SL

Bruselj, 31.5.2006

COM(2006) 269 konč.

2006/0088 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Skupnih konzularnih navodil o vizumih za diplomatska in konzularna predstavništva glede uvedbe biometričnih podatkov, vključno z določbami o organizaciji sprejema in obravnavanja vlog za izdajo vizuma

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Ozadje predloga |

Razlogi za predlog in njegovi ciljiCilj tega predloga je določiti pravno podlago za države članice, da bodo od prosilcev za vizum vzele obvezne biometrične identifikatorje – podoba obraza in deset prstnih odtisov – in oblikovati pravni okvir za organizacijo konzularnih uradov držav članic zaradi izvajanja vizumskega informacijskega sistema (VIS). Haaški program je pozval Komisijo, naj „predlaga ustanovitev skupnih prijavnih centrov, s poudarkom med drugim na možnih sinergijah, povezanih z razvojem VIS.“ Ta ukrep je bil sprejet v Akcijskem načrtu Sveta in Komisije za izvajanje Haaškega programa o krepitvi svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji. Zamisel o „skupnih prijavnih centrih“ je nastala, da državam članicam ne bi bilo treba namestiti opreme za registriranje biometričnih identifikatorjev v vsakem konzularnem uradu. Skupni prijavni centri imajo dvojno prednost: krepitev lokalnega konzularnega sodelovanja, poenostavitev in zmanjševanje stroškov za države članice, saj se sredstva lahko združijo in delijo. V zvezi s tem so države članice razpravljale tudi o drugih možnostih organiziranja postopka za predložitev vloge, da bi zmanjšale stroške uporabe biometričnih podatkov, na primer zunanje izvajanje na mestih, kjer se konzularna predstavništva srečujejo s posebej visokim številom vlog. Navedene so različne možnosti, kot je zastopanje in zunanje izvajanje; države članice lahko izbirajo med temi možnostmi v zvezi s pravilnim izvajanjem svojih pravnih obveznosti v okviru izdajanja vizumov. Predlog bo te možnosti upošteval in to bi lahko bil prvi korak k nadaljnji krepitvi usklajene uporabe Skupnih konzularnih navodil ter ob upoštevanju prihodnjih skupnih pisarn za vizume brez poseganja v prihodnjo Evropsko službo za zunanje delovanje. |

Splošno ozadjeKakor je predvideno v predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov o vizumih za kratkoročno prebivanje med državami članicami (COM(2004)835 konč.), ki ga je Komisija predložila 28. decembra 2004, bodo države članice uvedle prstne odtise in fotografije kot biometrične identifikatorje poleg alfanumeričnih podatkov o prosilcu za vizum, vlogi za vizum in s tem v zvezi sprejetih odločitev, da bodo lahko nadaljevale z zanesljivim preverjanjem in identifikacijo prosilcev za vizum. VIS je namenjen izboljšanju izvajanja skupne vizumske politike s poenostavitvijo postopka za izdajanje vizumov, preprečevanjem trgovanja z vizumi, poenostavitvijo kontrol na zunanjih mejah in krepitvijo boja proti goljufijam in znotraj ozemlja držav članic s pomočjo pri identifikaciji in vračanju nezakonitih priseljencev, z olajšanjem uporabe Uredbe (ES) št 343/2003 in s prispevanjem k preprečevanju groženj za notranjo varnost katere koli države članice. Ker bo jemanje biometričnih identifikatorjev sedaj del postopka za pridobitev vizumov, je treba spremeniti Skupna konzularna pravila, da se ustvari pravna podlaga za ta ukrep. Biometrične identifikatorje je treba jemati v skladu s standardi, določenimi v priporočilih ICAO (dok. 9303 del 1, šesta izdaja, še ni objavljeno). Ti standardi podrobno določajo, kako je treba narediti fotografijo, in določajo standarde za skeniranje prstnih odtisov. Za zagotovitev usklajenega registriranja biometričnih identifikatorjev se ne zahtevajo nadaljnje tehnične specifikacije.Ta predlog je oblikovan ločeno od splošnega preoblikovanja Splošnih konzularnih navodil, ker je pogoj za izvajanje VIS v smislu, da določa pravni okvir za zbiranje zahtevanih biometričnih identifikatorjev. Zato se predvideva sprejetje tega predloga pred preoblikovanjem v celoti. |

Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlogSkupna konzularna navodila; Odločba Sveta 2004/512/ES z dne 8. junija 2004 o vzpostavitvi vizumskega informacijskega sistema. |

Usklajenost z drugimi politikami in cilji UnijePredlog poudarja, da morajo države spoštovati temeljne pravice prosilcev za vizum zlasti glede spoštovanja varstva podatkov. Usklajen je tudi s politiko glede ustanovitve Službe za zunanje delovanje. |

