komisije iz odstavka 1 se dajatev uporablja:

a) Dajatev se obračunava za izdelke, uvrščene pod oznaki KN 3104 20 50 in 3104 20 90 (dodatna oznaka TARIC A999), razen kadar je neto cena franko meja Skupnosti izdelka pred plačilom dajatev enaka ustrezni minimalni uvozni ceni iz Priloge I ali višja od nje.

b) Dajatev se obračunava za izdelke, uvrščene pod oznaki CN 3104 20 10, ex 3105 20 10 (oznaki TARIC 3105 20 10 10 in 3105 20 10 20), ex 3105 20 90 (oznaki TARIC 3105 20 90 10 in 3105 20 90 20), ex 3105 60 90 (oznaki TARIC 3105 60 90 10 in 3105 60 90 20), ex 3105 90 91 (oznaki TARIC 3105 90 91 10 in 3105 90 91 20), ex 3105 90 99 (oznaki TARIC 3105 90 99 10 in 3105 90 99 20).

3. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.

Člen 3

1. Stopnja dokončne protidampinške dajatve, ki se uporablja za neto ceno franko meja Skupnosti, pred plačilom dajatve, izdelka iz odstavka 1, s poreklom iz Ruske federacije in izdelanega v družbah, naštetih v nadaljevanju, znaša:

Država | Družba | Stopnja dajatve | Dodatna oznaka TARIC |

Rusija | JSC Silvinit, Solikamsk | 23,0 % | A665 |

JSC Uralkali, Berezniki | 12,3 % | A666 |

2. Stopnja dokončne protidampinške dajatve, ki se uporablja za neto ceno franko meja Skupnosti, pred plačilom dajatve, izdelka iz odstavka 1, s poreklom iz Ruske federacije in izdelanega v vseh družbah razen tistih iz odstavka 1 (dodatna oznaka TARIC A999) je enaka fiksnemu znesku v eurih na tono KCl, prikazanem po kategorijah in kakovostih (standardna pepelika pomeni pepeliko v prahu):

Kalijev klorid, ki ne vsebuje dodatnih gnojilnih elementov:

Kategorija: | Z deležem kalija, računanega kot K2O, z deležem največ 40 mas. % v suhem brezvodnem proizvodu | Z deležem kalija, računanega kot K2O, z deležem več kot 40 mas. %, vendar največ 62 mas. % v suhem brezvodnem proizvodu | Z deležem kalija, računanega kot K2O, z deležem več kot 62 mas. % v suhem brezvodnem proizvodu |

kakovost | standardna | nestandardna (vključno z zrnato) | standardna | nestandardna (vključno z zrnato) |

oznaka KN | 3104 20 10 10 | 3104 20 10 90 | 3104 20 50 10 | 3104 20 50 90 | 3104 20 90 00 |

fiksni znesek (EUR/tono) | 19,61 | 26,01 | 29,65 | 39,33 | 40,63 |

Kalijev klorid, ki vsebuje dodatne gnojilne elemente v posebnih zmeseh:

Z deležem kalija, računanega kot K2O, z deležem najmanj 35 mas. %, vendar največ 40 mas. % v suhem brezvodnem proizvodu | Z deležem kalija, računanega kot K2O, z deležem več kot 40 mas. %, ki pa je enak ali ne presega 62 mas. % v suhem brezvodnem proizvodu |

oznaka TARIC | 3105 20 10 10, 3105 20 90 10, 3105 60 90 10, 3105 90 91 10, 3105 90 99 10 | 3105 20 10 20, 3105 20 90 20, 3105 60 90 20, 3105 90 91 20, 3105 90 99 20 |

fiksni znesek (EUR/tono) | 26,01 | 39,33 |

3. Ne glede na zgornji člen 1 se dokončna protidampinška dajatev ne uporablja za uvoz, sproščen v prosti promet v skladu s členom 4.

4. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.

Člen 4

1. Uvoženo blago, deklarirano za sprostitev v prosti promet, se oprosti protidampinških dajatev, uvedenih na podlagi člena 1, če je proizvedeno v družbah, katerih zaveze je Komisija sprejela in katerih imena so navedena v občasno spremenjenem Sklepu Komisije 2005/802/ES ter je bilo uvoženo v skladu z določbami istega sklepa Komisije.

