[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI | Bruselj, 2.3.2006 COM(2006) 93 konč. 2006/0031 (COD) Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Direktive Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja (predložila Komisija) OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM OKVIR PREDLOGA Razlogi za predlog in njegovi cilji Komisija je v imenu Skupnosti (in s pooblastilom Sveta z dne 16. oktobra 2001[1]) podpisala Protokol Združenih narodov proti nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi („protokol o strelnem orožju“, v nadaljevanju „protokol“), ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu[2]. Z vključitvijo klavzule o prekinitvi je bila pri sklenitvi navedenega mednarodnega instrumenta ohranjena pristojnost Skupnosti. Namen protokola je „spodbujanje, pospeševanje in krepitev sodelovanja med državami pogodbenicami za preprečevanje, zatiranje ter izkoreninjenje nedovoljene proizvodnje strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovine z njimi“ (člen 2). Vključuje določeno število členov (21), katerih namen je zlasti „preprečevanje nedovoljene proizvodnje strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovanja z njimi“. Nekatere določbe protokola kljub temu predvidevajo nekaj omejenih tehničnih sprememb, zlasti Direktive Sveta z dne 18. junija 1991 o nadzoru nabave in posedovanja orožja, čeprav je namen protokola očitno drugačen od namena Direktive, ki se uporablja samo za dovoljeno trgovanje z nekaterimi vrstami orožja (vojno orožje je na primer izključeno) in samo v okviru notranjega trga. Ta predlog se torej ne nanaša na vidike protokola, ki ne spadajo na področje uporabe Direktive 91/477, kot na primer uvozni in izvozni režimi, ki jih države članice uporabljajo na zunanjih mejah Evropske unije. Splošno ozadje Najprej je primerno opredeliti pojma nedovoljene proizvodnje strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovanja z njimi, in sicer z vključitvijo opredelitev navedenih dejavnosti, vključenih v protokol – člen 3 –, v Direktivo, zaradi jasnosti in pravne varnosti ter doslednosti. Spremljanje strelnega orožja je posebej pomembno tudi zaradi boja proti organiziranemu kriminalu. Namen v nadaljevanju predstavljenih tehničnih sprememb je olajšati spremljanje orožja iz Direktive 91/477. Načelo označevanja orožja v proizvodnji – orožja, ki spada v področje uporabe Direktive – se tako pojavi samo posredno v drugem odstavku člena 4 Direktive 91/477 z omembo podatkov o orožju, ki jih morajo vsebovati registri trgovcev z orožjem. V protokolu pa je v členu 8(1)(a) („označevanje strelnega orožja, proizvodnja“) jasno določena obveznost označevanja. To obveznost se lahko nespremenjeno vključi v Direktivo. Prav tako se zdi primerno v isti člen Direktive vključiti določbo iz člena 8(1)(c) protokola, ki določa obveznost označevanja pri prenosu orožja iz državnih zalog v stalno civilno uporabo. Člen 4 Direktive 91/477 vsebuje tudi obvezo, da morajo trgovci z orožjem (ki so v Direktivi opredeljeni kot „fizična ali pravna oseba, ki se v celoti ali deloma ukvarja z izdelovanjem, trgovino, izmenjavo, posojanjem, popravljanjem ali predelovanjem strelnega orožja“ – člen 1(2) –) pet let hraniti register, ki vsebuje podatke o orožju, ki ga ti prejmejo ali izdajo. Zaradi krepitve varnostnega vidika Direktive je primerno določiti, da se morajo registri hraniti najmanj 10 let, kot je določeno v protokolu (člen 7). Poleg tega je treba določiti, da dejavnosti posrednikov in posredovanja, kot so navedene v členu 15 protokola, spadajo v opredelitev trgovcev z orožjem, ki jo podaja Direktiva. V členu 5 protokola je določeno, da države pogodbenice sprejmejo zakonodajne in druge potrebne ukrepe, da se kot kazniva dejanja štejejo namerna dejanja na področju nedovoljene proizvodnje strelnega orožja in trgovanja z njim. Zato je treba zaostriti formuliranje sankcij v Direktivi, da se poveča njihova učinkovitost. Poleg tega je v Prilogi I k Direktivi 91/477 (točka III(a)) določeno, da predmeti, ki ustrezajo definiciji strelnega orožja, a so bili z uporabo tehničnih postopkov zavrnjeni kot stalno neprimerni za uporabo, ne štejejo za orožje, ki sodi v področje uporabe Direktive. Vendar člen 9 protokola vsebuje popolnejša splošna načela onesposobitve orožja, ki jih je treba vključiti v spremenjeno Direktivo. Narava predlaganih sprememb Predlagane spremembe ne zajemajo novih problemov v zvezi s splošno organiziranostjo Direktive. Določbe Direktive prilagajajo novemu normativnemu okviru, ki je posledica pristopa Skupnosti k protokolu. Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Predlog je skladen zlasti s politiko Unije proti organiziranemu kriminalu. Prav tako je tudi v skladu s Sporočilom Komisije o „ukrepih za močnejšo zaščito v zvezi z razstrelivi, detonatorji, opremo za izdelavo bomb in strelnim orožjem“ – COM(2005) 329 konč. –, ki določa, da bo „Komisija leta 2005 predlagala tehnično spremembo Direktive 91/477, da bi tako vanjo vključila ustrezne določbe, ki jih v zvezi s prenosom orožja znotraj Skupnosti iz Direktive zahteva Protokol“. POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN PRESOJA VPLIVA Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi V konkretnem primeru je posvetovanje brezpredmetno, saj gre za izpolnitev mednarodne obveznosti Skupnosti. Še enkrat je treba poudariti, da predlog vpliva samo na tehnične vidike Direktive; tehnična izvedenska mnenja o predloženih predlogih je zagotovila skupina nacionalnih strokovnjakov, kot je navedeno v nadaljevanju. Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj Zadevna strokovna področja in izvedenska mnenja Predlagane spremembe so bile na ravni Unije že sprejete med pogajanji o protokolu; gre za mešani sporazum, dosežen v pogajanjih v okviru dialoga med vsemi državami članicami in Komisijo; predlagane spremembe samo povzemajo stališča, na podlagi katerih je bil sklenjen protokol. Uporabljena metodologija Srečanje neformalne skupine nacionalnih strokovnjakov dne 23. maja 2005 o uporabi Direktive 91/477, z namenom proučitve redakcijskih sprememb Direktive zaradi pristopa k protokolu. Glavne organizacije in strokovnjaki, vključeni v posvetovanja Predstavniki ministrstev za pravosodje, notranje zadeve in obrambo. Povzetek prejetih in uporabljenih mnenj Skupina meni, da je treba vnesti predlagane tehnične spremembe, še zlasti zato, ker izhajajo iz sporazuma (protokola), ki je bil že dosežen s pogajanji in sklenjen. Sredstva, uporabljena za javno objavo izvedenskih mnenj Protokol je bil pravilno objavljen (glej navedbe zgoraj) in zainteresirane strani niso izrazile zadržkov. Presoja vpliva Presoja vpliva ni potrebna, saj gre samo za tehnične spremembe, ki izhajajo iz mednarodnih obveznosti Skupnosti, v skladu z dokumentom „Smernice presoja vpliva“ (SEC(2005) 791 z dne 15. junija 2005). Če navedenih sprememb ne bi vključili, bi to imelo za posledico zlasti pravno negotovost za gospodarske izvajalce in neizpolnitev mednarodnih dolžnosti Skupnosti. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA Povzetek predlaganih ukrepov V okviru področja uporabe Direktive opredeliti pojma nedovoljene proizvodnje strelnega orožja in trgovanja z njim, ponovno poudariti potrebo po označevanju strelnega orožja, podaljšati obdobje hranjenja registrov, ki ga določa Direktiva, jasno opredeliti sankcije, ki se uporabljajo, in povzeti splošna načela onesposobitve orožja, določena v protokolu Združenih narodov. Pravna podlaga Člen 95 Pogodbe ES. Načelo subsidiarnosti Ukrepanje Komisije je utemeljeno s podpisom protokola, ki seveda prinaša mednarodne obveznosti, ki jih je treba izpolniti. Načelo sorazmernosti Predlagane spremembe se omejujejo na vključitev določb protokola v Direktivo. Finančno in administrativno breme, ki izhaja iz tehničnih sprememb, je zelo majhno. Tako je na primer označevanje zadevnega orožja v praksi že zagotovljeno s strani gospodarskih izvajalcev, registri pa se že večinoma vodijo računalniško; splošna načela onesposobitve ponujajo široko izbiro uporabnih tehnik, določitev uporabnih sankcij pa ne pomeni finančnega bremena. Izbira instrumentov Predlagani instrument(-i): direktiva. Ker je originalni pravni predpis, ki se ga spreminja, prav tako direktiva, je v skladu z načelom paralelnih oblik ustrezen pravni instrument nova direktiva. Izbira drugega instrumenta Skupnosti ali prepustitev zadevnih sprememb nacionalnim zakonodajam bi Direktivi odvzelo del vsebine ter vplivalo na njeno skladnost in