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in OCENA UČINKA |

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi1) Evropski svet v Solunu 19. in 20. junija 2003 je potrdil, da „je znotraj Evropske unije potreben usklajen pristop glede biometričnih identifikatorjev ali biometričnih podatkov, na podlagi katerega bi se oblikovale usklajene rešitve za dokumente državljanov tretjih držav, potne liste državljanov Evropske unije in informacijske sisteme (VIS in SIS II)“. Komisija je 24. septembra 2003 predstavila dva predloga za spremembo enotne oblike vizumov in dovoljenj za bivanje državljanov tretjih držav.V zvezi z biometričnimi identifikatorji in pristopom, ki ga je uporabila Komisija, je v Svetu obstajalo soglasje, politični sporazum – kakor ga je zahteval Evropski svet v Bruslju 16. in 17. oktobra 2003 – pa je bil dosežen na Svetu (PNZ) 27. novembra 2003. Da bi pokazali doseženi politični sporazum, je Svet (PNZ) z dne 27. novembra 2003 v svojih sklepih navedel, da „v dogovoru s Komisijo meni, da izvedba predloga o enotni obliki vizumov zahteva dodaten pravni instrument, ki bo oblikoval zahtevo in podrobno opredelil izjeme za registriranje prstnih odtisov na nosilcu za shranjevanje podatkov enotne oblike vizumov“ in „poziva Komisijo, naj predloži zadevni predlog o spremembi Skupnih konzularnih pravil“ (CCI).Ker ni bilo mogoče potrditi tehnične izvedljivost shranjevanja biometričnih identifikatorjev na brezžičnem čipu, pritrjenim na vsako vizumsko nalepko, je Svet junija 2005 odločil, da se biometrični identifikatorji prosilcev za vizum shranijo samo v vizumskem informacijskem sistemu (VIS). Preskusi so pokazali, da vgraditev brezžičnega čipa v vsako vizumsko nalepko vodi v tako imenovane „težave kolizij“, če so več kot štirje vizumi v enem potnem listu. Čitalnik ne more več brati veljavnega vizuma.2) SCIFA (Strateški odbor za meje, priseljevanje in azil) je obravnaval izjeme od zahteve za jemanje prstnih odtisov; dve kategoriji oseb morata biti izključeni iz zahteve za jemanje prstnih odtisov: mladoletniki in osebe, katerim je fizično nemogoče vzeti prstne odtise. Te izjeme določa ta predlog.3) Na posebnem zasedanju Delovne skupine za vizume 27. januarja 2006 so države članice na podlagi delovnega dokumenta Predsedstva/Komisije (dokument iz zasedanja skupine za vizume z dne 27. januarja 2006 št. 6/06) razpravljale o vseh možnostih za organizacijo konzularnih uradov ob upoštevanju registriranja biometričnih podatkov in se prepričale, če delujejo. Obdržane so bile vse možnosti, navedene v dokumentu iz zasedanja, in zato vključene v ta predlog, razen „mobilnih enot“, ker se to zdi nerealno. |

Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj |

Glavne organizacije/izvedenci, ki so bili posvetovaniGlede uvedbe biometričnih identifikatorjev so bila upoštevana splošna priporočila, ki jih je izdala Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO). |

Ocena učinkaKer je bila ocena učinka že izvedena za VIS (Študija za razširjeno oceno učinka vizumskega informacijskega sistema, Končno poročilo, december 2004 EPEC), ki obravnava zlasti obdelavo biometričnih podatkov in organizacijo konzularnih uradov držav članic, dodatna ocena učinka za namene tega predloga ni bila izvedena. V oceni učinka za VIS se združevanje sredstev šteje za pozitiven element (stran 26/27), čeprav lahko pride do težav za konzularna predstavništva z velikim številom vlog za vizum. Na strani 30/31 so naštete prednosti skupnih prijavnih centrov: zmanjšanje trgovanja z vizumi; zmanjšanje stroškov; en osrednji dostop bi olajšal izpolnitev zahtev za varstvo podatkov in zagotovitev varnosti in zaščite podatkov; izboljšanje izvajanja skupne vizumske politike. Glede „zunanjega izvajanja“ številne države članice že izvajajo ta način brez skupnega pravnega okvira. Med razpravo na posebnem zasedanju Skupine za vizume, kot je v zvezi s tem vprašanjem navedeno zgoraj, je postalo jasno, da želijo države članice to možnost vključiti. Zainteresirane strani so navedle, da je bilo treba zaradi povečanega števila vlog na nekaterih konzularnih predstavništvih in zaradi proračunskih omejitev uvesti nove načine reševanja teh izzivov. Uporabljene so različne možnosti: od klicnega centra za sestanke do sprejema vlog za vizum. Zato je potreben skupen pravni okvir ob upoštevanju zlasti zahtev za varstvo podatkov. Prve izkušnje so pozitivne; tudi za prosilce za vizum, saj so bolje sprejeti in obravnavani. „Zunanje izvajanje“ se ne predlaga kot splošna rešitev, ampak se uporablja na določenih mestih glede na lokalne razmere. V tem okviru je prednost pravnega okvira, da postane jasno, da države članice ostajajo „upravljavci“ in zunanji ponudniki storitev „obdelovalci“ v smislu členov 16 in 17 Direktive 95/46 o varstvu podatkov. V tem smislu morajo pogodbeni pogoji z zunanjim ponudnikom storitev vsebovati obveznosti za obdelovanje podatkov v smislu te direktive.Poleg tega je program Komisije ARGO financiral pilotni projekt BIODEV, ki se je izvajal v nekaterih francoskih in belgijskih konzularnih uradih, da se preveri vpliv biometričnih podatkov na postopke za pridobitev vizumov. Rezultati preizkušenj nekaterih predvidenih rešitev so bili zelo dobri. Ta poročila so bila posredovana Svetu in Evropskemu parlamentu.Na strani 51 in naslednjih Študije VIS je bila izvedena podrobna ocena VIS z in brez biometričnih podatkov. Izbrana je bila možnost z biometričnimi podatki; zato je treba določiti pravno podlago za registriranje biometričnih identifikatorjev. Ta predlog je dodaten predlog za izvajanje VIS.Glede varstva podatkov se uporablja Direktiva 95/46. V zadevni točki predloga so bile navedene določbe o varstvu podatkov in zlasti načelo, da morajo države članice ostati odgovorne za obdelovanje in hrambo podatkov. |