2. Uvoz, omenjen v odstavku 1, se oprosti protidampinške dajatve, če:

(a) je blago, deklarirano in predloženo carini, natančno ustreza izdelku iz člena 1;

(b) se trgovinska faktura, ki vsebuje vsaj elemente iz Priloge II, predloži carinskim organom držav članic ob predložitvi deklaracije za sprostitev v prosti promet; ter

(c) blago, deklarirano in predloženo carini, natančno ustreza opisu na trgovinski fakturi.

Člen 5

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

PRILOGA I

Oznaka TARIC | Minimalna uvozna cena („MIP“) v eurih na tono, CIF (pristanišče Skupnosti) (*), neto cena franko meja Skupnosti, pred plačilom dajatve, za blago, dostavljeno z morskim prevozom preko morskih pristanišč tretjih držav | Minimalna uvozna cena („MIP“) v eurih na tono, DAF (*), neto cena franko meja Skupnosti, pred plačilom dajatve, za blago, dostavljeno s prevozom po kopnem |

3104 20 50 10 | 114,3 (dodatna oznaka TARIC A747) | 102,4 (dodatna oznaka TARIC A748) |

3104 20 50 90 | 125,8 (dodatna oznaka TARIC A749) | 113,0 (dodatna oznaka TARIC A750) |

3104 20 90 00 | 124,1 (dodatna oznaka TARIC A751) | 110,3 (dodatna oznaka TARIC A752) |

*) kakor je opredeljeno v Incoterms 2000

PRILOGA II

Trgovinska faktura za prodajo kalijevega klorida v Skupnost, za katero velja zaveza, vsebuje naslednje podatke:

1. naslov „TRGOVINSKA FAKTURA, KI SPREMLJA BLAGO, ZA KATERO VELJA ZAVEZA“;

2. ime družbe, ki izdaja trgovinsko fakturo in je omenjena v členu 1 Sklepa Komisije 2005/802/ES;

3. številko trgovinske fakture;

4. datum izdaje trgovinske fakture;

5. dodatno oznako TARIC, po kateri je blago na fakturi carinjeno na meji Skupnosti;

6. natančen opis blaga z naslednjimi podatki:

- številčno oznako izdelka (PCN), ki se uporablja za potrebe preiskave in zaveze (npr. PCN 1, PCN 2, itd.),

- enostavnim opisom blaga, ki ustreza zadevni PCN,

- številčno oznako izdelka družbe (CPC) (po potrebi),

- oznako KN,

- količino (navesti v tonah);

7. opis pogojev prodaje z naslednjimi podatki:

- ceno na tono,

- veljavnimi plačilnimi pogoji,

- veljavnimi dobavnimi pogoji,

- skupnimi popusti in rabati;

8. ime družbe, ki nastopa kot uvoznik v Skupnost in kateri družba neposredno izda trgovinsko fakturo, ki spremlja blago, za katero velja zaveza;

9. ime uradnika družbe, ki je izdal fakturo in naslednjo podpisano izjavo:

„Spodaj podpisani potrjujem, da je prodaja blaga, navedenega na tej fakturi, namenjena za neposredni izvoz v Evropsko skupnost, v okviru in pod pogoji iz zaveze, ki jo je ponudila [družba], Evropska komisija pa jo je sprejela s Sklepom 2005/802/ES. Izjavljam, da so podatki na tem računu popolni in točni.“

[1] UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2117/2005 (UL L 340, 23.12.2005, str. 17).

[2] UL L 308, 24.10.1992, str. 41.

[3] UL L 112, 11.5.2000, str. 4. Popravek, objavljen v UL L 2, 5.1.2001, str. 42.

[4] UL L 182, 19.5.2004, str. 23.

[5] UL L 183, 20.5.2004, str. 16. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 588/2005 (UL L 98, 16.4.2005, str. 11).

[6] UL L 143, 7.6.2005, str. 11.

[7] UL L 302, 19.11.2005, str. 14.

[8] UL L 302, 19.11.2005, str. 79.

[9] UL C 249, 8.10.2004, str. 3.

[10] UL C 89, 13.4.2005, str. 3.

[11] UL C 89, 13.4.2005, str. 7.

[12] UL L 101, 11.4.2006, str. 5.

[13] UL L 134, 20.5.2006, str. 1.

[14] UL L 302, 19.10.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 648/2005 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 117, 4.5.2005, str. 13).