verodostojnost. Poleg tega ne bi bilo utemeljeno, da Skupnost, ki je pogodbenica protokola, v svoj interni pravni red ne vključi posledic. PRORAčUNSKE POSLEDICE Predlog ne vpliva na proračun Skupnosti. DODATNE INFORMACIJE Poenostavitev Javni organi na ravni Unije lahko z zagotovljenim ustreznim označevanjem in podaljšanim minimalnim obdobjem za hranitev registrov zlasti pričakujejo enostavnejše spremljanje orožja iz Direktive. Razveljavitev veljavnih pravnih določb Razveljavljena ne bo nobena druga veljavna pravna določba. Podrobna obrazložitev predloga po poglavjih ali po členih Glej del 3) „pravni elementi predloga, povzetek predlaganih ukrepov“. 2006/0031 (COD) Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Direktive Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95(1) Pogodbe, ob upoštevanju predloga Komisije[3], ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[4], v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe[5], ob upoštevanju naslednjega: (1) Direktiva Sveta 91/477/EGS z dne 18. junija 1991 o nadzoru nabave in posedovanja orožja[6] določa spremljevalni ukrep za notranji trg. Ustvarja ravnovesje med obveznostjo zagotavljanja določenega prostega pretoka nekaterih vrst strelnega orožja na območju Skupnosti in potrebo po nadzoru tega prostega pretoka z določenimi varnostnimi zagotovili, prilagojenimi navedeni vrsti proizvodov. (2) V skladu s Sklepom Sveta 2001/748/ES z dne 16. oktobra 2001 o podpisu v imenu Evropske skupnosti Protokola Združenih narodov proti nedovoljeni proizvodnji in prometu strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva, priloženem Konvenciji ZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu[7], je Komisija v imenu Skupnosti podpisala navedeni protokol (v nadaljevanju „protokol“). (3) Zaradi pristopa Skupnosti k protokolu je treba spremeniti nekatere določbe Direktive 91/477/EGS. Treba je namreč zagotoviti usklajeno, učinkovito in hitro izvedbo mednarodnih obveznosti, ki vplivajo na Direktivo. (4) Zato je treba za namene te direktive opredeliti pojma nedovoljene proizvodnje strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter nedovoljene trgovine z njimi. (5) Poleg tega protokol določa obveznost označevanja orožja pri proizvodnji in prenosu orožja iz državnih zalog v stalno civilno uporabo, medtem ko je v Direktivi 91/477 obveznost označevanja omenjena le posredno. (6) Po drugi strani je treba obdobje hranjenja registrov z informacijami o orožju podaljšati na najmanj deset let, kot to določa protokol. (7) Treba je tudi določiti, da dejavnosti posrednikov in posredovanja, kot so navedene v členu 15 protokola, spadajo v opredelitev trgovcev z orožjem, ki jo podaja Direktiva. (8) Za nekatere resne primere je v protokolu zahtevana uporaba kazenskih sankcij in odvzem orožja. Sankcije, določene z direktivo, je zato treba okrepiti. (9) Kar zadeva onesposobitev orožja je v točki III(a) Priloge I k Direktivi predvidena uporaba nacionalnih zakonodaj. Protokol vsebuje bolj jasna splošna načela onesposobitve orožja. Prilogo I k Direktivi je zato treba dopolniti. (10) Direktivo 91/477/EGS je zato treba ustrezno spremeniti – SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO: Člen 1 Direktiva 91/477/EGS se spremeni: 1) V členu 1 se za odstavkom 2 dodata naslednja odstavka: „3. V tej direktivi pomeni „nedovoljena proizvodnja“ proizvodnjo ali sestavljanje strelnega orožja, njegovih sestavnih delov ali streliva: - iz delov, ki so bili vključeni v nedovoljeno trgovino; - brez licence ali dovoljenja, izdanih v skladu z notranjim pravom s strani pristojnega organa države članice, v kateri poteka proizvodnja ali sestavljanje; ali - brez označevanja strelnega orožja v času njegove proizvodnje v skladu s členom 4(1). 4. V tej direktivi pomeni „nedovoljena trgovina“ nakup, prodajo, dobavo, prevoz ali prenos strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva z območja ene države članice ali preko območja slednje na območje druge države članice, če ena izmed zadevnih držav članic tega ne dovoli v skladu z določbami te direktive ali če strelno orožje ni označeno v skladu s členom 4(1).