Pravni elementi predloga |

Povzetek predlaganih ukrepovTreba je oblikovati pravni okvir, da se zagotovi popolno izvajanje VIS. Medtem ko bo Uredba o VIS in izmenjavi podatkov o vizumih za kratkoročno prebivanje med državami članicami ključni instrument tega pravnega okvirja, je potreben dodaten pravni instrument za registriranje biometričnih identifikatorjev prosilcev za vizum. Ta predlog zavzema nekatera stališča, ki niso zajeta v pravnem instrumentu za VIS. Ta predlog obravnava zbiranje biometričnih podatkov, medtem ko predlog VIS obravnava prenos in izmenjavo podatkov. Možnost „zunanjega izvajanja“ za sprejemanje vlog za vizum in zbiranje biometričnih podatkov sodi v okvir tega predloga. Predloga se dopolnjujeta.Da bi države članice lahko obvladovale dodatno delovno obremenitev zbiranja biometričnih podatkov prosilcev in da bi se stroški zmanjšali, so bili obravnavani organizacijski vidiki in ustvarjene nove možnosti za organizacijo postopka za pridobitev vizumov.Glede na splošno težnjo olajšanja postopka za izdajanje vizumov Komisija opozarja na splošno načelo, da mora biti prosilec samo enkrat osebno navzoč: sistem „enega obiska“ za predložitev vloge za izdajo vizuma: predložitev obrazca vloge za izdajo vizuma in jemanje biometričnih identifikatorjev mora potekati na istem mestu ob istem času. Vendar potrebe po drugem obisku v posameznih primerih ni mogoče preprečiti, zlasti v primerih, ko je pogovor nujen za preverjanje pogojev za izdajo vizumov, predvsem zakonitega namena predvidenega kratkoročnega prebivanja. |

Pravna podlagaČlen 62(2)(b)(ii). |

Načelo subsidiarnostiNačelo subsidiarnosti se uporablja, če predlog ne spada v izključno pristojnost Skupnosti. |

Države članice ciljev predloga ne morejo doseči v zadostni meri iz naslednjega(-ih) razloga(-ov): |

Skupni pravni okvir je potreben, da se določijo usklajena pravila o obveznem registriranju biometričnih identifikatorjev in se s tem omogoči delovanje VIS. |

Glede organizacije svojih konzulatov z vidika uvedbe biometričnih podatkov se morajo države članice organizirati znotraj okvira, ki ga določa pravo Skupnosti, da se doseže usklajen pristop. Ukrepi Skupnosti bodo bolje dosegli cilje predloga iz naslednjega(-ih) razloga(-ov). |

Če bi države članice oblikovale pravila za registriranje posamezno uporaba enakih standardov ne bi bila nujno zagotovljena in enaka obravnava prosilcev za vizum. Če bi na primer države članice izključile različne kategorije oseb iz zahteve jemanja prstnih odtisov, bi to odprlo vrata trgovanju z vizumi in ciljev skupne vizumske politike ne bi bilo mogoče doseči. |

Z ustanovitvijo Skupnih prijavnih centrov ali z uporabo ene od organizacijskih možnosti so države članice storile korak naprej k tesnejšemu sodelovanju. Posledica bo dodatno usklajena uporaba vizumske politike. |

Unija mora določiti skupni pravni okvir za standarde registriranja z namenom, da bodo vse države članice odvzele biometrične identifikatorje na interoperabilen način in istočasno zagotovile enako obravnavanje vseh prosilcev za vizum. Države članice morajo izbrati tehnično opremo, vendar v mejah, določenih s standardi VIS in ICAO, da se zagotovi interoperabilnost. |

Predlog je zato v skladu z načelom subsidiarnosti. |

Načelo sorazmernostiPredlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov. |

V skladu s predlogom Komisije o VIS ta predlog zavezuje vse države članice, da vzamejo biometrične identifikatorje od prosilcev za vizum. Vendar je izbira tehničnih sistemov prepuščena diskreciji vsake posamezne države članice pod pogojem, da je zagotovljena interoperabilnost. |

Z ustvarjanjem možnosti za ustanovitev Skupnih prijavnih centrov ali z uporabo ene od preostalih možnosti sodelovanja se stroški nameščanja strojne in programske opreme ter stroški v vsakem konzularnem uradu znatno zmanjšajo. |

Izbira instrumentov |

Predlagani instrumenti: uredba. |

Drugi načini niso ustrezni iz naslednjih razlogov.Zahteva jemanja biometričnih identifikatorjev je obvezna za vse države članice. Zato se lahko izbere samo Uredba, kot pravni instrument, ki uvaja to zahtevo.Vsi ostali instrumenti ne bi imeli enakega zavezujočega učinka. |

Proračunske posledice |

Predlog nima posledic za proračun Skupnosti. |

Dodatne informacije |

Podrobna obrazložitev predlogao Posledice različnih protokolov, ki so priloženi k PogodbamPravno podlago predlogov glede ukrepov v zvezi s pravili o vizumih za kratkoročno bivanje in tranzitnih vizumih je mogoče najti v naslovu IV Pogodbe ES, s tem, da se uporablja sistem nestalne geometrije, ki je določen v Protokolih o stališču Združenega kraljestva, Irske in Danske ter Schengenskem protokolu.Ta predlog temelji na schengenskem pravnem redu. Iz tega razloga se morajo v zvezi z različnimi Protokoli upoštevati naslednje posledice:Islandija in Norveška: Uporabljajo se postopki, določeni v Pridružitvenem sporazumu, sklenjenem med Svetom in Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi slednjih k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ker ta predlog temelji na schengenskem pravnem redu, kot je navedeno v Prilogi A k temu sporazumu.Danska: V skladu s Protokolom o stališču Danske, priloženem k PEU in PES, Danska ne bo sodelovala pri sprejetju Uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča niti se v njej ne uporablja. Glede na to, da je Uredba akt, namenjen nadgrajevanju schengenskega pravnega reda v skladu z določbami Naslova IV PES, se uporablja člen 5, zgoraj omenjenega protokola.Združeno kraljestvo in Irska: V skladu s členi 4 in 5 Protokola o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije in Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske ter Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda, Združeno kraljestvo in Irska ne sodelujeta pri sprejetju te uredbe in ki zato zanju ni zavezujoča niti se v njiju ne uporablja.EU 10: Ker je pobuda akt, ki nadgrajuje schengenski pravni red ali je drugače povezan z njim v smislu člena 3(2) Akta o pristopu, se Uredba v EU 10 uporablja samo v skladu s sklepom Sveta, ki je v skladu s to določbo.Švica:Ta Uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi slednje k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spada v področje iz člena 4(1) Sklepa Sveta o podpisu in o začasni uporabi nekaterih določb tega sporazuma v imenu Evropske skupnosti. o Obrazložitev predloga po členihČlen 1V točki II Skupnih konzularnih pravil je pod 1.2 b) uvedena nova oblika zastopanja. „Omejeno zastopanje“ mora državi članici omogočati, da samo sprejme vlogo in registrira biometrične identifikatorje ter nato te podatke posreduje diplomatskemu ali konzularnemu predstavništvu zastopane države članice za odločanje o vlogi za izdajo vizuma. Uporabljajo se tudi zadevne določbe o zastopanju iz 1.2 c) in e).Nova točka III 1.2 Skupnih konzularnih pravil določa obveznost držav članic za zbiranje biometričnih identifikatorjev kot del postopka za pridobitev vizumov. Prstni odtisi se vzamejo v trenutku prve predložitve vloge za izdajo vizuma; v primerih ponavljajočih se vlog v obdobju štirih let se ta zahteva lahko opusti, saj ni potrebe, da bi se prosilca ponovno registriralo: prstni odtisi in fotografija se lahko ponovno uporabijo in prepišejo iz prve vloge. Izbrano je bilo časovno obdobje štirih let v povezavi s petletnim obdobjem hrambe podatkov, določenim v predlogu za Uredbo VIS. Zagotoviti je treba, da so biometrični podatki prve vloge še vedno na voljo v sistemu. Dodatno preverjanje osebe v času ponovljene vloge ni potrebno, ker če bi posameznik na goljufiv način uporabil potni list druge osebe, ki že vsebuje vizum, bo na mejnem prehodu takoj ugotovljeno, da to ni oseba, ki je zaprosila za prvi vizum, saj se biometrični identifikatorji v VIS ne bodo ujemali.Izjeme so določene v točki (b) nove točke III 1.2 Skupnih konzularnih navodil na podlagi rezultatov razprav o tem vprašanju v Skupini za vizume in v Strateškem odboru (Scifa). Izjeme zajemajo otroke, mlajše od 6 let. Da bi bili shranjeni podatki zanesljivi, se otrokom, mlajšim od 6 let, prstnih odtisov ne vzame, ker niso dovolj kakovostni, da bi se lahko izvajala iskanja v zbirki podatkov. Prstni odtisi otrok starih od 6 do 12 let, so uporabni samo za primerjavo dveh prstnih odtisov. (V obsežnejših iskanjih v zbirkah podatkov je te prstne odtise težje uporabljati.) Ker Uredba (ES) 539/2001 zagotavlja možnost opustitve vizumske obveznosti za imetnike diplomatskih potnih listov, službenih potnih listov in posebnih potnih listov, morajo imeti države članice tudi možnost izvzetja teh kategorij iz zahteve za registriranje biometričnih identifikatorjev. Za vsak primer izvzetja, je treba v sistemu VIS opraviti vnos „se ne uporablja“, da se opozori mejne kontrolne organe, da prstni odtisi niso bili vzeti.Zaradi uvedbe jemanja biometričnih identifikatorjev je osebna prisotnost obvezna vsaj pri prvi vlogi za vizum. Možnost uporabe potovalnih agencij itd., navedena v sedanjih Skupnih konzularnih navodilih pod točko VIII 5.2, je za ponovljene vloge kljub temu ohranjena, ker se od prosilcev za vizum ne zahteva vedno osebna prisotnost. Lahko bi na primer predložili svojo drugo vlogo za vizum preko potovalne agencije.Možnost „zunanjega izvajanja“ na splošno je bila upoštevana, da se določi pravni okvir. Biti mora jasno, da je zunanje izvajanje mogoče samo znotraj določenih meja, ker morajo države članice ostati pristojne za izdajanje vizumov. Vendar dogovor za sestanek ali samo sprejem obrazca za vlogo in jemanje biometričnih identifikatorjev lahko opravi zunanji ponudnik storitev, če je to potrebno za pravilno izvajanje obveznosti držav članic v skladu s pravom EU o izdajanju vizumov zlasti ob upoštevanju lokalnih okoliščin, vključno s številom vlog za vizum. Zagotoviti je treba, da so vse zadevne določbe o varstvu podatkov spoštovane: pri izbiri zunanjih ponudnikov storitev in v potrebni pogodbi. Zato morajo države članice pri sklepanju pogodbe zagotoviti, da vključuje ustrezne klavzule o varstvu podatkov, katerih izvajanje bodo nadzorovali uradniki konzulata. Države članice morajo ostati odgovorne za spoštovanje pravil o varstvu podatkov tudi v primeru zunanjega izvajanja.Poleg tega pri uporabi možnosti zunanjega izvajanja skupni znesek taks, zaračunanih prosilcem za obravnavanje vloge za izdajo vizuma, ne bo višji od takse, določene v Prilogi 12. Tako se prosilcu ne sme zaračunati nobenih dodatnih stroškov.Sprememba točke VII določa možnost sodelovanja med državami članicami in oblikovanje Skupnih prijavnih centrov. Poleg tega je uvedeno „predhodno preverjanje“, da se prosilca napoti na državo članico, ki je odgovorna za obravnavanje njegove vloge.Pri organiziranju konzularnih služb morajo imeti države članice možnost sodelovanja, vključno z oblikovanjem Skupnih prijavnih centrov, ob upoštevanju tudi trenutnih možnostih zastopanja in novo uvedene oblike „omejenega zastopanja“, ki jo določa točka II b) (a). Lahko pa obstajajo mesta, kjer oblikovanje Skupnih prijavnih centrov ni ustrezno zaradi velikega števila vlog in kjer bo vsaka država članica opremila svoje konzularno predstavništvo. Države članice niso prisiljene sodelovati v Skupnih prijavnih centrih, če tega ne želijo. Odločitev za sodelovanje in način sodelovanja sta odvisna od procesa pogajanja med državami članicami. Vendar če države članice želijo sodelovati, morajo uporabiti eno od možnosti, za katero Skupna konzularna navodila določijo pravni okvir. Zaželeno je, da države sodelujejo in so dejavne pri organiziranju Skupnih prijavnih centrov ali kolokacije, da se izboljša skupno izvajanje VIS.Okvir za sodelovanje vključno z vidiki, kot je delitev stroškov itd., mora biti dogovorjen med sodelujočimi državami članicami. Določiti morajo rešitve, izbrane za vsako državo ali regijo znotraj tretje države. Sestaviti je treba seznam, v katerem bodo te rešitve navedene za vsako državo ali regijo znotraj tretje države, ki mora biti objavljen. Seznam je treba redno posodabljati. Člen 2Da se prouči učinkovitost oblikovanja Skupnih prijavnih centrov in drugih oblik sodelovanja, bo Komisija predložila poročilo o izvajanju te uredbe.Člen 3To je standardna določba. |