“ 2) Člen 4 se nadomesti z naslednjim: „1. Zaradi identifikacije in spremljanja vsakega kosa strelnega orožja države članice v trenutku proizvodnje za vsak kos orožja bodisi zahtevajo enotno označevanje z imenom proizvajalca, države ali kraja proizvodnje in serijsko številko bodisi ohranijo katero koli drugo enotno in enostavno označevanje s kombinacijo enostavnih geometričnih simbolov z digitalno ali alfanumerično kodo, ki vsem državam omogoča enostavno identifikacijo države proizvodnje. Države članice poleg tega zagotovijo, da je strelno orožje v primeru prenosa iz državnih zalog v stalno civilno uporabo ustrezno enotno označeno, da lahko države hitro identificirajo državo tega prenosa. 2. Vsaj v zvezi z razredoma A in B vsaka država članica za opravljanje dejavnosti trgovca z orožjem na svojem ozemlju zahteva dovoljenje najmanj na podlagi preverjene zasebne in poklicne neoporečnosti trgovca z orožjem. Če gre za pravno osebo, se preveri oseba, ki vodi podjetje. V zvezi z razredoma C in D vsaka država članica, ki ne zahteva dovoljenja za opravljanje dejavnosti trgovca z orožjem, zahteva prijavo dejavnosti. 3. Za vsakega trgovca z orožjem se zahteva, da vodi register, v katerega se vnašajo podatki o vsem strelnem orožju, razvrščenem v razrede A, B in C, ki jih prejme ali odda, vključno s podatki, ki omogočajo identifikacijo orožja, zlasti tip, znamka, model, kaliber in serijska številka ter imeni in naslova dobavitelja in kupca orožja. Trgovec mora navedeni register hraniti pet let, tudi po prenehanju dejavnosti. Vsaka država članica zagotovi, da se navedene informacije hranijo najmanj deset let.“ 3) Člen 16 se nadomesti z naslednjim: „1. Države članice določijo sistem sankcij, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Tako določene sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice morajo na podlagi te direktive za kaznivo dejanje šteti vsako namerno dejanje, katerega cilj je: - nedovoljena proizvodnja strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva; - nedovoljena trgovina s strelnim orožjem, njegovimi sestavnimi deli in strelivom; - ponarejanje ali izbris, odstranitev ali nedovoljeno spreminjanje oznak iz člena 4(1). Poskus takšnih dejanj, sodelovanje pri njih ali njihovo spodbujanje se mora prav tako šteti za kaznivo dejanje, če je storjeno naklepno. Za navedena dejanja se mora uporabiti ukrep odvzema, kot je določeno v členu 2 Okvirnega sklepa Sveta 2005/212/PNZ z dne 24. februarja 2005 o zaplembi premoženjske koristi, pripomočkov in premoženja, ki so povezani s kaznivimi dejanji. 2. Države članice sporočijo Komisiji določbe iz člena 1 najpozneje do [datum iz člena 2 te direktive] in redno vse naknadne spremembe, ki bi zadevale te določbe.“ 4) Priloga I se spremeni: a) Točka III(a) se nadomesti z naslednjim: „a) so bili zavrnjeni kot stalno neprimerni za uporabo z onesposobitvijo, ki zagotavlja, da so vsi bistveni deli strelnega orožja trajno neuporabni in jih ni mogoče odstraniti, zamenjati ali prirediti, da bi orožje na kakršen koli način ponovno usposobili“; b) Po prvem odstavku se vstavi naslednji odstavek: „Države članice storijo vse potrebno, da pristojni organi lahko preverijo ukrepe za onesposobitev iz točke a) in tako zagotovijo, da je strelno orožje zaradi opravljenih sprememb trajno neuporabno. Države članice morajo pri navedenem preverjanju zagotoviti izdajo potrdila ali drugega dokumenta, s katerim se potrjuje onesposobitev strelnega orožja, ali ustrezno jasno vidno oznako na strelnem orožju, uporabljeno v ta namen.“ Člen 2 1. Države članice najpozneje do […] sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma predložijo besedilo navedenih predpisov in primerjalno razpredelnico med navedenimi predpisi in to direktivo. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice. 2. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva. Člen 3 Ta direktiva začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije . Člen 4 Ta direktiva je naslovljena na države članice. V Bruslju, Za Evropski parlament Za Svet Predsednik Predsednik[pic][pic][pic] [1] Objavljen v Uradnem listu Evropskih skupnosti L 280 z dne 24. oktobra 2001. [2] http://untreaty.un.org/English/TreatyEvent2003/index.htm [3] UL C […], […], str. […]. [4] UL C […], […], str. […]. [5] UL C […], […], str. […]. [6] UL L 256, 13.9.1991, str. 51. [7] UL L 280, 24.10.2001, str. 5.