2006/0088 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Skupnih konzularnih navodil o vizumih za diplomatska in konzularna predstavništva glede uvedbe biometričnih podatkov, vključno z določbami o organizaciji sprejema in obravnavanja vlog za izdajo vizuma

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 62(2)(b)(ii) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe [2],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Za zagotovitev zanesljivega preverjanja in identifikacije prosilcev za vizum je potrebno obdelati biometrične podatke v vizumskem informacijskem sistemu (VIS), vzpostavljenim z Odločbo Sveta 2004/512/ES [3] z dne 8. junija 2004 in zagotoviti pravni okvir za jemanje teh biometričnih identifikatorjev. Poleg tega izvajanje VIS zahteva nove oblike organizacije za sprejem vlog za izdajo vizumov.

(2) Vključitev biometričnih identifikatorjev v VIS je pomemben korak k uporabi novih elementov, ki ustvarjajo zanesljivejšo povezavo med imetnikom vizuma in potnim listom, da bi se izognili uporabi lažne identitete. Zato mora biti osebna prisotnost prosilca za vizum – vsaj pri prvi vlogi – ena od osnovnih zahtev za izdajo vizuma z registriranjem biometričnih identifikatorjev v VIS.

(3) Izbira biometričnih identifikatorjev je določena v [Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o Vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov o vizumih za kratkoročno prebivanje med državami članicami]. Uredba določa standarde za zbiranje teh biometričnih identifikatorjev s sklicevanjem na zadevne določbe, ki jih je določila Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO). Za zagotovitev interoperabilnosti se ne zahtevajo nadaljnji tehnični standardi.

(4) Za olajšanje registriranja prosilcev za vizum in za zmanjšanje stroškov za države članice je treba poleg obstoječega pravnega okvirja za „zastopanje“ predvideti nove organizacijske možnosti poleg obstoječega okvirja za zastopanje. Najprej mora biti Skupnim konzularnim navodilom dodan specifičen način zastopanja, omejen na sprejem vlog za izdajo vizuma in registriranje biometričnih identifikatorjev.

(5) Uvesti je treba druge možnosti, kot so kolokacija, skupni prijavni centri in zunanje izvajanje. Za te možnosti je treba vzpostaviti ustrezen pravni okvir ob upoštevanju zlasti vprašanj varstva podatkov. V skladu z določenim pravnim okvirom morajo biti države članice svobodne pri odločanju, katero vrsto organizacijske strukture bodo uporabile v vsaki tretji državi. Podrobnosti o teh strukturah mora objaviti Komisija.

(6) Pri organiziranju sodelovanja morajo države članice zagotoviti, da je prosilec usmerjen na državo članico, odgovorno za obravnavanje njegove vloge.

(7) Treba je zagotoviti določbe za situacije, v katerih se osrednji organi držav članic odločijo, da bodo del postopka za obravnavanje vlog za izdajo vizuma prenesli na zunanjega ponudnika storitev. Takšne dogovore je treba skleniti s strogim spoštovanjem splošnih načel izdajanja vizumov, zahtev varstva podatkov, določenih v Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takšnih podatkov.

(8) Države članice sklenejo pogodbe z zunanjimi ponudniki storitev, ki morajo vsebovati določbe o njihovih natančnih odgovornostih ter neposrednem in popolnem dostopu do njihovih prostorov; podatkih o prosilcih, zaupnosti in okoliščinah, pogojih in postopkih za začasno prekinitev ali prenehanje pogodbe.

(9) Za zagotovitev spoštovanja varstva podatkov so potekala posvetovanja z Delovno skupino, ustanovljeno s členom 29 Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, ter z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

(10) Države članice morajo biti sposobne dovoliti nekaterim kategorijam prosilcev ali vsem prosilcem neposreden dostop do njihovih konzularnih uradov ali diplomatskih predstavništev iz humanitarnih ali drugih razlogov.

(11) Da bi se olajšal postopek pri vsaki naslednji vlogi, mora biti omogočeno prepisovanje biometričnih podatkov iz prve vloge v roku 48 mesecev v skladu z obdobjem hrambe, določenim v Uredbi VIS. Po preteku tega obdobja je treba biometrične identifikatorje ponovno odvzeti.

(12) Zaradi zahteve po odvzemu biometričnih identifikatorjev se trgovskih posrednikov, kot so potovalne agencije, ne sme več uporabljati za prvo vlogo, ampak samo za vse naslednje.

(13) Skupna konzularna navodila o vizumih za diplomatska in konzularna predstavništva je zato treba ustrezno spremeniti.

(14) Komisija mora v dveh letih po začetku veljavnosti Uredbe predložiti poročilo o njenem izvajanju, v katerem bo obravnavala izvajanje registriranja biometričnih identifikatorjev, načelo „prve vloge“ ter organiziranju sprejema in obravnavanja vlog za izdajo vizuma.

(15) Načelo subsidiarnosti se uporablja, če predlog ne spada v izključno pristojnost Skupnosti. Ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje zastavljenih ciljev v skladu s členom 5 Pogodbe.

(16) V skladu z načelom sorazmernosti je za doseganje temeljnega cilja uvedbe skupnih standardov in interoperabilnih biometričnih identifikatorjev potrebno in primerno določiti pravila za vse države članice, ki izvajajo Schengensko konvencijo. Ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje zastavljenih ciljev v skladu s členom 5 Pogodbe.

(17) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, priloženega k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča niti se v njej ne uporablja. Glede na to, da ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red po določbah naslova IV dela tri Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, se Danska v skladu s členom 5 navedenega protokola v šestih mesecev potem, ko to uredbo sprejme Svet, odloči, ali jo bo izvajala v okviru svoje nacionalne zakonodaje.

(18) Ta uredba pomeni v zvezi z Islandijo in Norveško razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda iz člena 1, točke B Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma [4]..

(19) Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Združeno kraljestvo v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda ne sodeluje; Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri njenem sprejetju, Zato Uredba zanj ni zavezujoča niti se v njem ne uporablja.

(20) Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda. Irska torej ne sodeluje pri njenem sprejetju, zato Uredba zanjo ni zavezujoča niti se v njej ne uporablja.

(21) Glede Švice pomeni ta uredba razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi slednje k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spada v področje iz člena 4(1) Sklepa Sveta o podpisu in o začasni uporabi nekaterih določb tega sporazuma v imenu Evropske skupnosti.

(22) Ta uredba je akt, ki nadgrajuje schengenski pravni red ali je drugače povezan z njim v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Skupna konzularna navodila o vizumih za diplomatska in konzularna predstavništva se spremenijo:

(1) V točki II se točka 1.2 spremeni:

(a) v točki (b) se doda naslednji odstavek:

„Država članica lahko tudi zastopa eno ali več držav članic samo za sprejem vlog in registriranje biometričnih identifikatorjev. Uporabljajo se zadevne določbe 1.2(c) in (e). Sprejem in prenos dokumentov in podatkov zastopanemu konzularnemu predstavništvu se izvede ob spoštovanju zadevnih pravil o varstvu in zaščiti podatkov.“

(b) točka (d) se nadomesti:

„Kadar se enotni vizumi izdajajo v skladu z (a) in (b), se zastopanje izraža v tabeli zastopanja za izdajo enotnih vizumov, določeni v Prilogi 18.“

(2) V točki III se točka 1 nadomesti:

1.1 Obrazec vloge za izdajo vizuma – število obrazcev

Tujci morajo tudi izpolniti obrazec za izdajo enotnega vizuma. Vloge za izdajo enotnega vizuma morajo biti na usklajenem obrazcu, katerega vzorec je na voljo v Prilogi 16.

Tujec mora izpolniti vsaj en izvod obrazca za izdajo enotnega vizuma, ki se potem lahko uporablja tudi pri posvetovanju s centralnimi organi. Pogodbenice lahko zahtevajo tudi več izvodov obrazca, če tako zahtevajo nacionalni upravni postopki.

1.2. Biometrični identifikatorji

a) Države članice zberejo biometrične identifikatorje, ki vključujejo podobo obraza in deset prstnih odtisov prosilca v skladu z zaščitnimi ukrepi, določenimi v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter v Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah.

V trenutku predložitve prve vloge za izdajo vizuma se od vsakega prosilca zahteva, da pride osebno. Takrat se zberejo naslednji biometrični identifikatorji:

– fotografija, skenirana ali narejena v času vloge in

– deset prstnih odtisov, ploskih in digitalno zapisanih.

Za vsako naslednjo vlogo se biometrične identifikatorje prepiše iz prve vloge, če zadnji vnos ni starejši od 48 mesecev. Po tem obdobju se naslednja vloga šteje kot „prva vloga“.

Tehnične zahteve za fotografijo in prstne odtise so v skladu z mednarodnimi standardi, določenimi v dokumentu ICAO 9303, del 1(potni listi), šesta izdaja [5].

Biometrične identifikatorje vzame kvalificirano in ustrezno pooblaščeno osebje diplomatskega ali konzualrnega predstavništva ali, pod njihovim nadzorom, zunanji ponudniki storitev, navedeni v točki 1.B.

Podatke vnese v vizumski informacijski sistem (VIS) samo ustrezno pooblaščeno konzularno osebje v skladu s členom 4(1), členom5, členom 6(5) in členom (6) Uredbe VIS.

b) Izjeme

Iz zahteve za dajanje prstnih odtisov bodo izvzeti naslednji prosilci:

– otroci, mlajši od 6 let;

– osebe, pri katerih je jemanje prstnih odtisov fizično nemogoče. Če pa je možen odvzem manj kot deset prstnih odtisov, se vzame zadevno število prstnih odtisov..

Država članica lahko določi izjeme od zahteve zbiranja biometričnih identifikatorjev za imetnike diplomatskih potnih listov, službenih potnih listov in posebnih potnih listov.

V vsakem od teh primerov se v VIS doda vnos „se ne uporablja“.

(3) V točki VII: točka 1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

1 A Organizacija sprejemanja in obravnavanja vlog za izdajo vizuma.

Vsaka država članica je odgovorna za organizacijo sprejemanja in obravnavanja vlog za izdajo vizuma.

Za vsako mesto države članice ali opremijo svoje konzularne urade z zahtevanim materialom za jemanje/zbiranje biometričnih identifikatorjev ali se brez poseganja v zgoraj navedene možnosti zastopanja odločijo za sodelovanje z eno ali več drugimi državami članicami. Vsako sodelovanje ima obliko kolokacije ali ustanovitve skupnega prijavnega centra ali sodelovanja z zunanjimi partnerji.

a) Kjer je izbrana „kolokacija“, osebje iz diplomatskih ali konzularnih predstavništev ene ali več držav članic obravnava vloge (vključno z biometričnimi identifikatorji), ki so nanje naslovljene na diplomatskem ali konzularnem predstavništvu druge države članice in si deli opremo te države članice. Zadevne države članice se dogovorijo o trajanju in pogojih za prenehanje kolokacije kot tudi o deležu upravne takse, ki jo prejme država članica, katere diplomatsko ali konzularno predstavništvo se uporablja.

b) kjer se ustanovi „skupne prijavne centre“ se osebje diplomatskih in konzularnih predstavništev dveh ali več držav članic zbere v eni stavbi, da sprejme vloge za izdajo vizuma (vključno z biometričnimi identifikatorji), ki so nanje naslovljene. Prosilce se usmeri na državo članico, odgovorno za obravnavanje vloge za izdajo vizuma. Države članice se dogovorijo o trajanju in pogojih prenehanja tega sodelovanja, kot tudi o delitvi stroškov med sodelujočimi državami članicami. Ena država članica je odgovorna za pogodbe v zvezi z logistiko in diplomatskimi odnosi z državo gostiteljico.

c) sodelovanje z zunanjimi ponudniki storitev v skladu z 1.B

1.B Sodelovanje z zunanjimi ponudniki storitev

Kjer iz razlogov, povezanih z lokalnimi razmerami konzularnega predstavništva, opremljanje konzularnega urada za vpisovanje/zbiranje biometričnih identifikatorjev ali organiziranje kolokacije ali skupnih prijavnih centrov ni ustrezno, lahko država članica ali več držav članic sodeluje z zunanjim ponudnikom storitev za sprejem vlog za izdajo vizuma (vključno z biometričnimi identifikatorji). V takem primeru zadevna država članica ostane odgovorna za spoštovanje pravil o varstvu podatkov pri obravnavanje vlog za izdajo vizuma.

1.B.1 - Vrste sodelovanja z zunanjimi ponudniki storitev

Sodelovanje z zunanjimi ponudniki storitev ima naslednjo(-e) obliko(-e):

a) zunanji ponudnik storitev deluje kot klicni center, ki zagotavlja splošne informacije o zahtevah za vlogo za vizum in vodi sistem za sestanke;

b) zunanji ponudnik storitev zagotavlja splošne informacije o zahtevah za vlogo za vizum, zbira vloge, dokazila in biometrične podatke prosilcev za vizum in pobira takso (kot je določeno v delu VII, točka 4 in Prilogi 12) in pošilja naprej popolne dokumente ter podatke diplomatskemu ali konzularnemu predstavništvu države članice, ki je pristojno za obravnavanje vloge.

1.B.2 - Obveznosti držav članic

Zadevne države članice izberejo zunanjega ponudnika storitev, ki je sposoben zagotoviti vse tehnične in organizacijske varnostne ukrepe in ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, ki jih države članice zahtevajo za varstvo osebnih podatkov pred naključnim ali nezakonitim uničenjem ali naključno izgubo, spreminjanjem, nepooblaščenim razkritjem ali dostopom, zlasti kjer obdelovanje vključuje prenos podatkov preko omrežja kot tudi sprejem in prenos dokumentov in podatkov konzularnemu predstavništvu, in pred vsemi drugimi nezakonitimi oblikami obdelave.

Pri izbiri zunanjih ponudnikov storitev diplomatska ali konzularna predstavništva držav članic skrbno preverijo solventnost in zanesljivost družbe (vključno s potrebnimi dovoljenji, vpisom v register družb, statuti družbe, bančnimi pogodbami) in zagotovijo, da ni navzkrižja interesov.

Zunanji ponudniki storitev nimajo dostopa do vizumskega informacijskega sistema (VIS) za kateri koli namen. Dostop do VIS je omejen izključno na ustrezno pooblaščeno osebje diplomatskih ali konzularnih predstavništev.

Zadevne države članice sklenejo pogodbo z zunanjim ponudnikom storitev v skladu s členom 17 Direktive 95/46. Pred sklenitvijo takšne pogodbe diplomatsko ali konzularno predstavništvo zadevne države članice v okviru lokalnega konzularnega sodelovanja obvesti diplomatska ali konzularna predstavništva drugih držav članic in delegacijo Komisije o potrebnosti pogodbe.

Poleg obveznosti, določenih v členu 17 Direktive 95/46, pogodba vsebuje tudi določbe, ki:

a) opredeljujejo natančne odgovornosti ponudnika storitev;

b) od ponudnika storitev zahtevajo, da ravna v skladu z navodili odgovornih držav članic in da obdela podatke samo za namene obdelovanja osebnih podatkov prosilcev za vizum v imenu odgovornih držav članic v skladu z Direktivo 95/46;

c) od ponudnika storitev zahtevajo, da prosilcem zagotovi zahtevane informacije v skladu z Uredbo…..[osnutek uredbe VIS],

d) zagotavljajo dostop konzularnemu osebju do prostorov ponudnika storitev v vsakem trenutku;

e) od ponudnikov storitev zahtevajo, da spoštujejo pravila o zaupnosti (vključno z varstvom zbranih podatkov v zvezi z vlogami za izdajo vizuma);

f) vsebujejo klavzulo o začasni prekinitvi in prenehanju.

Zadevne države članice spremljajo izvajanje pogodbe, vključno:

a) s splošnimi informacijami, ki jih je ponudnik storitev zagotovil prosilcem za vizum;

b) s tehničnimi in organizacijskimi varnostnimi ukrepi in ustreznimi tehničnimi in organizacijskimi ukrepi za varstvo osebnih podatkov pred naključnim ali nezakonitim uničenjem ali naključno izgubo, spreminjanjem, nepooblaščenim razkritjem ali dostopom, zlasti kjer obdelovanje vključuje prenos podatkov preko omrežja in pred vsemi drugimi nezakonitimi oblikami obdelovanja, kot tudi sprejemom in prenosom dokumentov in podatkov konzularnemu predstavništvu;

c) z jemanjem biometričnih identifikatorjev;

d) z ukrepi, sprejeti za zagotovitev skladnosti z določbami o varstvu podatkov.

Skupni znesek taks, ki jih zunanji ponudniki storitev zaračunajo za obravnavanje vlog za izdajo vizuma, ne presega takse, določene v prilogi 12.

Konzularno osebje zadevne države članice zagotovi usposabljanje ponudnika storitev, ki ustreza znanju, potrebnemu za nudenje ustrezne storitve in zadostnih informacij prosilcem za vizum.

1.B.5 - Informacije

Diplomatska in konzularna predstavništva držav članic širšo javnost obvestijo o natančnih informacijah o načinih dogovarjanja za sestanek in predložitve vloge za izdajo vizuma.

1.C Ohranitev neposrednega dostopa za prosilce do diplomatskih in konzularnih predstavništev držav članic

Ne glede na izbrano vrsto sodelovanja se lahko države članice odločijo, da ohranijo možnost, da prosilcem dovolijo neposreden dostop za predložitev vloge za vizum neposredno v prostorih svojega diplomatskega ali konzularnega predsatvništva. Države članice zagotovijo neprekinjenost sprejemanja in obravnavanja vlog za izdajo vizuma v primeru nenadne prekinitve sodelovanja z drugimi državami članicami ali kakršne koli prekinitve pogodbe z zunanjim ponudnikom storitev.

1.D Odločitev in objava

Države članice obvestijo Komisijo o načinu organizacije sprejemanja in obravnavanja vlog za izdajo vizuma na vsakem konzularnem mestu. Komisija bo zagotovila ustrezno objavo.

Države članice Komisiji zagotovijo pogodbe, ki jih sklenejo.

(4) V točki VIII se točka 5.2 spremeni:

a) naslov se nadomesti z naslednjim:

5.2. Sodelovanje diplomatskih in konzularnih predstavništev držav članic s trgovinskimi posredniki

b) med naslov in točko 5.2(a) se vstavi naslednji stavek:

Za ponavljajoče se vloge v smislu točke III 1.2 lahko države članice svojim diplomatskim in konzularnim predstavništvom dovolijo sodelovanje s trgovinskimi posredniki (tj. zasebne upravne agencije, prevozne in potovalne agencije, organizatorji potovanj ali prodajalci na drobno).

Člen 2

Komisija predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju te uredbe dve leti po začetku njene veljavnosti.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

[1] UL C […], […], str. […].

[2] UL C […], […], str. […].

[3] UL L 213, 15.6.2004, str. 5.

[4] UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

[5] Tehnične zahteve so enake kot za potne liste, ki so jih izdale države članice svojim državljanom v skladu z Uredbo (ES) 2252/2004.

--------------------------------------------------